4.4.2011 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 88/5 |
UREDBA (EU) št. 305/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 9. marca 2011
o določitvi usklajenih pogojev za trženje gradbenih proizvodov in razveljavitvi Direktive Sveta 89/106/EGS
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (2),
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Pravila držav članic zahtevajo, da so gradbeni objekti načrtovani in zgrajeni tako, da ne ogrožajo varnosti ljudi, domačih živali ali imetja ter ne škodujejo okolju. |
(2) |
Ta pravila neposredno vplivajo na zahteve glede gradbenih proizvodov. Navedene zahteve se zato odražajo v nacionalnih standardih za proizvode, nacionalnih tehničnih soglasjih ter drugih nacionalnih tehničnih specifikacijah in določbah, povezanih z gradbenimi proizvodi. Razlike v navedenih zahtevah ovirajo trgovino v Uniji. |
(3) |
Uredba ne bi smela vplivati na pravico držav članic, da določijo zahteve, ki jih smatrajo za potrebne za zagotovitev zaščite zdravja, okolja in delavcev pri uporabi gradbenih proizvodov. |
(4) |
Države članice so sprejele določbe, vključno z zahtevami, ki se ne nanašajo le na varnost stavb in drugih gradbenih objektov, ampak tudi na zdravje, trajnost, varčevanje z energijo, varstvo okolja ter na gospodarske in druge pomembne vidike javnega interesa. Zakoni in drugi predpisi ali sodna praksa v zvezi z gradbenimi objekti, uvedeni na ravni Unije ali na ravni držav članic, lahko vplivajo na zahteve glede gradbenih proizvodov. Ker lahko ti zakoni in drugi predpisi ali sodna praksa verjetno zelo podobno vplivajo na delovanje notranjega trga, je primerno, da se za namene te uredbe štejejo za „določbe“. |
(5) |
Po potrebi se na podlagi določb za predvideno uporabo ali uporabe gradbenega proizvoda v državi članici, katerih namen je izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, določijo bistvene značilnosti, katerih lastnosti bi se morale navesti v izjavi. Da bi se izognili prazni izjavi o lastnostih, bi bilo treba navesti vsaj eno od bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki so pomembne za navedeno predvideno uporabo ali več vrst uporab. |
(6) |
Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode (3), je namenjena odpravi tehničnih ovir v trgovini na področju gradbenih proizvodov, da bi se povečal njihov prosti pretok na notranjem trgu. |
(7) |
Za doseganje navedenega cilja Direktiva 89/106/EGS predvideva oblikovanje harmoniziranih standardov za gradbene proizvode in dodelitev evropskih tehničnih soglasij. |
(8) |
Direktivo 89/106/EGS bi bilo treba nadomestiti, da bi se poenostavil in pojasnil obstoječi okvir ter izboljšala preglednost in učinkovitost obstoječih ukrepov. |
(9) |
Ta uredba bi morala upoštevati horizontalen pravni okvir za trženje proizvodov na notranjem trgu, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov (4) ter s Sklepom št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov (5). |
(10) |
Odprava tehničnih ovir na področju gradbeništva se lahko doseže samo z oblikovanjem harmoniziranih tehničnih specifikacij za namene ocenjevanja lastnosti gradbenih proizvodov. |
(11) |
Te harmonizirane tehnične specifikacije bi morale vključevati preskušanje, izračun in druge načine, opredeljene v harmoniziranih standardih in evropskih ocenjevalnih dokumentih za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov. |
(12) |
Metode, ki jih države članice uporabljajo v svojih zahtevah za gradbene objekte, pa tudi druga nacionalna pravila v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, bi morala biti v skladu s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami. |
(13) |
Po potrebi bi bilo treba spodbujati uporabo razredov lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov v harmoniziranih standardih, tako da se upoštevajo različne ravni osnovnih zahtev za gradbene objekte za določene gradbene objekte, pa tudi razlike v podnebju, geologiji in geografiji ter ostali drugačni pogoji, ki prevladujejo v državah članicah. Evropski organi za standardizacijo bi morali imeti na podlagi spremenjenega mandata pravico vzpostaviti te razrede, če jih Komisija še ni vzpostavila. |
(14) |
Kadar predvidena uporaba zahteva mejne vrednosti v zvezi s katerimi koli bistvenimi značilnostmi, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni proizvodi v državah članicah, bi morale biti te vrednosti določene v harmoniziranih tehničnih specifikacijah. |
(15) |
Pri ocenjevanju zmogljivosti gradbenega proizvoda bi bilo treba upoštevati tudi zdravstvene in varnostne vidike, povezane z njegovo uporabo v celotnem življenjskem ciklu. |
(16) |
Mejne vrednosti, ki jih določi Komisija v skladu s to uredbo, bi morale biti na splošno priznane vrednosti za zadevne gradbene proizvode, kar zadeva določbe v državah članicah, ter bi morale zagotavljati visoko raven varstva iz člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). |
(17) |
Mejna vrednost je lahko tehnična ali zakonodajna in se lahko uporablja za eno samo značilnost ali vsebuje sklop značilnosti. |
(18) |
Evropski odbor za standardizacijo (CEN) in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (Cenelec) sta priznana kot pristojni organizaciji za sprejemanje harmoniziranih standardov v skladu s splošnimi smernicami za sodelovanje med Komisijo in tema dvema organizacijama, podpisanimi 28. marca 2003. Proizvajalci bi morali te harmonizirane standarde uporabiti, ko je bil sklic nanje objavljen v Uradnem listu Evropske unije, ter v skladu z merili iz Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov ter predpisov o storitvah informacijske družbe (6). Ko je dosežena zadostna raven tehničnega in znanstvenega strokovnega znanja glede vseh pomembnih vidikov, bi bilo treba povečati uporabo harmoniziranih standardov v zvezi z gradbenimi proizvodi, hkrati pa je po potrebi in po posvetovanju s stalnim odborom za gradbeništvo treba na podlagi mandata razviti take standarde na podlagi obstoječih evropskih ocenjevalnih dokumentov. |
(19) |
Postopke na podlagi Direktive 89/106/EGS za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, ki niso zajeti v harmoniziranem standardu, bi bilo treba poenostaviti, da bi bili preglednejši in da bi se znižali stroški za proizvajalce gradbenih proizvodov. |
(20) |
Da bi proizvajalcem gradbenih proizvodov omogočili pripravo izjave o lastnostih za gradbene proizvode, ki niso zajeti ali niso v celoti zajeti v harmoniziranem standardu, je treba zagotoviti evropsko tehnično oceno. |
(21) |
Proizvajalci gradbenih proizvodov bi morali imeti možnost zahtevati, da se evropska tehnična ocena izda za njihove proizvode na podlagi smernic za evropska tehnična soglasja v skladu z Direktivo 89/106/EGS. Zato bi bilo treba zagotoviti pravico, da se te smernice uporabijo kot evropski ocenjevalni dokumenti. |
(22) |
Priprava osnutkov evropskih ocenjevalnih dokumentov in izdajanje evropskih tehničnih ocen bi morala biti naloga organov za tehnično ocenjevanje (v nadaljnjem besedilu: TAB), ki jih imenujejo države članice. Da bi TAB imeli potrebne pristojnosti za izvajanje teh nalog, bi bilo treba na ravni Unije določiti zahteve za njihovo imenovanje. |
(23) |
TAB bi morali ustanoviti organizacijo (v nadaljnjem besedilu: organizacija TAB-ov) za usklajevanje postopkov za pripravo osnutkov evropskih ocenjevalnih dokumentov in izdajo evropskih tehničnih ocen, ki se, po potrebi, podpre s sredstvi Unije, s čimer bi se zagotovili preglednost in potrebna zaupnost teh postopkov. |
(24) |
Razen v primerih iz te uredbe, bi moralo dajanje na trg gradbenih proizvodov, ki so zajeti v harmoniziranem standardu ali za katere je bila izdana evropska tehnična ocena, spremljati izjava o lastnostih v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenega proizvoda v skladu z ustreznimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami. |
(25) |
Izjava o lastnostih bi morala po potrebi vključevati tudi informacije o vsebnosti nevarnih snovi v gradbenem proizvodu, da bi izboljšali možnosti za trajnostno gradbeništvo in olajšali razvoj okolju prijaznih proizvodov. Take informacije bi morale biti zagotovljene brez poseganja v obveznosti, opredeljene v drugih instrumentih prava Unije, ki se uporablja za nevarne snovi, zlasti, kar zadeva označevanje, in biti na voljo hkrati z izjavo o lastnostih in v enaki obliki, da bi jih prejeli vsi možni uporabniki gradbenih proizvodov. Informacije o vsebovanih nevarnih snoveh bi se morale na začetku omejevati na snovi iz členov 31 in 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (7). Posebno potrebo po informacijah o vsebnosti nevarnih snovi v gradbenih proizvodih pa bi bilo treba še naprej raziskovati, da bi dopolnili vrsto vključenih snovi ter tako zagotovili visoko raven varovanja zdravja in varnosti delavcev, ki uporabljajo gradbene proizvode, in uporabnikov gradbenih objektov, tudi kar zadeva zahteve po recikliranju in/ali ponovni uporabi delov ali materialov. Ta uredba ne posega v pravice in obveznosti, ki jih državam članicam nalagajo drugi instrumenti prava Unije, ki se lahko uporabljajo za nevarne snovi, zlasti Direktiva 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (8), Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (9), Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih (10) in Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (11). |
(26) |
Izjava o lastnostih je lahko oštevilčena v skladu z referenčno številko tipa proizvoda. |
(27) |
Treba je zagotoviti poenostavljene postopke za pripravo izjav o lastnostih, da bi se zmanjšala finančna obremenitev podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij (MSP). |
(28) |
Da bi zagotovili točno in zanesljivo izjavo o lastnostih, bi bilo treba oceniti lastnosti gradbenega proizvoda, proizvodnjo v tovarni pa nadzirati v skladu z ustreznim sistemom ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda. Za zadevni gradbeni proizvod bi bilo lahko izbranih več sistemov, da bi se upošteval poseben odnos nekaterih njegovih bistvenih značilnosti do osnovnih zahtev za gradbene objekte. |
(29) |
Zaradi posebnosti gradbenih proizvodov in posebnega pomena sistema za njihovo ocenjevanje postopki za ocenjevanje skladnosti, določeni v Sklepu št. 768/2008/ES, in moduli iz navedenega sklepa niso ustrezni. Zato bi bilo treba oblikovati posebne metode za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov. |
(30) |
Zaradi razlik v pomenu oznake CE za gradbene proizvode v primerjavi s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 765/2008 bi bilo treba določiti posebne določbe, da bi se zagotovila jasnost obveznosti za namestitev oznake CE na gradbene proizvode in posledice te namestitve. |
(31) |
Kadar proizvajalec namesti ali da namestiti oznako CE na gradbeni proizvod, bi moral tudi označiti, da prevzema odgovornost za skladnost tega proizvoda z njegovimi navedenimi lastnostmi. |
(32) |
Znak CE bi bilo treba namestiti na vse gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s to uredbo. Če izjava o zmogljivosti še ni pripravljena, se znak CE ne namesti. |
(33) |
Oznaka CE bi morala biti edina oznaka skladnosti gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi in veljavnimi zahtevami na podlagi usklajevalne zakonodaje Unije. Vendar se lahko uporabljajo tudi drugi znaki, če prispevajo k izboljšanju varstva uporabnikov gradbenih proizvodov in ne spadajo pod obstoječo usklajevalno zakonodajo Unije. |
(34) |
Da bi se izognili nepotrebnim preskusom gradbenih proizvodov, katerih lastnosti so že bile v zadostni meri dokazane z nespremenljivimi rezultati prejšnjih preskusov ali drugimi obstoječimi podatki, bi moralo biti proizvajalcu omogočeno, da pod pogoji, določenimi v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali sklepu Komisije, navede določeno raven ali razred lastnosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja. |
(35) |
Da bi se izognili podvajanju preskusov, ki so že bili izvedeni, bi morala biti proizvajalcu gradbenega proizvoda omogočena uporaba rezultatov preskusa, ki jih je pridobila tretja stranka. |
(36) |
Opredeliti bi bilo treba pogoje za uporabo poenostavljenega postopka za oceno lastnosti gradbenih proizvodov, da bi se čim bolj zmanjšali stroški za njihovo dajanje v promet, vendar to ne sme vplivati na raven varnosti. Proizvajalci, ki uporabljajo poenostavljeni postopek, bi morali ustrezno dokazati, da izpolnjujejo omenjene pogoje. |
(37) |
Da bi načela za nadzor trga imela večji vpliv, bi bilo treba vse poenostavljene postopke za ocenjevanje zmogljivosti gradbenih proizvodov, določene s to uredbo, uporabiti le za fizične ali pravne osebe, ki proizvajajo proizvode, ki jih dajejo v promet. |
(38) |
Za nadaljnje znižanje stroškov mikro podjetjem glede dajanja gradbenih proizvodov, ki so jih proizvedle, na trg je treba zagotoviti poenostavljene postopke za ocenjevanje lastnosti, kadar zadevni proizvod ne povzroča znatnih pomislekov glede varnosti in obenem ustreza veljavnim zahtevam, ne glede na to kakšnega izvora so te zahteve. Podjetja, ki uporabljajo te poenostavljene postopke, bi morala poleg tega dokazati, da so mikro podjetja. Poleg tega bi morala upoštevati veljavne postopke za preverjanje nespremenljivosti lastnosti, določene za njihove proizvode v harmoniziranih tehničnih specifikacijah. |
(39) |
Za individualno oblikovane in proizvedene gradbene proizvode bi morala biti proizvajalcu omogočena uporaba poenostavljenih postopkov za ocenjevanje lastnosti, kadar se lahko dokaže, da je proizvod, dan na trg, skladen z veljavnimi zahtevami. |
(40) |
Razlagalni okvir opredelitve „neserijska proizvodnja“, ki se uporablja za različne gradbene proizvode, ki jih zajema ta uredba, bi morala določiti Komisija v posvetovanju s stalnim odborom za gradbeništvo. |
(41) |
Vsi gospodarski subjekti, ki sodelujejo v dobavni in distribucijski verigi, bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da dajejo na trg samo tiste gradbene proizvode ali omogočijo dostopnost na trgu samo tistih proizvodov, ki so v skladu s to uredbo, s čimer zagotovijo lastnosti gradbenih proizvodov in izpolnitev osnovnih zahtev za gradbene objekte. Zlasti uvozniki in distributerji gradbenih proizvodov bi morali biti seznanjeni z bistvenimi značilnostmi, za katere na trgu Unije obstajajo določbe, in posebnimi zahtevami držav članic glede osnovnih zahtev za objekte ter to znanje uporabiti pri trgovinskih poslih. |
(42) |
Pomembno je zagotoviti dostopnost nacionalnih tehničnih pravil, da lahko podjetja, zlasti MSP, pridobijo zanesljive in točne informacije o veljavni zakonodaji v državi članici, v kateri nameravajo dati na trg svoje proizvode ali omogočiti dostop do njih. Države članice bi morale zato v ta namen določiti kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo. Poleg nalog, določenih v členu 10(1) Uredbe (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici (12), bi morale kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo prav tako zagotavljati informacije o pravilih, ki veljajo za vgradnjo, sestavljanje ali montažo posameznih tipov gradbenih proizvodov. |
(43) |
Da bi olajšale prost pretok blaga, bi morale kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo zagotavljati brezplačne informacije o določbah za izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, veljavnih za predvideno uporabo vsakega gradbenega proizvoda na ozemlju vsake države članice. Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo bi lahko gospodarskim subjektom zagotovile tudi dodatne informacije ali ugotovitve. Za zagotavljanje dodatnih informacij bi moralo biti kontaktnim točkam za proizvode za gradbeništvo dovoljeno zaračunati pristojbine v sorazmerju s stroški zagotovljenih informacij ali ugotovitev. Države članice bi morale poleg tega zagotoviti zadostna sredstva kontaktnim točkam za proizvode za gradbeništvo. |
