EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.3.2022

COM(2022) 120 final

2022/0074(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 909/2014 glede discipline pri poravnavi, čezmejnega opravljanja storitev, sodelovanja pri nadzoru, zagotavljanja pomožnih bančnih storitev in zahtev za centralne depotne družbe tretjih držav

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2022) 160 final} - {SWD(2022) 75 final} - {SWD(2022) 76 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

V skladu s členom 75 uredbe o CDD mora Komisija do 19. septembra 2019 pregledati in pripraviti poročilo o oceni izvajanja Uredbe in nadaljnjih korakih za njen pregled. Evropski parlament je v svoji resoluciji o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov 10 tudi pozval Komisijo, naj ob upoštevanju brexita in krize zaradi COVID-19 pregleda ureditev discipline pri poravnavi 11 v skladu z uredbo o CDD. V ta namen je med 8. decembrom 2020 in 2. februarjem 2021 potekalo ciljno usmerjeno posvetovanje 12 . Komisija je 1. julija 2021 sprejela poročilo 13 . Ugotovila je, da uredba o CDD na splošno dosega svoje prvotne cilje glede povečanja učinkovitosti poravnav v EU in stabilnosti CDD. Glede na nedavno uporabo zahtev so bile pomembne spremembe uredbe o CDD na večini področij ocenjene kot prezgodnje. Kljub temu so bila v poročilu opredeljena področja, na katerih bi bili morda potrebni nadaljnji ukrepi za bolj sorazmerno, uspešno in učinkovito doseganje ciljev uredbe o CDD.

Glede na to, da je treba odpraviti nesorazmerne stroške in bremena ter poenostaviti pravila, ne da bi se pri tem ogrozila finančna stabilnost, je bil pregled uredbe o CDD vključen v program Komisije za ustreznost in uspešnost predpisov (program REFIT) 14 v letu 2021. 

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Tržne infrastrukture, vključno s CDD, so bile tudi del sporočila Komisije z naslovom „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“ 24 . To sporočilo določa, kako lahko EU okrepi svojo odprto strateško avtonomijo na makroekonomskem in finančnem področju, zlasti z nadaljnjim razvojem infrastruktur finančnih trgov EU in povečanjem njihove odpornosti. Močan sistem poravnave EU, kot ga ureja uredba o CDD, je zato pomemben element, ki prispeva k odprti strateški avtonomiji EU na področju infrastrukture finančnih trgov.

Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

·uspešnost in učinkovitost: medtem ko se je obseg poravnanih poslov od začetka veljavnosti uredbe o CDD povečal, so je obseg čezmejnih poslov ostal stabilen. Na več področjih, npr. pri čezmejnem opravljanju storitev, obstajajo precejšnje ovire, predhodne ugotovitve pa so pokazale, da bi bilo mogoče sprejeti ukrepe za zmanjšanje nesorazmernega regulativnega bremena in izboljšanje čezmejnih dejavnosti. Izboljšave bi lahko zahtevali tudi na področju bančnih storitev, saj je dostop do pomožnih bančnih storitev omejen, kar ovira poravnavo v tujih valutah, in nadzornih ureditev, ki vplivajo na možnosti ali priložnosti CDD za čezmejno opravljanje storitev.

·Ustreznost: cilji uredbe o CDD za povečanje varnosti in učinkovitosti trga poravnav v EU ter zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za storitve CDD so še naprej ustrezni.

·Skladnost: uredba o CDD je usklajena z mednarodnimi prizadevanji za zagotovitev stabilnosti in varnosti potrgovalnih infrastruktur. Skladna je z drugimi zakonodajnimi akti in pobudami politike EU.

·Dodana vrednost EU: uredba o CDD je zapolnila vrzel, ki je obstajala v zakonodaji, ko je uvedla nov okvir, katerega cilj je v enotnem postopku na ravni EU obravnavati neusklajen pristop k trgom poravnav v EU in pri obravnavanju s tem povezanih sistemskih tveganj. 

•Posvetovanja z deležniki

·ciljno usmerjeno posvetovanje 26 med 8. decembrom 2020 in 2. februarjem 2021;

·posvetovanje o začetni oceni učinka 27 , ki je potekalo od 8. marca 2021 do 5. aprila 2021;

·dve srečanji strokovnih skupin držav članic (22. septembra 2020 in 15. julija 2021), na kateri so bili povabljeni tudi Evropska centralna banka (ECB), ESMA in sekretariat Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve.