(44) |
Ker vzpostavitev kontaktnih točk za proizvode za gradbeništvo ne bi smela posegati v razdelitev nalog med pristojnimi organi v regulativnih sistemih držav članic, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da vzpostavijo kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo v skladu z regionalnimi ali krajevnimi pristojnostmi. Države članice bi morale vlogo kontaktnih točk za proizvode za gradbeništvo nameniti obstoječim kontaktnim točkam, ustanovljenim v skladu z drugimi instrumenti Unije, da se prepreči nepotrebno širjenje kontaktnih točk in poenostavijo upravni postopki. Da se ne bi povečali upravni stroški za podjetja in pristojne organe, bi moralo biti državam članicam tudi omogočeno, da bi vlogo kontaktnih točk za proizvode za gradbeništvo namenile ne le obstoječim službam v javni upravi, temveč tudi nacionalnim centrom Solvit, trgovinskim zbornicam, strokovnim organizacijam in zasebnim organom. |
(45) |
Kontaktnim točkam za proizvode za gradbeništvo bi moralo biti omogočeno opravljanje nalog, ne da bi prihajalo do navzkrižja interesov, zlasti kar zadeva postopke za pridobitev znaka CE. |
(46) |
Za zagotavljanje enakega in skladnega izvrševanja usklajevalne zakonodaje Unije bi morale države članice izvajati učinkovit nadzor trga. Uredba (ES) št. 765/2008 določa temeljne pogoje za izvajanje takšnega nadzora trga, predvsem za programe, financiranje in kazni. |
(47) |
Odgovornost držav članic za varnost, zdravje in druga področja, zajeta v osnovnih zahtevah za gradbene objekte na njihovem ozemlju, bi morala biti priznana v zaščitni klavzuli, v kateri so predvideni ustrezni zaščitni ukrepi. |
(48) |
Ker je treba po vsej Uniji zagotoviti enako stopnjo učinkovitosti organov za ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov in ker bi morali vsi takšni organi izvajati svoje naloge enako in pod pogoji poštene konkurence, bi bilo treba za te organe, ki želijo biti priglašeni za namene te uredbe, določiti zahteve. Oblikovati bi bilo treba tudi določbe za razpoložljivost ustreznih informacij o takšnih organih in za njihov nadzor. |
(49) |
Za zagotavljanje enotne ravni kakovosti pri ocenjevanju in preverjanju nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov je treba določiti tudi zahteve za državne organe, pristojne, da organe za izvajanje takšnih nalog priglasijo Komisiji in drugim državam članicam. |
(50) |
V skladu s členom 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije se pravila in splošna načela, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, določijo vnaprej z uredbo, sprejeto po rednem zakonodajnem postopku. Do sprejetja te nove uredbe se še naprej uporablja Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji (13) podeljenih izvedbenih pooblastil, razen regulativnega postopka s pregledom, ki se ne uporablja več. |
(51) |
Za dosego ciljev te uredbe bi bilo treba pooblastiti Komisijo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme nekatere delegirane akte. Zlasti je pomembno, da Komisija med pripravljalnim delom izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. |
(52) |
Zlasti bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov, v katerih bi določila pogoje uporabe spletnih mest za posredovanje izjave o lastnostih. |
(53) |
Ker je potrebno določeno obdobje, da se omogoči vzpostavitev okvira za ustrezno delovanje te uredbe, bi bilo treba njeno uporabo odložiti, z izjemo določb glede imenovanja TAB, priglasitvenih in priglašenih organov, ustanovitve organizacije TAB in ustanovitve stalnega odbora za gradbeništvo. |
(54) |
Komisija in države članice bi morale v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi organizirati informacijske kampanje, v okviru katerih sektor gradbeništva, zlasti gospodarske subjekte in uporabnike gradbenih proizvodov, obvestijo o vzpostavitvi skupnega tehničnega jezika, porazdelitvi odgovornosti med posameznimi gospodarskimi subjekti in uporabniki, namestitvi oznake CE na gradbene proizvode, reviziji osnovnih zahtev za objekte ter sistemih ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti. |
(55) |
Osnovne zahteve za gradbene objekte o „trajnostni uporabi naravnih virov“ bi morale upoštevati možnost recikliranja gradbenih objektov, njihovih materialov in delov po zrušenju, trajanje gradbenega objekta ter uporabo okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih. |
(56) |
Za oceno trajnostne uporabe virov in učinkov gradbenih objektov na okolje bi bilo treba uporabljati okoljske proizvodne deklaracije, kadar so te na voljo. |
(57) |
Po možnosti bi bilo treba določiti enotne evropske metode za dokazovanje skladnosti z osnovnimi zahtevami iz Priloge I. |
(58) |
Ker cilja te uredbe, in sicer zagotavljanja ustreznega delovanja notranjega trga za gradbene proizvode z določitvijo harmoniziranih tehničnih specifikacij za navajanje lastnosti gradbenih proizvodov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj zaradi njenega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena, ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Vsebina
Ta uredba določa pogoje za dajanje na trg gradbenih proizvodov in omogočanje dostopa do njih z uvedbo usklajenih pravil o načinu navajanja lastnosti gradbenih proizvodov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi in o uporabi oznake CE na teh proizvodih.
Člen 2
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
1. |
„gradbeni proizvod“ pomeni vsak proizvod ali sklop proizvodov, ki je proizveden in dan na trg za trajno vgradnjo v gradbene objekte ali njihove dele ter katerega lastnosti spremenijo lastnosti gradbenih objektov glede na osnovne zahteve za gradbene objekte; |
2. |
„sklop proizvodov“ pomeni gradbeni proizvod, ki ga posamezni proizvajalec da na trg kot sklop najmanj dveh ločenih delov, ki morata biti sestavljena, da se vgradita v gradbeni objekt; |
3. |
„gradbeni objekt“ pomeni objekte visoke in nizke gradnje; |
4. |
„bistvene značilnosti“ pomenijo značilnosti gradbenega proizvoda, ki se nanašajo na osnovne zahteve za gradbene objekte; |
5. |
„lastnosti gradbenega proizvoda“ pomenijo lastnosti v zvezi s pomembnimi bistvenimi značilnostmi, izražene z ravnijo, razredom ali opisno; |
6. |
„raven“ pomeni rezultat ocenjevanja lastnosti gradbenega proizvoda v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, izražen v numerični vrednosti; |
7. |
„razred“ pomeni območje ravni lastnosti gradbenega proizvoda od najnižje do najvišje vrednosti; |
8. |
„mejna vrednost“ pomeni najnižjo ali najvišjo raven lastnosti bistvene značilnosti gradbenega proizvoda; |
9. |
„tip proizvoda“ pomeni sklop reprezentativnih ravni ali razredov lastnosti gradbenega proizvoda v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, proizvedenega z uporabo dane kombinacije surovin ali drugih prvin v posameznem proizvodnem procesu; |
10. |
„harmonizirane tehnične specifikacije“ pomenijo harmonizirane standarde in evropske ocenjevalne dokumente; |
11. |
„harmonizirani standard“ pomeni standard, ki ga je sprejel eden izmed evropskih organov za standardizacijo iz Priloge I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na zahtevo Komisije v skladu s členom 6 navedene direktive; |
12. |
„evropski ocenjevalni dokument“ pomeni dokument, ki ga sprejme TAB za namen izdaje evropskih tehničnih ocen; |
13. |
„evropska tehnična ocena“ pomeni dokumentirano oceno lastnosti gradbenega proizvoda v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi v skladu z zadevnim evropskim ocenjevalnim dokumentom; |
14. |
„predvidena uporaba“ pomeni predvideno uporabo gradbenega proizvoda, kakor je opredeljena v veljavni harmonizirani tehnični specifikaciji; |
15. |
„specifična tehnična dokumentacija“ pomeni dokumentacijo, ki kaže, da so metode v okviru veljavnega sistema ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti nadomestile druge metode, če so rezultati, pridobljeni s temi drugimi metodami enakovredni rezultatom, pridobljenim s testnimi metodami iz ustreznega odgovarjajočega harmoniziranega standarda; |
16. |
„dostopnost na trgu“ pomeni vsako dobavo gradbenega proizvoda za distribucijo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti, bodisi za plačilo ali brezplačno; |
17. |
„dajanje na trg“ pomeni, da je gradbeni proizvod prvič dostopen na trgu Unije; |
18. |
„gospodarski subjekt“ pomeni proizvajalca, uvoznika, distributerja ali pooblaščenega zastopnika; |
19. |
„proizvajalec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki proizvaja gradbeni proizvod ali za katero se tak proizvod oblikuje ali proizvaja in ga trži pod svojim imenom ali blagovno znamko; |
20. |
„distributer“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo v dobavni verigi, razen proizvajalca ali uvoznika, ki omogoči dostopnost gradbenega proizvoda na trgu; |
21. |
„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki da gradbeni proizvod iz tretje države na trg v Uniji; |
22. |
„pooblaščeni zastopnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji, ki jo je proizvajalec pisno pooblastil, da v njegovem imenu izvaja določene naloge; |
23. |
„umik“ pomeni vsak ukrep za preprečitev dostopnosti gradbenega proizvoda iz dobavne verige na trgu; |
24. |
„odpoklic“ je vsak ukrep za vrnitev gradbenega proizvoda, ki je že dostopen končnemu uporabniku; |
25. |
„akreditacija“ ima pomen iz Uredbe (ES) št. 765/2008; |
26. |
„tovarniška kontrola proizvodnje“ pomeni dokumentirano, stalno in notranjo kontrolo proizvodnje v tovarni v skladu z ustreznimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami; |
27. |
„mikro podjetje“ pomeni mikro podjetje, kakor je opredeljeno v Priporočilu Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (14); |
28. |
„življenjski cikel“ pomeni zaporedne in medsebojno povezane faze življenja gradbenega proizvoda, od nabave surovin ali pridobitve iz naravnih virov do končne odstranitve. |
Člen 3
Osnovne zahteve za gradbene objekte in bistvene značilnosti gradbenih proizvodov
1. Osnovne zahteve za gradbene objekte iz Priloge I so osnova za pripravo mandatov za standardizacijo in harmoniziranih tehničnih specifikacij.
2. Bistvene značilnosti gradbenih proizvodov se določijo v harmoniziranih tehničnih specifikacijah v zvezi z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte.
3. Komisija za določene družine gradbenih proizvodov, zajete v harmoniziranem standardu, po potrebi in v zvezi z njihovo predvideno uporabo, kot je določena v harmoniziranih standardih, z delegiranimi akti v skladu s členom 60 določi tiste bistvene značilnosti, za katere proizvajalec navede lastnosti proizvoda, ko je dan na trg.
Komisija po potrebi z delegiranimi akti v skladu s členom 60 določi tudi mejne vrednosti za lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki jih je treba navesti.
POGLAVJE II
IZJAVA O LASTNOSTIH IN CE OZNAKA
Člen 4
Izjava o lastnostih
1. Če je gradbeni proizvod zajet v harmoniziranem standardu ali ustreza evropski tehnični oceni, ki je bila zanj izdana, proizvajalec pripravi izjavo o lastnostih za proizvod, ko je ta dan na trg.
2. Kadar je gradbeni proizvod zajet v harmoniziranem standardu ali ustreza evropski tehnični oceni, ki je bila zanj izdana, se informacije v kateri koli obliki o njegovih lastnostih v zvezi z bistvenimi značilnostmi, opredeljenimi v veljavni harmonizirani tehnični specifikaciji, lahko zagotovijo le, če so vključene v izjavo o lastnostih in v njej opredeljene, razen če v skladu s členom 5 izjava o zmogljivosti ni pripravljena.
3. Proizvajalec s pripravo izjave o lastnostih prevzame odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi. Če ni objektivnih razlogov za nasprotno, države članice predpostavljajo, da je izjava o lastnostih, ki jo pripravi proizvajalec, točna in zanesljiva.
Člen 5
Odstopanja od obveznosti priprave izjave o lastnostih
Proizvajalci imajo možnost, da z odstopanjem od člena 4(1) in če ni določb na ravni Unije ali nacionalnih določb, ki predpisujejo navedbo bistvenih značilnosti tam, kjer se nameravajo gradbeni proizvodi uporabiti, ob dajanju gradbenega proizvoda, zajetega v harmoniziranem standardu, na trg ne pripravijo izjave o lastnostih, če:
(a) |
je gradbeni proizvod proizveden individualno ali izdelan po naročilu v neserijski proizvodnji na podlagi posebnega naročila in ga proizvajalec, odgovoren za varno vgradnjo proizvoda v gradbeni objekt, vgradi v posamezen določeni gradbeni objekt v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, pri čemer so za vgradnjo odgovorne osebe, ki so v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili odgovorne za varno izvedbo gradenj; |
(b) |
je gradbeni proizvod proizveden na gradbišču za vgradnjo v zadevni gradbeni objekt v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili, pri čemer so za vgradnjo odgovorne osebe, ki so v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili odgovorne za varno izvedbo gradbenih objektov; ali |
(c) |
je gradbeni proizvod proizveden na tradicionalen način ali na način, ki ustreza spomeniškemu varstvu, in v neindustrijskem postopku, za ustrezno obnovo gradbenega objekta, uradno zaščitenega kot del zaščitenega okolja, ali zaradi njegovega posebnega arhitekturnega ali zgodovinskega pomena, v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili. |
Člen 6
Vsebina izjave o lastnostih
1. V izjavi o lastnostih so navedene lastnosti gradbenih proizvodov v zvezi z bistvenimi značilnostmi teh proizvodov v skladu z ustreznimi harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami.
2. V izjavi o lastnostih so predvsem naslednji podatki:
(a) |
navedba tipa proizvoda, za katerega je bila izjava o lastnostih pripravljena; |
(b) |
sistem ali sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda, kot je določeno v Prilogi V; |
(c) |
referenčna številka in datum izdaje harmoniziranega standarda ali evropske tehnične ocene, ki sta bila uporabljena pri ocenjevanju posamezne bistvene značilnosti; |
(d) |
po potrebi, referenčna številka uporabljene specifične tehnične dokumentacije in zahteve, za katere proizvajalec trdi, da jih proizvod izpolnjuje; |
3. Izjava o lastnostih vsebuje tudi:
(a) |
predvideno uporabo ali predvidene vrste uporabe gradbenega proizvoda v skladu z veljavno harmonizirano tehnično specifikacijo; |
(b) |
seznam bistvenih značilnosti, kot so določene v harmonizirani tehnični specifikaciji za navedeno predvideno uporabo ali več vrst uporab; |
(c) |
lastnosti vsaj ene od bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki so pomembne za navedeno predvideno uporabo ali več vrst uporab; |
(d) |
po potrebi, lastnosti gradbenega proizvoda po ravneh ali razredih, opisno ali po potrebi na osnovi izračuna, v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, določenimi v skladu s členom 3(3); |
(e) |
lastnosti teh bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki so povezane z namenjeno uporabo ali uporabami, ob upoštevanju določb v zvezi z nameravano uporabo ali uporabami, kadar proizvajalec namerava dati proizvod na trg; |
(f) |
okrajšavo NPD - lastnosti niso določene (No Performance Determined) za bistvene značilnosti iz seznama, za katere lastnosti niso navedene; |
(g) |
če je bila za ta proizvod izdana evropska tehnična ocena, lastnosti, po ravneh ali razredih, ali opisno gradbenega proizvoda v zvezi z vsemi bistvenimi značilnostmi, navedenimi v ustrezni evropski tehnični oceni. |
4. Izjava o lastnostih se pripravi z uporabo vzorca iz Priloge III.
5. Informacije iz člena 31 ali, odvisno od primera, iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1907/2006 se zagotovijo skupaj z izjavo o lastnostih.
Člen 7
Zagotovitev izjave o lastnostih
1. Izvod izjave o lastnostih vsakega proizvoda, ki je dostopen na trgu, se predloži v papirnati obliki ali po elektronski poti.
Kadar pa je serija istega proizvoda dobavljena enemu uporabniku, se lahko priloži en sam izvod izjave o lastnostih v papirnati obliki ali po elektronski poti.
2. Izvod izjave o lastnostih v papirni obliki se pošlje, če jo prejemnik zahteva.
3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 je lahko izvod izjave o lastnostih na voljo na spletni strani v skladu s pogoji, ki jih z delegiranimi akti v skladu s členom 60 določi Komisija. Takšni pogoji med drugim zagotavljajo, da je izjava o lastnostih na voljo vsaj za obdobje iz člena 11(2).
4. Izjava o lastnostih se zagotovi v jeziku ali jezikih, ki ga/jih zahteva država članica, v kateri je proizvod dostopen na trgu.
Člen 8
Splošna načela in uporaba oznake CE
1. Za oznako CE se uporabljajo splošna načela iz člena 30 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2. Oznaka CE se namesti na tiste gradbene proizvode, za katere je proizvajalec pripravil izjavo o zmogljivosti v skladu s členi 4 in 6.
Če proizvajalec izjave o lastnostih ni pripravil v skladu s členoma 4 in 6, se oznaka CE ne namesti.
Kadar proizvajalec namesti ali da namestiti oznako CE na gradbeni proizvod, s tem označi, da prevzema odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi ter za skladnost z vsemi veljavnimi zahtevami, določenimi v tej uredbi in drugi relevantni usklajevalni zakonodaji Unije o nameščanju oznake CE.
Pravila za namestitev oznake CE, določena v drugi zadevni usklajevalni zakonodaji Unije, veljajo brez poseganja v ta odstavek.
3. Za kateri koli gradbeni proizvod, zajet v harmoniziranem standardu ali za katerega se je izdala evropska tehnična ocena, je CE edina oznaka, ki potrjuje skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi v zvezi z bistvenimi značilnostmi, ki so zajete v tem harmoniziranem standardu ali v evropski tehnični oceni.
V zvezi s tem države članice v nacionalnih ukrepih ne uvajajo nobenih sklicev na oznake, ki potrjujejo skladnost z navedenimi lastnostmi v zvezi z bistvenimi značilnostmi, zajetimi v harmoniziranem standardu, ki niso oznaka CE, ali te sklice umaknejo.
4. Države članice na svojem ozemlju ali pod svojo pristojnostjo ne prepovejo ali ovirajo dostopnosti gradbenih proizvodov z oznako CE na trgu ali njihove uporabe, kadar navedene lastnosti ustrezajo zahtevam za tako uporabo v tej državi članici.
5. Države članice zagotovijo, da pravila ali pogoji, ki jih predpišejo javni ali zasebni organi, ki delujejo kot javno podjetje ali kot javni organ na podlagi monopolnega položaja ali javnega pooblastila, ne ovirajo uporabe gradbenih proizvodov z oznako CE, kadar navedene lastnosti ustrezajo zahtevam za tako uporabo v tej državi članici.
6. Metode, ki jih države članice uporabljajo v svojih zahtevah za gradbene objekte, pa tudi druga nacionalna pravila v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, so v skladu s harmoniziranimi standardi.
Člen 9
Pravila in pogoji za namestitev oznake CE
1. Oznaka CE je vidno, čitljivo in neizbrisno nameščena na gradbeni proizvod ali nanj pritrjeno etiketo. Kadar to zaradi vrste proizvoda ni mogoče ali ni upravičeno, se namesti na embalažo ali priložene dokumente.
2. Oznaki CE sledita zadnji dve številki prvega leta, ko je bila oznaka nameščena, ime in prijavljeni naslov proizvajalca ali identifikacijska oznaka, iz katere je mogoče zlahka in nedvoumno razbrati ime in naslov proizvajalca, enotna identifikacijska oznaka tipa proizvoda, referenčna številka izjave o lastnostih in navedene lastnosti po ravneh ali razredih, navedba veljavne harmonizirane tehnične specifikacije, po potrebi identifikacijska številka priglašenega organa in predvidena uporaba, kot je določena v veljavni harmonizirani tehnični specifikaciji.
3. Oznaka CE se namesti, preden je gradbeni proizvod dan na trg. Lahko mu sledi piktogram ali kateri koli drug znak, ki označuje predvsem posebno tveganje ali uporabo.
Člen 10
Kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo
1. Države članice določijo kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo v skladu z določbami člena 9 Uredbe (ES) št. 764/2008.
2. Člena 10 in 11 Uredbe (ES) št. 764/2008 se uporabljata za kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo.
3. V zvezi z nalogami iz člena 10(1) Uredbe (ES) št. 764/2008 vsaka država članica zagotovi, da kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo zagotavljajo pregledne in razumljive informacije o določbah, ki veljajo na njihovem ozemlju, za izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, veljavnih za predvideno uporabo vsakega gradbenega proizvoda, kot je določeno v točki (e) člena 6(3) te uredbe.
4. Kontaktnim točkam za proizvode za gradbeništvo mora biti omogočeno, da opravljajo naloge, ne da bi prihajalo do navzkrižja interesov, zlasti kar zadeva postopke za pridobitev oznake CE.
POGLAVJE III
OBVEZNOSTI GOSPODARSKIH SUBJEKTOV
Člen 11
Obveznosti proizvajalcev
1. Proizvajalci pripravijo izjavo o lastnostih v skladu s členoma 4 in 6 ter namestijo oznako CE v skladu s členoma 8 in 9.
Proizvajalci kot osnovo za izjavo o lastnostih pripravijo tehnično dokumentacijo, v kateri opišejo vse ustrezne elemente v zvezi z zahtevanim sistemom ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti.
2. Proizvajalci hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo o lastnostih 10 let po tem, ko je bil gradbeni proizvod dan na trg.
Komisija lahko po potrebi z delegiranimi akti v skladu s členom 60 spremeni navedeno obdobje za družine gradbenih proizvodov na podlagi pričakovane življenjske dobe ali vloge gradbenega proizvoda v gradbenih objektih.
3. Proizvajalci zagotovijo, da so vzpostavljeni postopki za ohranjanje navedenih lastnosti pri serijski proizvodnji. Spremembe tipa proizvoda in spremembe veljavnih harmoniziranih tehničnih specifikacij se ustrezno upoštevajo.
Proizvajalci, ko je to potrebno zaradi zagotavljanja točnosti, zanesljivosti ali stabilnosti navedenih lastnosti gradbenega proizvoda, pregledujejo vzorce gradbenih proizvodov, ki so dani na trg ali ki so na trgu dostopni, preverjajo in po potrebi vodijo knjigo pritožb ter seznam neustreznih proizvodov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
4. Proizvajalci zagotovijo, da so njihovi gradbeni proizvodi označeni s številko tipa, serijsko ali zaporedno številko ali s katerim koli drugim elementom, na podlagi katerega jih je mogoče prepoznati, kadar pa velikost ali vrsta proizvoda tega ne dopušča, zagotovijo, da so zahtevani podatki navedeni na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen gradbenemu proizvodu.
5. Proizvajalci na gradbenem proizvodu navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen gradbenemu proizvodu. V naslovu mora biti naveden center za stike, kjer je proizvajalec dosegljiv.
6. Proizvajalci pri omogočanju dostopnosti gradbenega proizvoda na trgu zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga določi zadevna država članica in ga potrošniki brez težav razumejo.
7. Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, ki so ga dali na trg, ni v skladu z izjavo o lastnostih ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost gradbenega proizvoda ali pa ga, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo. Če proizvod predstavlja tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov gradbeni proizvod, in navedejo podrobnosti zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.
8. Proizvajalci pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravo tveganj, povezanih z gradbenimi proizvodi, ki so jih dali na trg.
Člen 12
Pooblaščeni zastopniki
1. Proizvajalci lahko s pisnim pooblastilom imenujejo pooblaščenega zastopnika.
Priprava tehnične dokumentacije ni del pooblastil pooblaščenega zastopnika.
2. Pooblaščeni zastopnik izvaja naloge, določene v pooblastilu. Pooblastilo omogoča pooblaščenemu zastopniku, da opravlja vsaj naslednje naloge:
(a) |
za nacionalne nadzorne organe ima na voljo izjavo o lastnostih in tehnično dokumentacijo v obdobju iz člena 11(2); |
(b) |
pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovi vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe; |
(c) |
na zahtevo pristojnih nacionalnih organov z njimi sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravo tveganj, povezanih z gradbenimi proizvodi v okviru pooblastil pooblaščenega zastopnika. |
Člen 13
Obveznosti uvoznikov
1. Uvozniki dajejo na trg v Uniji le gradbene proizvode, skladne z veljavnimi zahtevami iz te uredbe.
2. Preden uvozniki dajo gradbeni proizvod na trg, zagotovijo, da je proizvajalec ocenil in preveril nespremenljivost lastnosti. Zagotovijo, da je proizvajalec pripravil tehnično dokumentacijo iz drugega pododstavka člena 11(1) in izjavo o lastnostih v skladu s členoma 4 in 6. Zagotovijo tudi, da ima proizvod oznako CE, kjer je ta zahtevana, da so mu priloženi zahtevani dokumenti ter da je proizvajalec izpolnil zahteve iz člena 11(4) in (5).
Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da gradbeni proizvod ni v skladu z izjavo o lastnostih ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, gradbenega proizvoda ne da na trg, dokler ta ni v skladu s priloženo izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe oziroma dokler izjava o lastnostih ni popravljena. Če gradbeni proizvod predstavlja tveganje, uvoznik o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga.
3. Uvozniki na gradbenem proizvodu navedejo svoje ime, registrirano trgovsko ime ali registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem so dosegljivi, kadar pa to ni mogoče, podatke navedejo na embalaži ali v dokumentu, ki je priložen proizvodu.
4. Uvozniki pri omogočanju dostopnosti gradbenega proizvoda na trgu zagotovijo, da so proizvodu priložena navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga določi zadevna država članica in ga potrošniki brez težav razumejo.
5. Uvozniki zagotovijo, da v času njihove odgovornosti za gradbeni proizvod pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti gradbenega proizvoda z izjavo o lastnostih in skladnosti z drugimi relevantnimi zahtevami iz te uredbe.
6. Uvozniki, ko je to potrebno zaradi zagotavljanja točnosti, zanesljivosti ali stabilnosti navedenih lastnosti gradbenega proizvoda, pregledujejo vzorce gradbenih proizvodov, ki so dani na trg ali, ki so na trgu dostopni, preverjajo in po potrebi vodijo knjigo pritožb ter seznam neustreznih proizvodov in njihovega odpoklica ter o vsem tovrstnem spremljanju obveščajo distributerje.
7. Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, ki so ga dali na trg, ni v skladu z izjavo o lastnostih ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, nemudoma sprejmejo potrebne popravne ukrepe, da zagotovijo skladnost gradbenega proizvoda ali pa ga, če je to potrebno, umaknejo ali odpokličejo. Če proizvod predstavlja tveganje, uvozniki o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov gradbeni proizvod, in navedejo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.
8. Uvozniki imajo v obdobju iz člena 11(2) izvod izjave o lastnostih na voljo za organe za nadzor trga in zagotovijo, da jim lahko na zahtevo predložijo tehnično dokumentacijo.
9. Uvozniki pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravo tveganj, povezanih z gradbenimi proizvodi, ki so jih dali na trg.
Člen 14
Obveznosti distributerjev
1. Distributerji pri omogočanju dostopnosti gradbenih proizvodov na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.
2. Preden distributerji omogočijo dostopnost gradbenega proizvoda na trgu, zagotovijo, da ima proizvod, kadar je to zahtevano, oznako CE in so mu priloženi dokumenti, zahtevani na podlagi te uredbe, ter navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga določi država članica in ga potrošniki brez težav razumejo. Distributerji tudi zagotovijo, da sta proizvajalec in uvoznik upoštevala zahteve iz člena 11(4) in (5) oziroma člena 13(3).
Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da gradbeni proizvod ni v skladu z izjavo o lastnostih ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, ne omogoči dostopnosti proizvoda na trgu, dokler ta ni v skladu s priloženo izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe oziroma dokler izjava o lastnostih ni popravljena. Če proizvod predstavlja tveganje, distributer o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika in organe za nadzor trga.
3. Distributer zagotovi, da v času njegove odgovornosti za gradbeni proizvod pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo skladnosti gradbenega proizvoda z izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe.
4. Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da gradbeni proizvod, katerega dostopnost na trgu so omogočili, ni v skladu z izjavo o lastnostih ali drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe, zagotovijo sprejetje potrebnih popravnih ukrepov da se zagotovi skladnost proizvoda ali po potrebi njegov umik ali odpoklic. Če proizvod predstavlja tveganje, distributerji o tem takoj obvestijo pristojne nacionalne organe države članice, v kateri je na voljo njihov proizvod, in navedejo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in vseh sprejetih popravnih ukrepih.
5. Distributerji pristojnemu nacionalnemu organu na podlagi njegove utemeljene zahteve zagotovijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti gradbenega proizvoda z izjavo o lastnostih in drugimi veljavnimi zahtevami iz te uredbe v jeziku, ki ga ta organ brez težav razume. S tem organom na njegovo zahtevo sodelujejo pri vseh ukrepih, sprejetih za odpravo tveganj, povezanih z gradbenimi proizvodi, katerih dostopnost na trgu so omogočili.
Člen 15
Primeri, ko se obveznosti proizvajalcev uporabljajo za uvoznike in distributerje
Uvoznik ali distributer se za namene te uredbe obravnava kot proizvajalec in zanj veljajo obveznosti proizvajalca iz člena 11, kadar daje proizvod na trg pod svojim imenom ali blagovno znamko ali spreminja gradbeni proizvod, ki je že bil dan na trg, na način, ki lahko vpliva na skladnost z izjavo o lastnostih.