(a)čim bolj zmanjšati ovire za čezmejno poravnavo s poenostavitvijo in pojasnitvijo obremenjujočih zahtev glede čezmejnega opravljanja storitev, izboljšanjem sodelovanja med nadzorniki in olajšanjem dostopa do pomožnih bančnih storitev, da se olajša poravnava v tujih valutah;

(b)boljše umerjanje uporabe nekaterih zahtev (npr. glede discipline pri poravnavi, pomožnih bančnih storitev) za zmanjšanje upravnega bremena in stroškov izpolnjevanja obveznosti, ne da bi se pri tem ogrozila finančna stabilnost;

(c)zagotavljanje, da imajo organi v EU ustrezna pooblastila in informacije za spremljanje tveganj v zvezi s CDD EU in tretjih držav, vključno s krepitvijo njihovega sodelovanja pri nadzoru.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

–Poročila ESMA: ESMA je v letih 2020 in 2021 Komisiji predložil štiri poročila o internalizirani poravnavi 28 , čezmejnem opravljanju storitev CDD in obravnavi vlog za čezmejno opravljanje notarskih storitev in storitev centralnega vodenja računov 29 , opravljanju pomožnih bančnih storitev 30 in uporabi finančne tehnologije s strani CDD 31 . V teh poročilih so bili upoštevani tudi odgovori nacionalnih organov, centralnih depotnih družb in udeležencev v anketah ESMA. Komisija je obravnavala tudi polletna poročila ESMA o trendih, tveganjih in ranljivostih 32 v sektorjih finančne infrastrukture in storitev;

–Ciljno usmerjeni prispevek Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) k posvetovanju o uredbi o CDD, vključno z anonimiziranimi in konsolidiranimi rezultati raziskave, opravljene med CDD.

•Ocena učinka

·pojasniti medsebojni vpliv revidirane uredbe o CDD in sporočila z naslovom „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“;

·bolje pojasniti, zakaj se zdi, da izdaja dovoljenj za čezmejno opravljanje storitev, ki se uspešno uporablja na številnih drugih področjih finančnega prava, na tem področju ne deluje;

·pojasniti analizo, na podlagi katere so bili leta 2014 uvedeni obvezni kritni nakupi kot element ureditve discipline pri poravnavi, in kako se je ocena Komisije od takrat spremenila;

·pojasniti, katere možnosti politike se dopolnjujejo in katere se medsebojno izključujejo.

·poenostaviti postopek izdaje dovoljenj za čezmejno opravljanje storitev CDD, tako da se nadzornikom gostiteljem odvzame možnost, da zavrnejo izdajo dovoljenja, in se nadomesti z uradnim obvestilom matičnih nadzornikov nadzornikom gostiteljem. Prednostna možnost politike zmanjšuje ovire za čezmejno poravnavo ter upravno breme in stroške izpolnjevanja obveznosti. Drugi ocenjeni možnosti politike sta bili zmanjšanje obsega zahtev za čezmejno opravljanje storitev za lastniške vrednostne papirje ali pojasnitev vloge in pooblastil pristojnih organov ter zahtev v zvezi z nacionalno zakonodajo. Vendar bi se v obeh primerih cilji le delno izpolnili;

·okrepiti sodelovanje med nacionalnimi nadzorniki z ustanovitvijo kolegijev nadzornikov, da se CDD olajša dostop do trgov, ki niso trgi, za katere nimajo dovoljenja, in da se zagotovi finančna stabilnost, tako da se nadzornikom zagotovijo večja pooblastila za spremljanje tveganj. Druge obravnavane možnosti so vključevale izboljšanje obstoječih pravil uredbe o CDD za dogovore o sodelovanju in uvedbo večjega nadzora CDD na ravni EU. Vendar kolegiji dosegajo pravo ravnovesje med uresničevanjem ciljev in upoštevanjem dejstva, da nadzor ostaja v pristojnosti matične države članice CDD;

·olajšati dostop CDD do pomožnih bančnih storitev, tako da se CDD z dovoljenjem za opravljanje bančnih storitev omogoči ponujanje takih storitev drugim CDD in pregledajo pragovi, pod katerimi lahko CDD uporabljajo komercialno banko. Druga obravnavana možnost je bila odprava omejitev za opravljanje pomožnih bančnih storitev za CDD, ki pa ni bila upoštevana, saj bi lahko znatno povečala tveganja za finančno stabilnost;

·najučinkovitejša in najuspešnejša možnost je kombinacija pojasnitve različnih elementov, povezanih z disciplino pri poravnavi (npr. področje uporabe), in spremembe časovnega okvira za izvajanje obveznih kritnih nakupov 33 („dvostopenjski pristop“). Izvajanje obveznih kritnih odkupov bo odvisno od sprememb glede učinkovitosti poravnave v EU. Prvič, zbrani dokazi kažejo, da bodo denarne kazni spodbudile izboljšanje učinkovitosti poravnave, ne da bi ogrozile stabilnost in likvidnost trgov in finančnih instrumentov. Drugič, po uporabi denarnih kazni bo mogoče oceniti, kako najbolje uporabiti obvezni kritni nakup glede na spremembe glede učinkovitosti poravnave. Možnost opustitve celotnega okvira ni bila upoštevana, saj je obseg poravnav v EU še naprej stalno višji kot na drugih večjih finančnih trgih;

·uvedba končnega datuma za klavzulo o uporabi predhodnih pravil za CDD EU in tretjih držav 34 ter zahteve v zvezi z uradnim obveščanjem za CDD tretjih držav. Prejete informacije bi Komisiji omogočile, da prednostno obravnava svojo oceno enakovrednosti okvirov CDD tretjih držav, saj je odobritev enakovrednosti s strani Komisije pogoj za to, da ESMA prizna CDD tretjih držav, ki želijo nuditi notarske storitve in storitve centralnega vodenja računov v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice. S kombinacijo teh ukrepov se bo zato zagotovilo, da bodo imeli organi ustrezna pooblastila in pravočasne informacije za spremljanje tveganj v skladu z razvojem potreb trga. Kljub temu predlagane spremembe ne vplivajo na postopke enakovrednosti in priznavanja, ki se že uporabljajo v skladu z uredbo o CDD; zato so tretje države in morebitne CDD tretjih držav vložnic še naprej pozvane, naj predložijo svoje zahteve za enakovrednost oziroma vloge za priznanje v skladu z veljavnimi zahtevami iz uredbe o CDD. Druga obravnavana možnost je bila okrepitev ureditve za CDD tretjih držav, ki opravljajo storitve za finančne instrumente, izdane v skladu s pravom države članice, na primer z zahtevo glede priznanja s strani ESMA za opravljanje storitev poravnave ali s povečanjem nadzornih pooblastil ESMA, vendar se je to na tej točki štelo za prezgodnje in nesorazmerno;

·celoten sveženj možnosti bo pozitivno vplival na potrgovalno okolje v EU, saj bo omogočil bolj sorazmerno ureditev CDD, povečal učinkovitost poravnave vrednostnih papirjev in tako prispeval h konkurenčnosti finančnih trgov EU.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

5.2.1 Opredelitev pojmov

S členom 1(1) se uvede opredelitev pojma povezane družbe v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (EU) 2019/2033.

5.2.2 Ureditev discipline pri poravnavi

S členom 1(2) se uvedejo spremembe ureditve discipline pri poravnavi.

V točki (a) se s spremembami člena 7(2) uredbe o CDD določi, da za neuspešno poravnavo, ki je posledica dejavnikov, ki jih ni mogoče pripisati udeležencem v poslu, ali kadar posel ne vključuje dveh strani v poslu, ne velja mehanizem kazni. Navedeno je tudi, da je treba denarne kazni izračunati bodisi do zaključka kritnega nakupa, če je Komisija sprejela ustrezen izvedbeni akt, bodisi do datuma dejanske poravnave, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

S točko (b) se uvede nov odstavek 2a, na podlagi katerega lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme izvedbeni akt o uporabi obveznih kritnih nakupov za nekatere finančne instrumente ali kategorije poslov. Komisija lahko ta sklep sprejme, če meni, da so navedeni ukrepi sorazmerno sredstvo za obravnavanje ravni neuspešnih poravnav v Uniji ter da so na podlagi števila in obsega neuspešnih poravnav izpolnjeni nekateri pogoji iz navedene določbe.