Člen 16
Identifikacija gospodarskih subjektov
V obdobju iz člena 11(2) gospodarski subjekti na zahtevo organov za nadzor trga identificirajo:
(a) |
vsak gospodarski subjekt, ki jim je dobavil proizvod; |
(b) |
vsak gospodarski subjekt, ki so mu dobavili proizvod. |
POGLAVJE IV
HARMONIZIRANE TEHNIČNE SPECIFIKACIJE
Člen 17
Harmonizirani standardi
1. Harmonizirane standarde pripravijo evropski organi za standardizacijo, ki so našteti v Prilogi I k Direktivi 98/34/ES, in sicer na podlagi zahtev (v nadaljnjem besedilu: mandati), ki jih predloži Komisija v skladu s členom 6 navedene direktive po posvetovanju s stalnim odborom za gradbeništvo iz člena 64 te uredbe (v nadaljnjem besedilu: stalni odbor za gradbeništvo).
2. Kadar so zainteresirane strani vključene v proces oblikovanja harmoniziranih standardov v skladu s tem členom, evropski organi za standardizacijo zagotovijo, da so različne kategorije zainteresiranih strani vedno zastopane na pošten in pravičen način.
3. Harmonizirani standardi določajo metode in merila za ocenjevanje lastnosti gradbenih proizvodov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi.
Harmonizirani standard se nanaša na predvideno uporabo proizvodov, kadar je to predvideno v zadevnem mandatu.
Harmonizirani standardi po potrebi določajo metode za ocenjevanje lastnosti gradbenih proizvodov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi, ki so manj zahtevne od preskušanja, če to ne vpliva na točnost, zanesljivost ali stabilnost rezultatov.
4. Evropski organi za standardizacijo določijo v harmoniziranih standardih primerno tovarniško kontrolo proizvodnje, pri kateri so upoštevani posebni pogoji proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda.
Harmonizirani standard vključuje tehnične podrobnosti, potrebne za uporabo sistema ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti.
5. Komisija oceni skladnost harmoniziranih standardov, ki jih pripravijo evropski organi za standardizacijo, z ustreznim mandatom.
Komisija objavi v Uradnem listu Evropske unije seznam sklicev na harmonizirane standarde, ki so v skladu z ustreznimi mandati.
Za vsak harmonizirani standard na seznamu se določi(-jo):
(a) |
sklici na morebitne nadomeščene harmonizirane tehnične specifikacije; |
(b) |
datum začetka sočasne veljavnosti; |
(c) |
datum zaključka sočasne veljavnosti. |
Komisija objavi kakršne koli posodobitve navedenega seznama.
Z datumom začetka sočasne veljavnosti je mogoče uporabljati harmonizirani standard za pripravo izjave o lastnostih za gradbeni proizvod, zajet v tem standardu. Nacionalni organi za standardizacijo imajo obveznost prenosa harmoniziranih standardov v skladu z Direktivo 98/34/ES.
Brez poseganja v člene 36 do 38 je harmonizirani standard z datumom zaključka sočasne veljavnosti edino sredstvo za pripravo izjave o lastnostih za gradbeni proizvod, zajet v tem standardu.
Po obdobju sočasne veljavnosti se vsi nasprotujoči nacionalni standardi ukinejo, države članice pa razveljavijo vse nasprotujoče nacionalne določbe.
Člen 18
Uradno nasprotovanje harmoniziranim standardom
1. Kadar država članica ali Komisija meni, da harmonizirani standard ne izpolnjuje v celoti zahtev iz ustreznega mandata, zadevna država članica ali Komisija po posvetovanju s stalnim odborom za gradbeništvo zadevo predloži odboru, ustanovljenemu s členom 5 Direktive 98/34/ES, in navede svoje argumente. Odbor po posvetovanju s pristojnimi evropskimi organi za standardizacijo nemudoma da svoje mnenje.
2. Glede na mnenje odbora, ustanovljenega s členom 5 Direktive 98/34/ES, se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklic na zadevni standard v Uradnem listu Evropske unije.
3. Komisija o svoji odločitvi obvesti zadevni evropski organ za standardizacijo in, če je to potrebno, zahteva spremembo zadevnih harmoniziranih standardov.
Člen 19
Evropski ocenjevalni dokument
1. Organizacija TAB-ov na podlagi zahteve proizvajalca za evropsko tehnično oceno pripravi in sprejme evropski ocenjevalni dokument za kateri koli gradbeni proizvod, ki ni ali ni v celoti zajet v harmoniziranem standardu in za katerega v skladu z obstoječim harmoniziranim standardom ni mogoče v celoti oceniti lastnosti v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi, ker med drugim:
(a) |
proizvod ne sodi v področje uporabe nobenega obstoječega harmoniziranega standarda; |
(b) |
metoda ocenjevanja, predvidena v harmoniziranem standardu, vsaj za eno bistveno značilnost proizvoda ni primerna ali |
(c) |
harmonizirani standard vsaj za eno bistveno značilnost tega proizvoda ne določa nobene metode ocenjevanja. |
2. Postopek za sprejetje evropskega ocenjevalnega dokumenta poteka ob upoštevanju načel iz člena 20 in je v skladu s pravili iz člena 21 in Priloge II.
3. Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 60 za spremembo Priloge II in oblikuje dodatna postopkovna pravila za pripravo in sprejetje evropskega ocenjevalnega dokumenta.
4. Komisija po posvetovanju s stalnim odborom za gradbeništvo po potrebi uporabi obstoječe evropske ocenjevalne dokumente kot osnovo za mandate, ki jih odobri v skladu s členom 17(1) z namenom oblikovanja harmoniziranih standardov za proizvode iz odstavka 1 tega člena.
Člen 20
Načela za pripravo in sprejetje evropskih ocenjevalnih dokumentov
1. Postopek za pripravo in sprejetje evropskih ocenjevalnih dokumentov:
(a) |
je pregleden za zadevne proizvajalce; |
(b) |
določa ustrezne obvezne roke, da se preprečijo neupravičene zamude; |
(c) |
zagotavlja ustrezno varovanje poslovne skrivnosti in zaupnosti; |
(d) |
omogoča ustrezno sodelovanje Komisije; |
(e) |
je stroškovno učinkovit za proizvajalca; ter |
(f) |
zagotavlja zadostno kolegialnost in usklajevanje organov za tehnično ocenjevanje, imenovanih za zadevni proizvod. |
2. TAB skupaj z organizacijo TAB-ov v celoti krijejo stroške priprave in sprejetja evropskih ocenjevalnih dokumentov.
Člen 21
Obveznosti organa TAB, ki prejme zahtevo za evropsko tehnično oceno
1. TAB, ki prejme zahtevo za evropsko tehnično oceno, proizvajalca obvesti o naslednjem, če je gradbeni proizvod v celoti ali delno zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji:
(a) |
če je proizvod v celoti zajet v harmoniziranem tehničnem standardu, organ za tehnično ocenjevanje proizvajalca obvesti, da v skladu s členom 19(1) evropske tehnične ocene zanj ni mogoče izdati; |
(b) |
če je proizvod v celoti zajet v evropskem ocenjevalnem dokumentu, TAB proizvajalca obvesti, da se bo ta dokument uporabil kot podlaga za izdajo evropske tehnične ocene; |
(c) |
če proizvod ni zajet ali ni v celoti zajet v nobeni harmonizirani tehnični specifikaciji, TAB uporabi postopkovna pravila, določena v Prilogi II ali oblikovana v skladu s členom 19(3). |
2. V primerih iz točk (b) in (c) odstavka 1 TAB obvesti organizacijo TAB-ov in Komisijo o vsebini zahteve in navede ustrezni sklep Komisije o ocenjevanju in preverjanju nespremenljivosti lastnosti, ki jo namerava uporabiti za ta proizvod, ali o tem, da takšen sklep Komisije ne obstaja.
3. Če Komisija meni, da ustrezni sklep o ocenjevanju in preverjanju nespremenljivosti lastnosti za gradbeni proizvod ne obstaja, se uporabi člen 28.
Člen 22
Objava
Evropski ocenjevalni dokumenti, ki jih je sprejela organizacija TAB-ov, se pošljejo Komisiji, ki v Uradnem listu Evropske unije objavi končni seznam sklicev na sprejete evropske ocenjevalne dokumente.
Komisija objavi kakršne koli posodobitve navedenega seznama.
Člen 23
Reševanje sporov v primeru nesoglasja med TAB-i
Če se TAB-i v določenem roku ne dogovorijo o evropskem ocenjevalnem dokumentu, organizacija TAB-ov to zadevo predloži Komisiji, da sprejme ustrezno rešitev.
Člen 24
Vsebina evropskega ocenjevalnega dokumenta
1. Evropski ocenjevalni dokument vsebuje vsaj splošen opis gradbenega proizvoda, seznam bistvenih značilnosti, ki se nanašajo na uporabo, ki jo predvideva proizvajalec in o katerih se dogovorita proizvajalec in organizacija TAB-ov, ter metode in merila za ocenjevanje lastnosti proizvoda v zvezi s temi bistvenimi značilnostmi.
2. V evropskem ocenjevalnem dokumentu se določijo veljavna načela za tovarniško kontrolo proizvodnje, ki se uporablja, ob upoštevanju pogojev proizvodnega procesa zadevnega gradbenega proizvoda.
3. Če je lastnosti nekaterih bistvenih značilnosti proizvoda mogoče ustrezno oceniti z metodami in merili, ki so že določena v drugih harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali smernicah za evropsko tehnično soglasje iz člena 66(3) ali so bila v skladu s členom 9 Direktive 89/106/EGS pred 1. julijem 2013 uporabljena pri izdaji evropskih tehničnih soglasij, se te obstoječe metode in merila vključijo kot deli evropskega ocenjevalnega dokumenta.
Člen 25
Uradno nasprotovanje evropskemu ocenjevalnemu dokumentu
1. Če država članica ali Komisija meni, da evropski ocenjevalni dokument ne izpolnjuje v celoti zahtev v zvezi z osnovnimi zahtevami za gradbene objekte iz Priloge I, zadevna država članica ali Komisija zadevo predloži stalnemu odboru za gradbeništvo in navede svoje argumente. Stalni odbor za gradbeništvo po posvetovanju z organizacijo TAB-ov nemudoma predloži svoje mnenje.
2. Glede na mnenje stalnega odbora za gradbeništvo se Komisija odloči, da objavi, ne objavi, objavi z omejitvijo, ohrani, ohrani z omejitvijo ali umakne sklice na evropske ocenjevalne dokumente v Uradnem listu Evropske unije.
3. Komisija ustrezno obvesti organizacijo TAB-ov in po potrebi zahteva spremembo zadevnega evropskega ocenjevalnega dokumenta.
Člen 26
Evropska tehnična ocena
1. Evropsko tehnično oceno izda TAB na zahtevo proizvajalca na podlagi evropskega ocenjevalnega dokumenta v skladu s postopki iz člena 21 in Priloge II.
Če obstaja evropski ocenjevalni dokument, se evropska tehnična ocena lahko izda tudi v primeru, ko je bil določen mandat za harmonizirani standard. Takšna izdaja je mogoča do začetka obdobja sočasne veljavnosti, ki ga določi Komisija v skladu s členom 17(5).
2. Evropska tehnična ocena vključuje lastnosti, ki jih je treba navesti, po ravneh ali razredih ali opisno tistih bistvenih značilnosti, o katerih sta se za navedeno predvideno uporabo dogovorila proizvajalec in TAB, ki je prejel zahtevo za evropsko tehnično oceno, in tehnične podrobnosti, potrebne za izvajanje sistema ocenjevanja in preverjanja nesprejemljivosti lastnosti.
3. Za zagotovitev enotnega izvajanja tega člena Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblike evropske tehnične ocene v skladu s postopkom iz člena 64(2).
Člen 27
Ravni ali razredi lastnosti
1. Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 60 za določitev razredov lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov.
2. Kadar Komisija določi razrede lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, evropski organi za standardizacijo navedene razrede uporabijo v harmoniziranih standardih. Organizacija TAB-ov navedene razrede po potrebi uporabi v evropskem ocenjevalnem dokumentu.
Kadar Komisija ne določi razredov lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov, jih lahko v harmoniziranih standardih določijo evropski organi za standardizacijo na podlagi spremenjenega mandata.
3. Kadar je to določeno v zadevnih mandatih, evropski organi za standardizacijo v harmoniziranih standardih v zvezi z bistvenimi značilnostmi in, kjer je primerno, za predvidene uporabe določijo mejne vrednosti, ki jih morajo izpolnjevati gradbeni proizvodi v državah članicah.
4. Če so evropski organi za standardizacijo določili razrede lastnosti v harmoniziranem standardu, organizacija TAB-ov navedene razrede uporabi v evropskih ocenjevalnih dokumentih, če so pomembni za gradbeni proizvod.
Kadar je primerno, lahko organizacija TAB-ov s soglasjem Komisije in po posvetovanju s stalnim odborom za gradbeništvo v evropskem ocenjevalnem dokumentu določi razrede lastnosti in mejne vrednosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenega proizvoda v okviru njegove predvidene uporabe, kot jo predvideva proizvajalec.
5. Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 60 za določitev pogojev, pod katerimi za gradbeni proizvod velja, da izpolnjuje določeno raven ali določeni razred lastnosti brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja.
Kadar Komisija ne določi takih pogojev, jih lahko v harmoniziranih standardih določijo evropski organi za standardizacijo na podlagi spremenjenega mandata.
6. Če je Komisija določila sisteme razvrščanja v skladu z odstavkom 1, lahko države članice ravni ali razrede lastnosti, ki se morajo upoštevati pri gradbenih proizvodih v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi, določijo samo v skladu z navedenimi sistemi razvrščanja.
7. Evropski organi za standardizacijo in organizacija TAB-ov pri določanju mejnih vrednosti ali razredov lastnosti upoštevajo zakonodajne potrebe držav članic.
Člen 28
Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti
1. Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi se izvede v skladu z enim od sistemov iz Priloge V.
2. Komisija s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 60 določi in lahko – ob upoštevanju zlasti posledic za varnost in zdravje ljudi in okolje – spremeni sistem oziroma sisteme, ki se uporabljajo za zadevni gradbeni proizvod ali družino gradbenih proizvodov ali zadevno bistveno značilnost, v skladu z naslednjimi merili: Komisija pri tem upošteva tudi dokumentirane izkušnje v zvezi z nadzorom trga, ki jih posredujejo nacionalni organi.
Komisija vedno izbere najmanj zahteven (zahtevne) sistem ali sisteme, ki je (so) skladen(-i) z vsemi osnovnimi zahtevami za gradbene objekte.
3. Tako določeni sistem ali sistemi je naveden (so navedeni) v mandatih za harmonizirane standarde in v harmoniziranih tehničnih specifikacijah.
POGLAVJE V
ORGANI ZA TEHNIČNO OCENJEVANJE
Člen 29
Imenovanje, spremljanje in ocenjevanje TAB-ov
1. Države članice lahko na svojem ozemlju imenujejo TAB-e za eno ali več področij proizvodov iz razpredelnice 1 v Prilogi IV.
Države članice, ki so imenovale TAB, sporočijo drugim državam članicam in Komisiji ime in naslov navedenega TAB-a ter področja proizvodov, za katera je bil navedeni TAB imenovan.
2. Komisija v elektronski obliki objavi seznam TAB-ov z navedbo področij proizvodov, za katere so imenovani, ter si prizadeva za čim večjo preglednost.
Komisija javno objavi kakršne koli posodobitve navedenega seznama.
3. Države članice spremljajo dejavnosti in pristojnosti TAB, ki so jih imenovale, ter jih ocenjujejo glede na zadevne zahteve iz razpredelnice 2 iz Priloge IV.
Države članice Komisijo obvestijo o svojih nacionalnih postopkih za imenovanje TAB, o spremljanju njihove dejavnosti in pristojnosti ter o kakršni koli spremembi navedenih informacij.
4. Komisija sprejme smernice za izvajanje ocenjevanja TAB po posvetovanju s stalnim odborom za gradbeništvo.
Člen 30
Zahteve za TAB
1. TAB izvede oceno in izda evropsko tehnično oceno za področje proizvodov, za katero je bil imenovan.
TAB izpolnjuje zahteve iz preglednice 2 Priloge IV s področja, za katerega je imenovan.
2. TAB-i javno objavijo svoje organizacijske sheme in imena članov notranjih organov odločanja.
3. Kadar TAB ne izpolnjuje več zahtev iz odstavka 1, država članica umakne imenovanje navedenega organa za zadevno področje proizvodov ter o umiku obvesti Komisijo in druge države članice.
Člen 31
Usklajevanje TAB-ov
1. TAB ustanovijo organizacijo za tehnično ocenjevanje.
2. Organizacija TAB se šteje za organ, ki si prizadeva za dosego cilja v splošnem evropskem interesu v smislu člena 162 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (15).
3. Skupni cilji sodelovanja ter upravni in finančni pogoji v zvezi z donacijami, dodeljenimi organizaciji TAB, se lahko določijo v okvirnem sporazumu o partnerstvu, ki ga podpišeta Komisija in navedena organizacija, v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (16) (v nadaljnjem besedilu: Finančna uredba) in Uredbo (ES, Euratom) št. 2342/2002. Evropski parlament in Svet sta obveščena o sklenitvi takega sporazuma.
4. Organizacija TAB-ov opravlja vsaj naslednje naloge:
(a) |
organizira usklajevanje TAB-ov in po potrebi zagotavlja sodelovanje ter posvetovanje z drugimi zainteresiranimi stranmi; |
(b) |
zagotovi medsebojno posredovanje primerov dobre prakse med TAB-i za spodbujanje večje učinkovitosti in zagotavljanje boljših storitev podjetjem; |
(c) |
usklajuje uporabo postopkovnih pravil iz člena 21 in Priloge II ter zagotavlja podporo, potrebno za ta namen; |
(d) |
pripravlja in sprejme evropske ocenjevalne dokumente; |
(e) |
Komisijo obvešča o vsakem vprašanju v zvezi s pripravo evropskih ocenjevalnih dokumentov ter vsakem vidiku, povezanem z razlago postopkovnih pravil iz člena 21 in Priloge II ter ji predlaga izboljšave na podlagi pridobljenih izkušenj; |
(f) |
Komisiji in državi članici, ki je imenovala TAB, ki ne izvaja nalog v skladu s postopkovnimi pravili iz člena 21 in Priloge II, sporoča morebitne pripombe v zvezi z njim; |
(g) |
zagotavlja, da so sprejeti evropski ocenjevalni dokumenti in sklici na evropsko tehnično oceno javno dostopni. |
Te naloge v organizaciji TAB-ov opravlja sekretariat.
5. Države članice zagotovijo, da TAB-i prispevajo finančne in človeške vire k organizaciji TAB-ov.
Člen 32
Finančna sredstva Unije
1. Organizaciji TAB se za izvajanje dejavnosti iz člena 31(4) odobrijo finančna sredstva Unije.
2. Proračunska sredstva, odobrena za dejavnosti iz člena 31(4), proračunski organ določi letno v mejah veljavnega finančnega okvira.
Člen 33
Ureditve financiranja
1. Organizaciji TAB se lahko brez razpisa za zbiranje predlogov zagotovijo finančna sredstva Unije za izvajanje dejavnosti iz člena 31(4), za katere se v skladu s Finančno uredbo lahko dodelijo donacije.
2. Dejavnosti sekretariata organizacije TAB iz člena 31(4) se lahko financirajo na podlagi donacij za poslovanje. Donacije za poslovanje se ob ponovni odobritvi ne zmanjšujejo samodejno.
3. Sporazumi o donaciji lahko dovoljujejo pavšalno financiranje upravičenčevih režijskih stroškov do največ 10 % skupnih upravičenih neposrednih stroškov dejavnosti, razen če se posredni stroški upravičenca ne krijejo z donacijo za poslovanje, financirano iz splošnega proračuna Unije.
Člen 34
Upravljanje in spremljanje
1. Iz proračunskih sredstev, ki jih je proračunski organ odobril za financiranje dejavnosti iz člena 31(4), se lahko krijejo tudi upravni stroški za izvajanje priprav, spremljanja, pregledov, revidiranja in ocenjevanja, ki so neposredno potrebni za dosego ciljev te uredbe, zlasti študije, sestanki ter dejavnosti obveščanja in objave, stroški v zvezi z informacijskimi mrežami za izmenjavo informacij ter vsi drugi odhodki za upravno in tehnično pomoč, ki jo Komisija lahko uporablja pri dejavnostih, povezanih s pripravo in sprejetjem evropskih ocenjevalnih dokumentov ter izdajo evropske tehnične ocene.
2. Komisija oceni pomembnost dejavnosti iz člena 31(4), ki prejemajo finančno pomoč Unije, z vidika zahtev politik in zakonodaje Unije ter do 1. januarja 2017 in nato vsaka štiri leta Evropski parlament in Svet obvesti o rezultatu te ocene.
Člen 35
Zaščita finančnih interesov Unije
1. Komisija zagotovi, da se med izvajanjem dejavnosti, financiranih po tej uredbi, finančni interesi Unije zaščitijo z izvajanjem preprečevalnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, z učinkovitimi pregledi in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov ter, ob odkritju nepravilnosti, z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (17), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (18), in Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (19).
2. Za dejavnosti, ki so financirane po tej uredbi, pojem nepravilnosti iz člena 1(2) Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95 pomeni katero koli kršitev določbe prava Unije ali kršitev pogodbene obveznosti, ki izhaja iz dejanja ali opustitve dejanja gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičenega odhodka ogroža ali bi lahko ogrozila splošni proračun Unije ali ostale proračune, ki jih ta upravlja.
3. Vsi sporazumi in pogodbe, ki izhajajo iz te uredbe, predvidevajo spremljanje in finančni nadzor, ki ga izvaja Komisija ali morebitni predstavnik, ki ga ta pooblasti, ter revizije, ki jih izvaja Računsko sodišče; po potrebi se lahko opravijo na kraju samem.
POGLAVJE VI
POENOSTAVLJENI POSTOPKI
Člen 36
Uporaba ustrezne tehnične dokumentacije
1. Pri določitvi tipa proizvoda, lahko proizvajalec nadomesti preskušanje tipa ali izračun tipa z ustrezno tehnično dokumentacijo, ki kaže, da:
(a) |
za eno ali več bistvenih značilnosti gradbenega proizvoda, ki ga proizvajalec daje na trg, velja, da navedeni proizvod dosega določeno raven ali razred lastnosti brez preskušanja ali izračuna ali brez nadaljnjega preskušanja ali izračuna v skladu s pogoji iz ustrezne harmonizirane tehnične specifikacije ali odločbe Komisije; |
(b) |
gradbeni proizvod, zajet v harmoniziranem standardu, ki ga proizvajalec daje na trg, ustreza tipu proizvoda drugega gradbenega proizvoda, ki ga je proizvedel drug proizvajalec in je že bil preskušen v skladu z ustreznim harmoniziranim standardom. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti lastnosti, ki ustrezajo vsem ali nekaterim rezultatom preskusa tega drugega proizvoda. Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drugi proizvajalec, šele potem, ko je pridobil dovoljenje tega proizvajalca, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa; ali |
(c) |
je gradbeni proizvod, zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji, ki ga proizvajalec daje na trg, sistem, sestavljen iz sestavnih delov, ki jih proizvajalec ustrezno sestavi na podlagi natančnih navodil ponudnika takšnega sistema ali njegovega sestavnega dela, ki je navedeni sistem ali sestavni del že preskusil z vidika ene ali več njegovih bistvenih značilnosti v skladu z ustrezno harmonizirano tehnično specifikacijo. Kadar so ti pogoji izpolnjeni, ima proizvajalec pravico navesti lastnosti, ki ustrezajo vsem ali nekaterim rezultatom preskusa za sistem ali sestavni del, ki mu je zagotovljen. Proizvajalec lahko uporabi rezultate preskusa, ki jih je pridobil drugi proizvajalec ali ponudnik sistema, šele potem, ko je pridobil dovoljenje tega proizvajalca ali ponudnika sistema, ki ostaja odgovoren za točnost, zanesljivost in nespremenljivost navedenih rezultatov preskusa. |
2. Če spada gradbeni proizvod iz odstavka 1 v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti sistem 1 + ali 1, kakor je določeno v Prilogi V, priglašeni organ za certificiranje proizvodov iz Priloge V preveri ustrezno tehnično dokumentacijo iz odstavka 1.
Člen 37
Uporaba poenostavljenih postopkov s strani mikro podjetij
Mikro podjetja, ki proizvajajo gradbene proizvode, zajete v harmoniziranem standardu, lahko zamenjajo določitev tipa proizvoda na podlagi preskušanja tipa za veljavna sistema 3 in 4 iz Priloge V z uporabo metod, ki se razlikujejo od metod iz veljavnega harmoniziranega standarda. Ti proizvajalci lahko tudi gradbene proizvode, za katere velja sistem 3, obravnavajo v skladu z določbami za sistem 4. Kadar proizvajalec uporablja poenostavljeni postopek, tedaj s specifično tehnično dokumentacijo dokazuje skladnost gradbenega proizvoda z veljavnimi zahtevami ter enakovrednost uporabljenih postopkov s postopki, določenimi v harmoniziranih standardih.
Člen 38
Drugi poenostavljeni postopki
1. V zvezi z gradbenimi proizvodi, zajetimi v harmoniziranem standardu, ki so proizvedeni individualno ali izdelani po naročilu v neserijski proizvodnji na podlagi posebnega naročila ter vgrajeni v posamezen določen gradbeni objekt, lahko proizvajalec nadomesti del veljavnega sistema v zvezi z ocenjevanjem lastnosti iz Priloge V s specifično tehnično dokumentacijo, ki kaže skladnost navedenega proizvoda z veljavnimi zahtevami ter enakovrednost uporabljenih postopkov s postopki, določenimi v harmoniziranih standardih.
2. Če spada gradbeni proizvod iz odstavka 1 v družino gradbenih proizvodov, za katere je veljavni sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti sistem 1 + ali 1, kakor je določeno v Prilogi V, priglašeni organ za certificiranje proizvodov iz Priloge V preveri specifično tehnično dokumentacijo.
POGLAVJE VII
PRIGLASITVENI IN PRIGLAŠENI ORGANI
Člen 39
Priglasitev
Države članice Komisijo in druge države članice obvestijo o organih, pooblaščenih za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti na podlagi te uredbe (v nadaljnjem besedilu: priglašeni organi).
Člen 40
Priglasitveni organi
1. Države članice določijo priglasitveni organ, ki je pristojen za uvedbo in izvajanje potrebnih postopkov za ocenjevanje in priglasitev organov, pooblaščenih za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti za namene te uredbe, ter za spremljanje priglašenih organov, vključno z upoštevanjem določb iz člena 43.
2. Države članice lahko odločijo, da ocenjevanje in spremljanje iz odstavka 1 izvajajo njihovi nacionalni akreditacijski organi v smislu in v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008.
3. Kadar priglasitveni organ izda pooblastilo ali drugače zaupa ocenjevanje, priglasitev ali spremljanje iz odstavka 1 organu, ki ni vladni subjekt, mora biti ta organ pravni subjekt in mora smiselno izpolnjevati zahteve iz člena 41. Poleg tega mora imeti takšen organ urejeno zavarovanje odgovornosti, ki izhajajo iz njegovih dejavnosti.
4. Priglasitveni organ prevzame celotno odgovornost za naloge, ki jih izvaja organ iz odstavka 3.
Člen 41
Zahteve za priglasitvene organe
1. Priglasitveni organ je ustanovljen tako, da ne pride do navzkrižja interesov s priglašenimi organi.
2. Priglasitveni organ s svojo organizacijo in delovanjem zagotavlja objektivnost in nepristranskost pri izvajanju svojih dejavnosti.
3. Priglasitveni organ je organiziran tako, da vsako odločitev v zvezi s priglasitvijo organa, ki se pooblasti za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, sprejmejo usposobljene osebe, ki niso tiste, ki so izvedle ocenjevanje.
4. Priglasitveni organ ne ponuja ali izvaja dejavnosti, ki jih izvajajo priglašeni organi, ali svetovalnih storitev na tržni ali konkurenčni osnovi.
5. Priglasitveni organ zagotovi zaupnost pridobljenih informacij.
6. Priglasitveni organ ima na voljo zadostno število usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog.
Člen 42
Obveznost obveščanja za države članice
Države članice obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih postopkih za ocenjevanje in priglasitev organov, ki se pooblastijo za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, ter za spremljanje priglašenih organov in o kakršnih koli spremembah teh informacij.
Komisija poskrbi, da so informacije javno dostopne.
Člen 43
Zahteve za priglašene organe
1. Za namene priglasitve priglašeni organ izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 11.
2. Priglašeni organ je ustanovljen v skladu z nacionalnim pravom in je pravna oseba.
3. Priglašeni organ je neodvisni tretji organ, ki ni povezan z organizacijo ali gradbenim proizvodom, ki ga ocenjuje.
Organ, ki je član poslovnega združenja ali poklicnega združenja, ki zastopa podjetja, vključena v oblikovanje, proizvodnjo, ponudbo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje gradbenih proizvodov, ki jih ta organ ocenjuje, se lahko pod pogojem, da sta dokazana njegova neodvisnost in odsotnost vsakega navzkrižja interesov, obravnava kot takšen organ.
4. Priglašeni organ, njegovo najvišje vodstvo in osebje, pristojno za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, niso oblikovalci, proizvajalci, dobavitelji, monterji, kupci, lastniki, uporabniki ali vzdrževalci gradbenih proizvodov, ki jih ocenjuje, niti pooblaščeni zastopniki katere koli izmed teh strank. To ne onemogoča uporabe ocenjenih proizvodov, ki so nujni za delovanje priglašenega organa, ali uporabe proizvodov za osebne namene.
Priglašeni organ, njegovo najvišje vodstvo in osebje, pristojno za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti ne sodelujejo neposredno pri oblikovanju, proizvodnji ali konstrukciji, trženju, montaži, uporabi ali vzdrževanju navedenih gradbenih proizvodov in ne zastopajo strank, ki se ukvarjajo z navedenimi dejavnostmi. Ne izvajajo nobene dejavnosti, ki bi lahko bila v nasprotju z njihovo neodvisnostjo presoje in neoporečnostjo v zvezi z dejavnostmi, za katere so bili priglašeni. To velja še posebej za svetovalne storitve.
Priglašeni organ zagotovi, da dejavnosti hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja.
5. Priglašeni organ in njegovo osebje izvajata naloge tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti z največjo strokovno neoporečnostjo in potrebno tehnično usposobljenostjo na določenem področju, brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njuno presojo ali rezultate njunih dejavnosti ocenjevanja in/ali preverjanja, zlasti od oseb ali skupin oseb, ki jih zanimajo rezultati navedenih dejavnosti.
6. Priglašeni organ je sposoben izvajati vse naloge tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, ki so mu dodeljene v skladu s Prilogo V in v zvezi s katerimi je bil priglašen, ne glede na to, ali navedene naloge izvaja priglašeni organ sam ali se izvajajo v njegovem imenu in pod njegovo pristojnostjo.