V točki (c) se s spremembo člena 7(3) uredbe o CDD določi, kdaj se postopek kritnega nakupa začne, če Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 7(2a), in da se podaljšano obdobje za finančne instrumente, s katerimi se trguje na zagonskem trgu MSP, izračuna na podlagi koledarskih dni.

S točko (d) se v člen 7 uredbe o CDD uvede nov odstavek 3a, ki pojasni, kako bo deloval mehanizem nadaljnjega prenosa. Mehanizem nadaljnjega prenosa bo preprečil kaskado neuspešnih poravnav, pri čemer je za vsako od njih potreben ločen postopek kritnega nakupa, da se vsakemu udeležencu v verigi poslov omogoči prenos uradnega obvestila o kritnem nakupu na udeleženca, ki ne izpolnjuje obveznosti, tako da je za rešitev celotne verige poslov potreben le en kritni nakup. Ta mehanizem nadaljnjega prenosa se nato lahko pogodbeno ponovi med udeleženci in njihovimi strankami do končnih kupcev in prodajalcev.

S točko (e) se spremeni člen 7(4) uredbe o CDD, tako da se določi, da za neuspešno poravnavo, ki je posledica dejavnikov, ki jih ni mogoče pripisati udeležencem v poslu, ali kadar posel ne vključuje dveh strani v poslu, ne velja mehanizem kazni.

V točki (f) se s spremembo člena 7(6) uredbe o CDD uvede simetrija plačil med kupcem in prodajalcem, če se gospodarski pogoji posla ob izvršitvi kritnega nakupa razlikujejo od prvotnega posla. Cilj je zagotoviti, da kritni nakup ponovno vzpostavi gospodarski položaj strank v poslu, če bi bil opravljen prvotni posel.

Točka (g) spreminja člen 7(11) uredbe o CDD s pojasnilom, da se izvzetje iz zahtev glede discipline pri poravnavi za CNS uporablja le, kadar CNS posreduje med nasprotnimi strankami. Pojasnjeno je tudi, da lahko CNS, če utrpijo izgube zaradi uporabe obveznega kritnega nakupa, v svojih pravilih vzpostavijo mehanizem za kritje takih izgub.

S točko (h) se v člen 7 uredbe o CDD uvede nov odstavek 13a, ki na Komisijo prenaša pooblastilo za začasno ustavitev mehanizma kritnega nakupa za posebne kategorije finančnih instrumentov, kadar je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne grožnje finančni stabilnosti ali pravilnemu delovanju finančnih trgov v Uniji. Ta novi odstavek 13a določa postopek, ki bi ga morala Komisija uporabiti za takšno začasno ustavitev, tj. na podlagi priporočila ESMA po posvetovanju z ESCB in ESRB. Določa tudi, da takšna začasna prekinitev velja največ šest mesecev in se lahko podaljša za obdobje treh mesecev za skupno obdobje največ 12 mesecev od začetka začasne prekinitve.

V točki (i) se s spremembo člena 7(14) uredbe o CDD pojasni, da delegirani akt Komisije, ki določa parametre za izračun odvračilne in sorazmerne ravni denarnih kazni, upošteva učinke negativnih obrestnih mer.

S točko (j) se v člen 7 uredbe o CDD uvede nov odstavek 14a, s katerim se Komisija pooblasti za določitev okoliščin, v katerih bi bilo treba šteti, da je neuspešna poravnava posledica dejavnikov, ki jih ni mogoče pripisati udeležencem, in v katerih posel ne vključuje dveh strani v poslu, v skladu s spremembami iz člena 7(2) in (4).

V točki (k) se s spremembo člena 7(15) uredbe o CDD uvede nov datum, do katerega ESMA predloži regulativne tehnične standarde, ki določajo vidike ureditve discipline pri poravnavi, navedene v istem odstavku. Ta sprememba datuma bi morala ESMA omogočiti, da revidira regulativne tehnične standarde, da se upoštevajo spremembe uredbe o CDD po tem pregledu, in sprejme vse potrebne spremembe, da se pojasnijo zahteve iz takih regulativnih tehničnih standardov, kot so pogoji, pod katerimi lahko udeleženci izvajajo lastne kritne nakupe.

5.2.3 Sodelovanje med pristojnimi organi in ustreznimi organi, pregled in ocena ter strategija sanacije in urejenega prenehanja.