Priglašeni organ ima vedno in za vsak sistem ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti ter za vsako vrsto ali kategorijo gradbenih proizvodov, bistvenih značilnosti in nalog, v zvezi s katerimi je bil priglašen, na voljo:
(a) |
potrebno osebje s tehničnim znanjem ter zadostnimi in ustreznimi izkušnjami za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti; |
(b) |
potreben opis postopkov, v skladu s katerimi se izvaja ocenjevanje lastnosti, kar zagotavlja preglednost in možnost ponovne izvedbe teh postopkov. Vzpostavljeno ima ustrezno politiko in postopke, ki razlikujejo med nalogami, ki jih izvaja kot priglašeni organ, in drugimi dejavnostmi; |
(c) |
potrebne postopke za izvajanje dejavnosti, v katerih so ustrezno upoštevani velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, in njegova struktura, stopnja zahtevnosti zadevne proizvodne tehnologije ter vrsta proizvodnega postopka, tj. masovna ali serijska proizvodnja. |
Priglašeni organ ima potrebna sredstva za ustrezno izvajanje tehničnih in upravnih nalog, povezanih z dejavnostmi, za katere je priglašen, ter dostop do vse potrebne opreme ali prostorov.
7. Osebje, odgovorno za izvajanje dejavnosti, v zvezi s katerimi je bil organ priglašen:
(a) |
razpolaga z dobro tehnično in poklicno usposobljenostjo, ki vključuje vse naloge tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti na zadevnem področju, za katero je bil organ priglašen; |
(b) |
ima zadovoljivo znanje o zahtevah glede ocenjevanj in preverjanj, ki jih izvaja, in ustrezna pooblastila za izvajanje takšnih dejavnosti; |
(c) |
ima ustrezno znanje in razumevanje veljavnih harmoniziranih standardov in ustreznih določb Uredbe; |
(d) |
ima sposobnost, ki je potrebna za pripravo potrdil, zapisov in poročil kot dokaz, da so bila ocenjevanja in preverjanja izvedena. |
8. Zagotovljena je nepristranskost priglašenega organa, njegovega najvišjega vodstva in osebja za ocenjevanje.
Plačilo najvišjega vodstva priglašenega organa in njegovega osebja za ocenjevanje ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali od rezultatov takšnih ocenjevanj.
9. Priglašeni organ sklene zavarovanje odgovornosti, razen če odgovornosti v skladu z nacionalno zakonodajo ne prevzame država članica ali če je država članica sama neposredno pristojna za ocenjevanje in/ali preverjanje.
10. Osebje priglašenega organa je zavezano k varovanju poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s Prilogo V, razen v zvezi s pristojnimi upravnimi organi države članice, v kateri izvaja svoje dejavnosti. Lastninske pravice so zaščitene.
11. Priglašeni organ sodeluje v ustreznih dejavnostih standardizacije in dejavnostih skupine za usklajevanje dela priglašenih organov, ustanovljene v skladu s to uredbo, ali zagotovi, da je njegovo osebje za ocenjevanje obveščeno o teh dejavnostih, ter uporablja upravne odločbe in dokumente, ki so rezultat dela navedene skupine, kot splošne smernice.
Člen 44
Domneva skladnosti
Kadar priglašeni organ, ki se pooblasti za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, dokaže, da izpolnjuje merila, ki so določena v ustreznih harmoniziranih standardih ali njihovih delih, katerih sklici so bili objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladen z zahtevami iz člena 43, kolikor veljavni harmonizirani standardi zajemajo te zahteve.
Člen 45
Hčerinska podjetja in podizvajalci priglašenih organov
1. Kadar priglašeni organ za določene naloge, povezane z nalogami tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 43, in o tem ustrezno obvesti priglasitveni organ.
2. Priglašeni organ prevzame polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež podjetja.
3. Dejavnosti se lahko prenesejo na podizvajalca ali hčerinsko podjetje samo, če s tem soglaša stranka.
4. Priglašeni organi za priglasitvene organe hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti katerega koli podizvajalca ali hčerinskega podjetja in z nalogami, ki jih te stranke izvajajo v skladu s Prilogo V.
Člen 46
Uporaba zmogljivosti zunaj preskuševalnega laboratorija priglašenega organa
1. Na zahtevo proizvajalca in kadar to utemeljujejo tehnični, ekonomski ali logistični razlogi, lahko priglašeni organi sklenejo, da bodo za sisteme ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti 1+, 1 in 3 izvedli preskuse iz Priloge V ali da bodo takšni preskusi izvedeni pod njihovim nadzorom, bodisi v proizvodnih obratih z uporabo preskusne opreme notranjega laboratorija proizvajalca bodisi v zunanjem laboratoriju s predhodnim soglasjem proizvajalca in z uporabo preskusne opreme tega laboratorija.
Priglašeni organi, ki izvajajo takšne preskuse, morajo biti posebej imenovani za pristojne za delo izven svojih akreditiranih preskusnih laboratorijev.
2. Pred izvedbo navedenih preskusov priglašeni organ preveri, ali so izpolnjene zahteve preskusne metode, in oceni, ali:
(a) |
ima preskusna oprema ustrezne sisteme za umerjanje in ali je zagotovljena sledljivost meritev; |
(b) |
je zagotovljena kakovost rezultatov preskusa. |
Člen 47
Zahtevek za priglasitev
1. Organ, ki želi biti priglašen za izvajanje nalog tretje stranke v postopku ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, vloži zahtevek za priglasitev priglasitvenemu organu države članice, v katerem ima sedež.
2. Zahtevku so priloženi opis dejavnosti, ki bodo izvedene, postopki ocenjevanja in/ali preverjanja, za katere organ trdi, da je pristojen, ter potrdilo o akreditaciji, če obstaja, ki ga izda nacionalni akreditacijski organ v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, ki potrjuje, da organ izpolnjuje zahteve iz člena 43.
3. Kadar zadevni organ ne more zagotoviti potrdila o akreditaciji, priglasitvenemu organu predloži vsa dokumentarna dokazila, potrebna za preverjanje, priznavanje in redno spremljanje njegovega upoštevanja zahtev iz člena 43.
Člen 48
Priglasitveni postopek
1. Priglasitveni organi lahko priglasijo samo tiste organe, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 43.
2. Uradno obvestijo Komisijo in druge države članice, in sicer z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.
Izjemoma se za primere iz točke 3 Priloge V, za katere ni ustreznega elektronskega orodja, sprejme priglasitev v tiskani obliki.
3. Priglasitev vključuje vse podrobnosti o nalogah, ki jih je treba opraviti, navedbo ustrezne harmonizirane tehnične specifikacije in za namene sistema iz Priloge V bistvene značilnosti, za katere je organ pristojen.
Vendar ustrezne harmonizirane tehnične specifikacije ni treba navesti v primerih iz točke 3 Priloge V.
4. Kadar priglasitev ne temelji na potrdilu o akreditaciji iz člena 47(2), priglasitveni organ Komisiji in drugim državam članicam predloži vsa dokumentarna dokazila, ki potrjujejo usposobljenost priglašenega organa, in uvedene ukrepe, ki zagotavljajo, da bo organ pod rednim nadzorom in bo še naprej izpolnjeval zahteve iz člena 43.
5. Zadevni organ lahko izvaja dejavnosti priglašenega organa le, če Komisija ali druge države članice ne vložijo ugovora v dveh tednih od priglasitve v primeru uporabe potrdila o akreditaciji ali v dveh mesecih od priglasitve, kadar ni uporabljeno potrdilo o akreditaciji.
V tej uredbi se samo tak organ šteje za priglašeni organ.
6. Komisija in druge države članice so obveščene o kakršnih koli nadaljnjih zadevnih spremembah priglasitve.
Člen 49
Identifikacijske številke in seznami priglašenih organov
1. Komisija vsakemu priglašenemu organu dodeli identifikacijsko številko.
Dodeli samo eno takšno številko, četudi je organ priglašen v skladu z različnimi akti Unije.
2. Komisija objavi seznam organov, priglašenih v skladu s to uredbo, vključno z identifikacijskimi številkami, ki so jim bile dodeljene, in dejavnostmi, za katere so bili priglašeni, in sicer z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.
Komisija zagotovi sprotno posodabljanje seznama.
Člen 50
Spremembe priglasitve
1. Če priglasitveni organ ugotovi ali je obveščen, da priglašeni organ ne izpolnjuje več zahtev iz člena 43 ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, priglasitveni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali umakne priglasitev, odvisno od resnosti neizpolnjevanja navedenih zahtev ali obveznosti. Komisijo in druge države članice nemudoma ustrezno obvesti, in sicer z uporabo elektronskega orodja za priglasitev, ki ga je razvila in s katerim upravlja Komisija.
2. V primeru umika, omejitve ali začasnega preklica priglasitve ali kadar priglašeni organ preneha dejavnost, zadevna priglasitvena država članica sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadeve tega organa obravnava drug priglašeni organ ali da so na voljo pristojnim organom za priglasitev in organom za nadzor trga na njihovo zahtevo.
Člen 51
Izpodbijanje usposobljenosti priglašenih organov
1. Komisija razišče vse primere, pri katerih dvomi v usposobljenost priglašenega organa ali v njegovo stalno izpolnjevanje zahtev in odgovornosti oziroma pri katerih je bila seznanjena s tem dvomom.
2. Priglasitvena država članica Komisiji na zahtevo predloži vse informacije, povezane s podlago za priglasitev ali vzdrževanjem usposobljenosti zadevnega organa.
3. Komisija zagotovi, da se vse informacije občutljive narave, pridobljene med njenimi preiskavami, obravnavajo zaupno.
4. Če Komisija ugotovi, da priglašeni organ ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za priglasitev, o tem ustrezno obvesti priglasitveno državo članico in od nje zahteva, da po potrebi sprejme popravne ukrepe, vključno s preklicem priglasitve.
Člen 52
Operativne obveznosti priglašenih organov
1. Priglašeni organi izvedejo vse naloge tretje stranke v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti iz Priloge V.
2. Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti se izvaja v preglednosti do proizvajalca in sorazmerno, tako da se izogne nepotrebni obremenitvi gospodarskih subjektov. Priglašeni organi pri izvajanju svojih dejavnosti upoštevajo velikost podjetja, sektor, v katerem ta deluje, in njegovo strukturo, stopnjo zapletenosti zadevne proizvodne tehnologije ter vrsto proizvodnega postopka, tj. masovno ali serijsko proizvodnjo.
Pri tem pa priglašeni organi vseeno spoštujejo stopnjo natančnosti, ki se zahteva za proizvod na podlagi te uredbe, in vlogo proizvoda pri izpolnjevanju vseh osnovnih zahtev za gradbene objekte.
3. Če priglašeni organ med začetnim pregledom proizvodnega obrata in pri tovarniški kontroli proizvodnje ugotovi, da proizvajalec ni zagotovil nespremenljivosti lastnosti proizvedenega proizvoda, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in ne izda potrdila.
4. Kadar priglašeni organ med spremljanjem, ki je namenjeno preverjanju nespremenljivosti lastnosti proizvedenega proizvoda, ugotovi, da gradbeni proizvod nima več enakih lastnosti kot tip proizvoda, od proizvajalca zahteva, da sprejme ustrezne popravne ukrepe, in po potrebi začasno prekliče ali umakne potrdilo.
5. Kadar popravni ukrepi niso sprejeti ali nimajo zahtevanega učinka, priglašeni organ po potrebi omeji, začasno prekliče ali umakne vsa potrdila.
Člen 53
Obveznost obveščanja za priglašene organe
1. Priglašeni organi obveščajo priglasitveni organ o:
(a) |
vsaki zavrnitvi, omejitvi, začasnem preklicu ali umiku potrdil; |
(b) |
vseh okoliščinah, ki vplivajo na področje uporabe priglasitve in pogoje za priglasitev; |
(c) |
vsaki zahtevi v zvezi z informacijami o dejavnostih ocenjevanja in/ali preverjanja nespremenljivosti lastnosti, ki so jo prejeli od organov za nadzor trga; |
(d) |
na zahtevo priglasitvenega organa, o nalogah tretje stranke v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti, ki so bile izvedene v okviru njihove priglasitve, ter kakršnih koli drugih izvedenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci. |
2. Priglašeni organi zagotovijo drugim organom, priglašenim na podlagi te uredbe, ki izvajajo podobne naloge tretje stranke v skladu s sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov, za katere veljajo iste tehnične specifikacije, ustrezne informacije o vprašanjih v zvezi z negativnimi in na zahtevo pozitivnimi rezultati teh ocenjevanj in/ali preverjanj.
Člen 54
Izmenjava izkušenj
Komisija zagotovi izmenjavo izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, ki so pristojni za politiko glede priglasitev.
Člen 55
Usklajevanje priglašenih organov
Komisija zagotovi ustrezno usklajevanje in sodelovanje med organi, priglašenimi v skladu s členom 39, ter pravilno delovanje v obliki skupine priglašenih organov.
Države članice zagotovijo, da organi, ki jih priglasijo, sodelujejo pri delu navedenih skupin, in sicer bodisi neposredno bodisi prek pooblaščenih zastopnikov, ali pa zagotovijo, da so zastopniki priglašenih organov obveščeni o tem delu.
POGLAVJE VIII
NADZOR TRGA IN ZAŠČITNI POSTOPKI
Člen 56
Postopek za obravnavo gradbenih proizvodov, ki pomenijo tveganje, na nacionalni ravni
1. Kadar organi za nadzor trga ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali kadar utemeljeno menijo, da gradbeni proizvod, ki je zajet v harmoniziranem standardu ali za katerega je bila izdana evropska tehnična ocena, ne dosega navedenih lastnosti in ogroža izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, ki jih zajema ta uredba, ti organi ocenijo, ali zadevni proizvod izpolnjuje ustrezne zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v potrebnem obsegu sodelujejo z organi za nadzor trga.
Kadar organi za nadzor trga med navedenim ocenjevanjem ugotovijo, da gradbeni proizvod ni skladen z zahtevami iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahtevajo, da sprejme vse ustrezne popravne ukrepe in proizvod uskladi z navedenimi zahtevami, zlasti glede navedenih lastnosti, ali pa proizvod umakne iz prometa ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga določijo glede na naravo tveganja.
Organi za nadzor trga o tem ustrezno obvestijo priglašeni organ, če je priglašeni organ vključen.
Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.
2. Kadar organi za nadzor trga menijo, da neskladnost ni omejena na ozemlje njihove države, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocenjevanja in ukrepih, ki so jih zahtevali od gospodarskega subjekta.
3. Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh ustreznih popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi gradbenimi proizvodi, za katere je omogočil, da so dostopni na trgih v Uniji.
4. Kadar ustrezni gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov, organi za nadzor trga sprejmejo vse ustrezne začasne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo dostopnost gradbenega proizvoda na domačem trgu, ga iz prometa umaknejo ali odpokličejo.
Organi za nadzor trga Komisijo in druge države članice nemudoma obvestijo o takih ukrepih.
5. Informacije iz odstavka 4 vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za opredelitev neskladnega gradbenega proizvoda, poreklo gradbenega proizvoda, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov, poleg tega pa tudi stališče zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za nadzor trga zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica naslednjih vzrokov:
(a) |
proizvod ne dosega navedenih lastnosti in/ali ne izpolnjuje zahtev, povezanih z izpolnjevanjem osnovnih zahtev za gradbene objekte, ki so določene v tej uredbi; |
(b) |
pomanjkljivosti v harmoniziranih tehničnih specifikacijah ali specifični tehnični dokumentaciji. |
6. Države članice, razen države članice, ki je začela postopek, Komisijo in ostale države članice nemudoma obvestijo o vseh sprejetih ukrepih in vseh dodatnih razpoložljivih informacijah v zvezi z neskladnostjo zadevnega gradbenega proizvoda, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.
7. Kadar države članice ali Komisija v petnajstih delovnih dneh po prejemu informacij iz odstavka 4 ne predložijo nobenega ugovora glede začasnega ukrepa, ki ga sprejme država članica v zvezi z zadevnim gradbenim proizvodom, se šteje, da je ukrep upravičen.
8. Države članice zagotovijo takojšnje sprejetje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim gradbenim proizvodom, kot je umik proizvoda s trga.
Člen 57
Zaščitni postopek Unije
1. Kadar so ob zaključku postopka iz člena 56(3) in (4) vloženi ugovori proti nacionalnemu ukrepu države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija nemudoma začne posvetovanje z državami članicami in ustreznimi gospodarskimi subjekti ter oceni nacionalni ukrep. Na podlagi izidov tega ocenjevanja Komisija odloči, ali je nacionalni ukrep upravičen ali ne.
Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti države članice in zadevne gospodarske subjekte.
2. Če se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega gradbenega proizvoda s svojih trgov in ustrezno obvestijo Komisijo. Če se šteje, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica umakne ukrep.
3. Kadar se šteje, da je nacionalni ukrep upravičen in je neskladnost gradbenega proizvoda posledica pomanjkljivosti v harmoniziranih standardih, kakor je navedeno v členu 56(5)(b), mora Komisija obvestiti ustrezni evropski organ ali organe za standardizacijo in zadevo predložiti odboru, ustanovljenem v skladu s členom 5 Direktive 98/34/ES. Ta odbor se posvetuje z ustreznim evropskim organom ali organi za standardizacijo in nemudoma predloži svoje mnenje.
Kadar za nacionalni ukrep velja, da je utemeljen, in je neskladnost gradbenega proizvoda posledica pomanjkljivosti v evropskem ocenjevalnem dokumentu ali specifični tehnični dokumentaciji, kakor je navedeno v členu 56(5)(b), Komisija zadevo predloži stalnemu odboru za gradbeništvo in naknadno sprejme ustrezne ukrepe.
Člen 58
Skladni gradbeni proizvodi, ki vseeno pomenijo tveganje za zdravje in varnost
1. Kadar država članica po ocenjevanju na podlagi člena 56(1) ugotovi, da gradbeni proizvod kljub skladnosti s to uredbo ogroža izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte, zdravje ali varnost oseb ali druge vidike javnega interesa, od ustreznega gospodarskega subjekta zahteva, da bodisi sprejme vse ustrezne ukrepe, da zadevni gradbeni proizvod pri dajanju na trg ne bo več pomenil navedenega tveganja, bodisi da proizvod umakne iz prometa ali ga odpokliče v razumnem roku, ki ga določi glede na naravo tveganja.
2. Gospodarski subjekt zagotovi sprejetje vseh popravnih ukrepov v zvezi z vsemi zadevnimi gradbenimi proizvodi, za katere je omogočil, da so dostopni na trgih v Uniji.
3. Država članica o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Te informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za opredelitev zadevnega gradbenega proizvoda, porekla in dobavne verige proizvoda, vrste tveganja, ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov.
4. Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in ustreznimi gospodarskimi subjekti ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Komisija na podlagi rezultatov ocenjevanja odloči, ali je ukrep upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.
5. Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti države članice in zadevne gospodarske subjekte.
Člen 59
Formalna neskladnost
1. Brez poseganja v člen 56 država članica od gospodarskega subjekta zahteva, da neskladnost odpravi, kadar ugotovi enega od naslednjih dejstev:
(a) |
oznaka CE je nameščena v nasprotju s členom 8 ali 9; |
(b) |
oznaka CE ni nameščena, čeprav se to zahteva v skladu s členom 8(2); |
(c) |
brez poseganja v člen 5, izjava o lastnostih ni pripravljena, čeprav se to zahteva v skladu s členom 4; |
(d) |
izjava o lastnostih ni pripravljena v skladu s členi 4, 6 in 7; |
(e) |
tehnična dokumentacija ni na voljo ali ni popolna. |
2. Kadar neskladnost iz odstavka 1 še naprej obstaja, država članica sprejme vse ustrezne ukrepe za omejitev ali prepoved dostopnosti gradbenega proizvoda na trgu ali zagotovi odpoklic ali njegov umik iz prometa.
POGLAVJE IX
KONČNE DOLOČBE
Člen 60
Delegirani akti
Za dosego ciljev te uredbe, tj. zlasti odpravljanje omejitev in izogibanje omejitvam za dostopnost gradbenih proizvodov na trgu, se v skladu s členom 61 in ob upoštevanju pogojev, določenih v členih 62 in 63, na Komisijo prenesejo naslednje zadeve:
(a) |
po potrebi določitev bistvenih značilnosti ali mejnih vrednosti za določene družine gradbenih proizvodov, glede katerih proizvajalec v skladu s členi od 3 do 6 navede lastnosti proizvoda proizvajalca, ko je dan na trg, in sicer glede predvidene uporabe po ravneh ali razredih ali opisno; |
(b) |
pogoje, pod katerimi se lahko elektronsko obdelujejo izjave o lastnostih, da bi bile na voljo na spletni strani v skladu s členom 7; |
(c) |
spremembo obdobja, v katerem proizvajalci v skladu s členom 11 hranijo tehnično dokumentacijo in izjavo o lastnostih, po tem ko je bil gradbeni proizvod dan na trg, in sicer na podlagi pričakovane življenjske dobe in vloge gradbenega proizvoda v gradbenih objektih; |
(d) |
spremembo Priloge II in po potrebi sprejetje dodatnih postopkovnih pravil v skladu s členom 19(3), da bi se zagotovila skladnost z načeli iz člena 20 ali uporaba postopkovnih pravil iz člena 21 v praksi; |
(e) |
prilagoditev Priloge III, razpredelnice 1 iz Priloge IV in Priloge V tehničnemu napredku; |
(f) |
določitev in prilagoditev razredov lastnosti zaradi prilagajanja tehničnemu napredku v skladu s členom 27(1); |
(g) |
pogoje, pod katerimi za gradbeni proizvod velja, da izpolnjuje določeno raven ali določen razred lastnosti v skladu s členom 27(5) brez preskušanja ali nadaljnjega preskušanja, vendar le, če pri tem ni ogroženo izpolnjevanje osnovnih zahtev za gradbene objekte; |
(h) |
prilagoditev, določitev in spremembo sistemov ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti v skladu s členom 28 v zvezi z danim proizvodom, dano družino proizvodov ali danimi bistvenimi značilnostmi in v skladu s:
|
Člen 61
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 60 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 24. aprila 2011. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enaka obdobja, razen če ga Evropski parlament ali Svet ne prekliče v skladu s členom 62.
2. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 62 in 63.
Člen 62
Preklic pooblastila
1. Pooblastilo iz člena 60 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.
2. Institucija, ki je začela notranji postopek za odločitev o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila, ki bi se lahko preklicala, in možne razloge za preklic.
3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 63
Nasprotovanje delegiranim aktom
1. Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od datuma uradnega obvestila.
Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.
2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se akt objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem določen.
Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega obdobja, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo o nameri, da delegiranemu aktu ne bosta nasprotovala.
3. Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje, navede razloge za nasprotovanje delegiranemu aktu.
Člen 64
Odbor
1. Komisiji pomaga stalni odbor za gradbeništvo.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
3. Države članice zagotovijo, da je članom stalnega odbora za gradbeništvo omogočeno, da opravljajo naloge, ne da bi prihajalo do navzkrižja interesov, zlasti kar zadeva postopke za pridobitev oznake CE.
Člen 65
Razveljavitev
1. Direktiva 89/106/EGS se razveljavi.
2. Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 66
Prehodne določbe
1. Gradbeni proizvodi, ki so bili dani na trg v skladu z Direktivo 89/106/EGS pred 1. julijem 2013, se štejejo kot skladni s to uredbo.
2. Proizvajalci lahko pripravijo izjavo o lastnostih na podlagi potrdila o skladnosti ali izjave o skladnosti, izdane pred 1. julijem 2013 v skladu z Direktivo 89/106/EGS.
3. Smernice za evropsko tehnično soglasje, ki so objavljene pred 1. julijem 2013 v skladu s členom 11 Direktive 89/106/EGS, se lahko uporabljajo kot evropski ocenjevalni dokumenti.
4. Proizvajalci in uvozniki lahko evropska tehnična soglasja, izdana v skladu s členom 9 Direktive 89/106/EGS pred 1. julijem 2013, v času obdobja veljavnosti navedenih soglasij uporabljajo kot evropske tehnične ocene.
Člen 67
Poročilo Komisije
1. Komisija do 25. aprila 2014 oceni posebne potrebe po informacijah o vsebnosti nevarnih snovi v gradbenih proizvodih, da bi po možnosti razširila obveznost obveščanja iz člena 6(5) na druge snovi, in o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. V oceni med drugim upošteva potrebo po zagotovitvi visoke ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, ki uporabljajo gradbene proizvode, in drugih uporabnikov gradbenih objektov, tudi kar zadeva zahteve po recikliranju in/ali ponovni uporabi delov ali materialov.
Dve leti po predložitvi poročila Evropskemu parlamentu in Svetu se po potrebi oblikujejo ustrezni zakonodajni predlogi.
2. Komisija do 25. aprila 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe, vključno o členih 19, 20, 21, 23, 24 in 37, na podlagi poročil držav članic in drugih zainteresiranih strani, po potrebi skupaj z ustreznimi predlogi.
Člen 68
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Vendar se členi 3 do 28, členi 36 do 38, členi 56 do 63, člen 65 in člen 66 ter priloge I, II, III in V uporabljajo od 1. julija 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 9. marca 2011
Za Evropski parlament
Predsednik
J. BUZEK
Za Svet
Predsednica
GYŐRI E.
(1) UL C 218, 11.9.2009, str. 15.
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 24. aprila 2009 (UL C 184 E, 8.7.2010, str. 441), stališče Sveta iz prve obravnave z dne 13. septembra 2010 (UL C 282 E, 19.10.2010, str. 1), stališče Evropskega parlamenta z dne 18. januarja 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 28. februarja 2011.
(3) UL L 40, 11.2.1989, str. 12.
(4) UL L 218, 13.8.2008, str. 30.
(5) UL L 218, 13.8.2008, str. 82.
(6) UL L 204, 21.7.1998, str. 37.
(7) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(8) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
(9) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
(10) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(11) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(12) UL L 218, 13.8.2008, str. 21.
(13) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(14) UL L 124, 20.5.2003, str. 36.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 1.
(16) UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
(17) UL L 312, 23.12.1995, str. 1.
(18) UL L 292, 15.11.1996, str. 2.
(19) UL L 136, 31.5.1999, str. 1.
PRILOGA I
OSNOVNE ZAHTEVE ZA GRADBENE OBJEKTE
Gradbeni objekti kot celote in njihovi posamezni deli morajo biti primerni za predvideno uporabo, pri čemer je treba zlasti upoštevati zdravje in varnost udeleženih ljudi skozi celoten življenjski cikel teh objektov. Gradbeni objekti morajo ob običajnem vzdrževanju izpolnjevati te osnovne zahteve za gradbene objekte ves čas ekonomsko sprejemljive življenjske dobe.
1. Mehanska odpornost in stabilnost
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da obremenitve, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročile:
(a) |
porušitve celotnega objekta ali delov objekta; |
(b) |
večjih deformacij od dopustnih; |
(c) |
škode na drugih delih gradbenih objektov ali na napeljavi ali vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije; |
(d) |
glede na vzrok nesorazmerno velike škode zaradi nekega dogodka. |
2. Varnost pri požaru
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je ob izbruhu požara:
(a) |
določen čas še ohranjena nosilnost konstrukcije; |
(b) |
omejeno nastajanje in širjenje požara in dima v gradbenem objektu; |
(c) |
omejeno širjenje požara na sosednje gradbene objekte; |
(d) |
mogoče osebam v objektu zapustiti objekt ali da jih je mogoče rešiti na drug način; |
(e) |
upoštevana varnost reševalnih ekip. |
3. Higiena, zdravje in okolje
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da skozi celoten življenjski cikel ne bodo ogrožali higiene ali zdravja in varnosti delavcev, oseb v objektu ali sosedov ali povzročali prekomernih posledic za kakovost okolja ali podnebje skozi njihov celotni življenjski cikel, predvsem zaradi:
(a) |
sproščanja strupenih plinov; |
(b) |
emisij nevarnih snovi, hlapnih organskih spojin (HOS), toplogrednih plinov ali nevarnih delcev v zraku v zaprtih prostorih ali zraku na prostem; |
(c) |
emisij nevarnega sevanja; |
(d) |
izpusta nevarnih snovi v podzemno vodo, morske vode, površinske vode ali zemljo; |
(e) |
izpusta nevarnih snovi v pitno vodo ali snovi, ki imajo drug negativen vpliv na pitno vodo; |
(f) |
napačnega odvajanja odpadne vode, emisij izpušnih plinov ali napačnega odstranjevanja trdnih ali tekočih odpadkov; |
(g) |
vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta. |
4. Varnost in dostopnost pri uporabi
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da pri uporabi ali obratovanju ne pomenijo nesprejemljivega tveganja za nastanek nesreč ali poškodb, kakršne so zdrs, padec, trčenje, opekline, električni udarec, poškodbe zaradi eksplozije in vlomov. Gradbeni objekti morajo biti zlasti načrtovani in grajeni tako, da invalidnim osebam omogočijo dostopnost in uporabo.
5. Zaščita pred hrupom
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da se hrup, ki ga zaznavajo osebe v objektu ali bližnji okolici, vzdržuje na ravni, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo.
6. Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote
Gradbeni objekti ter njihove naprave za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo in zračenje morajo biti načrtovani in grajeni tako, da je ob upoštevanju oseb v objektu in lokalnih podnebnih razmer poraba energije pri uporabi objekta in naprav majhna. Gradbeni objekti morajo biti tudi energetsko učinkoviti ter med gradnjo in rušenjem porabiti čim manj energije.
7. Trajnostna raba naravnih virov
Gradbeni objekti morajo biti načrtovani, grajeni in zrušeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se zagotovi predvsem naslednje:
(a) |
ponovna uporaba ali možnost recikliranja gradbenih objektov, gradbenega materiala in delov po zrušenju; |
(b) |
trajnost gradbenih objektov; |
(c) |
uporaba okoljsko združljivih surovin in sekundarnih materialov v gradbenih objektih. |
PRILOGA II
POSTOPEK ZA SPREJETJE EVROPSKEGA OCENJEVALNEGA DOKUMENTA
1. Zahtevek za evropsko tehnično oceno
Ko proizvajalec pri katerem koli TAB vloži zahtevo za evropsko tehnično oceno gradbenega proizvoda ter ko proizvajalec in TAB (v nadaljnjem besedilu: pristojni TAB), podpišeta sporazum o poslovni skrivnosti in zaupnosti, proizvajalec temu pristojnemu TAB-u predloži tehnično dokumentacijo z opisom proizvoda, njegovo predvideno uporabo in podrobnostmi o tovarniški kontroli proizvodnje, ki jo namerava izvajati, razen če proizvajalec ne odloči drugače.
2. Pogodba
Proizvajalec in pristojni TAB za gradbene proizvode iz člena 21(1)(c) v enem mesecu po prejemu tehnične dokumentacije skleneta pogodbo o pripravi evropske tehnične ocene, v kateri opredelita delovni program za pripravo evropskega ocenjevalnega dokumenta, kar vključuje naslednje:
— |
organizacijo dela v organizaciji TAB-ov; |
— |
sestavo delovne skupine, ki bo vzpostavljena v organizaciji TAB-ov in pristojna za zadevno področje proizvodov; |
— |
usklajevanje TAB-ov. |
3. Delovni program
Organizacija TAB-ov po sklenitvi pogodbe s proizvajalcem Komisijo obvesti o delovnem programu za pripravo evropskega ocenjevalnega dokumenta in programu za njegovo izvedbo ter navede program ocenjevanja. O tem jo obvesti v treh mesecih po prejemu zahteve za evropsko tehnično oceno.
4. Osnutek evropskega ocenjevalnega dokumenta
Organizacija TAB-ov z delovno skupino, ki jo usklajuje pristojni TAB, dokončno oblikuje osnutek evropskega ocenjevalnega dokumenta in ga v šestih mesecih po dnevu, ko Komisijo obvesti o delovnem programu, sporoči zadevnim stranem.
5. Sodelovanje Komisije
Predstavnik Komisije lahko kot opazovalec sodeluje pri vseh delih izvajanja delovnega programa.
6. Podaljšanje in zamude
Delovna skupina obvešča organizacijo TAB-ov in Komisijo o vseh zamudah rokov iz oddelkov 1 do 4 k tej prilogi.
Če je podaljšanje roka za pripravo evropskega ocenjevalnega dokumenta mogoče upravičiti, zlasti tedaj, ko Komisija še ni sprejela odločitve o veljavnem sistemu ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenih proizvodov ali kadar je treba razviti novo preskusno metodo, Komisija določi novi podaljšani rok.
7. Spremembe in sprejetje evropskega ocenjevalnega dokumenta
Pristojni TAB pošlje osnutek evropskega ocenjevalnega dokumenta proizvajalcu, ki lahko v petnajstih delovnih dneh sporoči svoje pripombe. Nato organizacija TAB-ov:
(a) |
po potrebi obvesti proizvajalca o načinu upoštevanja njegovih pripomb; |
(b) |
sprejme osnutek evropskega ocenjevalnega dokumenta in |
(c) |
pošlje izvod Komisiji. |
Če Komisija v petnajstih dneh po prejemu osnutka evropskega ocenjevalnega dokumenta sporoči organizaciji TAB svoje pripombe, organizacija TAB potem, ko se ji omogoči, da poda pripombe, ustrezno spremeni osnutek ter pošlje izvod sprejetega evropskega ocenjevalnega dokumenta proizvajalcu in Komisiji.
8. Končni evropski ocenjevalni dokument, ki ga je treba objaviti
Takoj ko pristojni TAB na podlagi sprejetega evropskega ocenjevalnega dokumenta izda prvo evropsko tehnično oceno, se ta evropski ocenjevalni dokument prilagodi, in sicer po potrebi na podlagi pridobljenih izkušenj. Organizacija TAB-ov sprejme končni evropski ocenjevalni dokument ter pošlje izvod končnega evropskega ocenjevalnega dokumenta, skupaj s prevodom njegovega naslova v vseh uradnih jezikih Unije Komisiji zaradi objave njegovega sklica. Takoj ko proizvod prejme oznako CE, omogoči organizacija TAB-ov dostop do evropskega ocenjevalnega dokumenta v elektronski obliki.
PRILOGA III
IZJAVA O LASTNOSTIH
št. …
1. |
Enotna identifikacijska oznaka tipa proizvoda: … |
2. |
Tip, serijska ali zaporedna številka ali kateri koli drug element, na podlagi katerega je mogoče prepoznati gradbene proizvode, v skladu s členom 11(4): … |
3. |
Predvidena uporaba ali predvidene vrste uporabe gradbenega proizvoda v skladu z veljavno harmonizirano tehnično specifikacijo, kot jih predvideva proizvajalec: … … |
4. |
Ime, registrirano trgovsko ime ali registrirana blagovna znamka in naslov proizvajalca v skladu s členom 11(5): … … |
5. |
Po potrebi ime ali naslov pooblaščenega zastopnika, katerega pooblastilo zajema naloge, opredeljene v členu 12(2): … … |
6. |
Sistem ali sistemi ocenjevanja in preverjanja nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda, kot je določeno v Prilogi V: … … |
7. |
Za izjavo o lastnostih glede gradbenega proizvoda, za katerega velja harmoniziran standard: … (ime in identifikacijska številka priglašenega organa, če je primerno) je izvedel …v okviru sistema … (opis nalog tretje stranke, kot je določeno v Prilogi V) in izdal … (potrdilo o nespremenljivosti lastnosti, potrdilo o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje, poročila o preskusih/izračunih – kot je primerno) |
8. |
Za izjavo o lastnostih glede gradbenega proizvoda, za katerega je bila izdana evropska tehnična ocena: … (ime in identifikacijska številka organa za tehnično ocenjevanje, če je primerno) izdal … (referenčna številka evropske tehnične ocene) na podlagi … (referenčna številka evropskega ocenjevalnega dokumenta) je izvedel …v okviru sistema … (opis nalog tretje stranke, kot je določeno v Prilogi V) in izdal … (potrdilo o nespremenljivosti lastnosti, potrdilo o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje, poročila o preskusih/izračunih – kot je primerno) |
9. |
Navedena lastnost Pojasnila k tabeli:
|
10. |
Lastnosti proizvoda, navedenega v točki 1 in 2, so v skladu z navedenimi lastnostmi iz točke 9. Za izdajo te izjave o lastnostih je odgovoren izključno proizvajalec, naveden v točki 4: Podpisal za in v imenu proizvajalca: … (ime in dejavnost) … … (kraj in datum izdaje) (podpis) |
PRILOGA IV
PODROČJA PROIZVODOV IN ZAHTEVE ZA TAB
Preglednica 1 – Področja proizvodov
PODROČNA KODA |
PODROČJE PROIZVODOV |
1 |
MONTAŽNI NAVADNI/LAHKI/AVTOKLAVNI PROIZVODI IZ CELIČASTEGA BETONA |
2 |
VRATA, OKNA, NAOKNICE, VHODNA VRATA IN USTREZNO STAVBNO OKOVJE |
3 |
MEMBRANE, VKLJUČNO S TISTIMI, KI SE NANAŠAJO V TEKOČEM STANJU, IN SKLOPI (ZA NEPROPUSTNOST VODE- IN/ALI PARE) |
4 |
PROIZVODI ZA TOPLOTNO IZOLACIJO SESTAVLJENI SKLOPI/SISTEMI ZA IZOLACIJO |
5 |
KONSTRUKCIJSKA LEŽIŠČA ZATIČI ZA STIKE NOSILNIH KONSTRUKCIJ |
6 |
DIMNIKI, ZRAČNIKI IN POSEBNI PROIZVODI |
7 |
MAVČNI PROIZVODI |
8 |
GEOTEKSTIL, GEOMEMBRANE IN SORODNI PROIZVODI |
9 |
PREDELNE STENE/OBLOGE/STRUKTURNA TESNJENA ZASTEKLITEV |
10 |
FIKSNE PROTIPOŽARNE NAPRAVE (PROIZVODI ZA POŽARNI ALARM/ODKRIVANJE POŽARA, FIKSNE PROTIPOŽARNE NAPRAVE, SISTEMI ZA NADZOR NAD POŽAROM IN DIMOM, PROIZVODI ZA PREPREČEVANJE EKSPLOZIJ) |
11 |
SANITARNE NAPRAVE |
12 |
PROIZVODI ZA PROMETNO UREDITEV: CESTNA OPREMA |
13 |
LESENI NOSILNI IN VEZNI KONSTRUKCIJSKI PROIZVODI/ELEMENTI |
14 |
LESENE PLOŠČE IN ELEMENTI |
15 |
CEMENT, GRADBENO APNO IN DRUGA HIDRAVLIČNA VEZIVA |
16 |
JEKLO ZA ARMIRANJE IN PREDNAPENJANJE BETONA (IN POMOŽNI PROIZVODI), SKLOPI PROIZVODOV ZA NAKNADNO NAPENJANJE |
17 |
ZIDARSKI IN SORODNI PROIZVODI Zidarski proizvodi, malta, pomožni proizvodi |
18 |
PROIZVODI ZA PROJEKTIRANJE KANALIZACIJSKIH SISTEMOV |
19 |
TALNE OBLOGE |
20 |
KONSTRUKCIJSKI KOVINSKI ELEMENTI IN POMOŽNI PROIZVODI |
21 |
NOTRANJE IN ZUNANJE STENSKE IN STROPNE OBLOGE, SKLOPI ZA PREDELNE STENE |
22 |
STREŠNE KRITINE, SVETLOBNIKI, STREŠNA OKNA IN POMOŽNI PROIZVODI, SKLOPI ZA STREHE |
23 |
PROIZVODI ZA GRADNJO CEST |
24 |
AGREGATI |
25 |
GRADBENA LEPILA |
26 |
PROIZVODI V ZVEZI Z BETONOM, MALTO IN INJEKCIJSKO MASO |
27 |
NAPRAVE ZA OGREVANJE PROSTOROV |
28 |
CEVI, REZERVOARJI IN POMOŽNI PROIZVODI, KI NISO V STIKU Z VODO ZA PREHRANO LJUDI |
29 |
GRADBENI PROIZVODI V STIKU Z Z VODO ZA PREHRANO LJUDI |
30 |
PROIZVODI IZ RAVNEGA STEKLA, PROFILIRANEGA STEKLA IN STEKLENIH ZIDAKOV |
31 |
ELEKTRIČNI, KRMILNI IN KOMUNIKACIJSKI KABLI |
32 |
TESNILA ZA STIKE |
33 |
PRITRDILNI MATERIALI |
34 |
SKLOPI PROIZVODOV ZA MONTAŽNE HIŠE, ENOTE, MONTAŽNI ELEMENTI |
35 |
PROIZVODI ZA GAŠENJE IN DUŠENJE POŽARA TER PROTIPOŽARNO ZAŠČITO, ZAŠČITNO SREDSTVO PROTI GORENJU |
Preglednica 2 – Zahteve za TAB
Usposobljenost |
Opis usposobljenosti |
Zahteva |
||||||||||||||
|
Ugotavljanje možnih tveganj in koristi uporabe inovativnih gradbenih proizvodov ob odsotnosti uveljavljenih/zbirnih tehničnih informacij o njihovih lastnostih pri vgradnji v gradbene objekte. |
TAB je ustanovljen v skladu z nacionalnim pravom in je pravna oseba. Je neodvisen od zainteresiranih strani in kakršnih koli posebnih interesov. Poleg tega mora za osebje TAB veljati naslednje:
Plačilo osebja TAB ni odvisno od števila izvedenih ocenjevanj ali od rezultatov takšnih ocenjevanj. |
||||||||||||||
|
Pretvarjanje rezultatov analize tveganja v tehnična merila za ocenjevanje vedenja in lastnosti gradbenih proizvodov glede izpolnjevanja veljavnih nacionalnih zahtev ter v zagotovitev tehničnih informacij, ki jih potrebujejo tisti, ki sodelujejo v procesu gradnje kot možni uporabniki gradbenih proizvodov (proizvajalci, načrtovalci, izvajalci in monterji). |
|||||||||||||||
|
Oblikovanje in potrjevanje ustreznih metod (preskusov ali izračunov) za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov ob upoštevanju trenutnega stanja tehnike. |
|||||||||||||||
|
Razumevanje in ocenjevanje proizvodnega postopka zadevnega proizvoda zaradi določitve ustreznih ukrepov za zagotavljanje nespremenljivosti proizvoda med zadevnim proizvodnim postopkom. |
TAB ima osebje z ustreznim znanjem o povezavi med proizvodnimi postopki in značilnostmi proizvoda v zvezi s tovarniško kontrolo proizvodnje. |
||||||||||||||
|
Ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov na podlagi usklajenih metod v primerjavi z usklajenimi merili. |
Poleg zahtev, navedenih v točkah 1, 2 in 3, ima TAB dostop do potrebnih sredstev in opreme za ocenjevanje lastnosti v zvezi z bistvenimi značilnostmi gradbenih proizvodov na področjih proizvodov, za katera bo imenovan. |
||||||||||||||
|
Zagotavljanje skladnosti, zanesljivosti, objektivnosti in sledljivosti s stalno uporabo ustreznih metod upravljanja. |
TAB ima:
|
PRILOGA V
OCENJEVANJE IN PREVERJANJE NESPREMENLJIVOSTI LASTNOSTI
1. SISTEMI OCENJEVANJA IN PREVERJANJA NESPREMENLJIVOSTI LASTNOSTI
1.1 |
Sistem 1+ – Izjava proizvajalca o lastnostih za bistvene značilnosti gradbenega proizvoda na podlagi naslednjih postavk:
|
1.2 |
Sistem 1 – Izjava proizvajalca o lastnostih za bistvene značilnosti gradbenega proizvoda na podlagi naslednjih postavk:
|
1.3 |
Sistem 2+ – Izjava proizvajalca o lastnostih za bistvene značilnosti gradbenega proizvoda na podlagi naslednjih postavk:
|
1.4 |
Sistem 3 – Izjava proizvajalca o lastnostih za bistvene značilnosti gradbenega proizvoda na podlagi naslednjih postavk:
|
1.5 |
Sistem 4 – Izjava proizvajalca o lastnostih za bistvene značilnosti gradbenega proizvoda na podlagi naslednjih postavk:
|
2. ORGANI, VKLJUČENI V OCENJEVANJE IN PREVERJANJE NESPREMENLJIVOSTI LASTNOSTI
Kar zadeva delovanje priglašenih organov, vključenih v ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti gradbenega proizvoda, je treba razlikovati med naslednjimi organi:
(1) organ za certificiranje proizvodov: vladni ali nevladni priglašeni organ, vladni ali nevladni, primerno usposobljen in pristojen za certificiranje proizvodov v skladu z danimi pravili o postopku in vodenju;
(2) organ za certificiranje tovarniške kontrole proizvodnje: priglašeni organ, vladni ali nevladni, primerno usposobljen in pristojen za certificiranje tovarniške kontrole proizvodnje v skladu z danimi pravili o postopku in vodenju;
(3) preskuševalni laboratorij: priglašeni laboratorij, ki meri, preučuje, preskuša, umerja ali drugače določa značilnosti ali lastnosti materialov ali gradbenih proizvodov.
3. PRI NASLEDNJIH BISTVENIH ZNAČILNOSTIH SKLICEVANJE NA USTREZNO HARMONIZIRANO TEHNIČNO SPECIFIKACIJO NI POTREBNO
(1) |
Odziv na ogenj |
(2) |
Odpornost proti ognju |
(3) |
Obnašanje pri požarih od zunaj |
(4) |
Absorpcija hrupa |
(5) |
Emisije nevarnih snovi |