S členom 1(3) se spremeni člen 12(1), točki (b) in (c), uredbe o CDD, da se pojasni, da kadar CDD ne izvaja dejavnosti poravnave pred začetkom postopka izdaje dovoljenja, se v merilih, ki določajo, kateri zadevni organi bi morali biti vključeni v ta postopek, upošteva predvidena dejavnost poravnave.

S členom 1(4), točka (b), se spremeni člen 17(4) uredbe o CDD glede posvetovanja pristojnih organov z zadevnimi organi v zvezi s postopkom izdaje dovoljenja CDD. S členom 1(6), točka (e), se uvedejo enakovredne spremembe člena 22(6) uredbe o CDD glede posvetovanja pristojnih organov z zadevnimi organi v zvezi s postopkom pregleda in ocenjevanja. Spremembe v členu 17(4) in členu 22(6) uredbe o CDD uvajajo postopek, v skladu s katerim lahko organi, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, izdajo obrazloženo mnenje v treh mesecih po tem, ko pristojni organ prejme informacije. V primeru negativnega mnenja enega od zadevnih organov, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, pristojni organ tako negativno mnenje obravnava v obrazloženi odločitvi, za katero lahko organi, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, ponovno izdajo negativno mnenje. Če se pristojni organ s tem negativnim mnenjem ne strinja, o tem obvesti tiste organe, ki so nasprotovali, slednji pa lahko zadevo predložijo ESMA. Če zadeva ni rešena v 30 dneh po taki predložitvi, pristojni organ sprejme končno odločitev o pregledu in oceni ter ustreznim organom predloži podrobno pisno obrazložitev svoje odločitve.

S členom 1(4), točka (c), se v člen 17 uredbe o CDD vstavi nov odstavek 7a, s katerim se uvedejo nove zahteve za pristojne organe glede izmenjave informacij z drugimi organi, zlasti zadevnimi organi.

S členom 1(5) se spremeni člen 20(5) uredbe o CDD, tako da pojasnjuje, da postopki, ki jih mora imeti CDD v primeru odvzema dovoljenja, vključujejo prenos računov za izdajo in evidenc, ki se vodijo za opravljanje osnovnih storitev iz oddelka A, točki 1 in 2, Priloge.

S členom 1(6) se spremeni člen 22(1), (4) in (7) uredbe o CDD, da se spremeni pogostost postopka pregledovanja in ocenjevanja, ki naj bi se namesto vsako leto opravljal vsaki dve leti. Poleg tega se z navedenim členom spremeni člen 22(2) in (3) uredbe o CDD, tako da pojasnjuje, kako bi se morale CDD pripraviti na scenarije, ki bi jim lahko preprečili, da bi lahko opravljale kritične dejavnosti in storitve kot delujoče podjetje. Zahteva po pripravi načrtov reševanja je odpravljena, saj se šteje za nejasno in trenutno ne obstaja nobena ureditev Unije za reševanje, na podlagi katere bi bilo mogoče pripraviti načrt reševanja. Namesto tega morajo CDD na podlagi revidiranega odstavka 2 pripraviti in pristojnemu organu predložiti ustrezne načrte za njihovo sanacijo ali prenehanje v skladu s predpisi. Revidirani odstavek 3 določa minimalno vsebino načrtov iz odstavka 2 ter pogostost pregledovanja in posodabljanja takih načrtov (vsaj vsaki dve leti). Pojasnjeno je tudi, da se pri takih načrtih upoštevajo velikost, sistemski pomen, vrsta, obseg in zapletenost dejavnosti zadevne CDD ter vsi ustrezni načrti za sanacijo ali reševanje, pripravljeni v skladu z direktivo o sanaciji in reševanju bank (DSRB). Spremembe odstavka 3 ne vplivajo na zahtevo, da morajo pristojni organi obvestiti ESMA, kadar se za CDD pripravi in vzdržuje načrt reševanja. To se lahko zgodi zaradi nacionalne zakonodaje ali zahteve po skladnosti z drugimi deli zakonodaje EU, kot je DSRB. 

S členom 1(6), točka (c), se spremeni člen 22(11) uredbe o CDD z uvedbo novega datuma, do katerega ESMA Komisiji predloži osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za pregled in oceno. Ta sprememba datuma bi morala ESMA omogočiti, da regulativne tehnične standarde po potrebi prilagodi spremembam uredbe o CDD na podlagi te pobude.

Nazadnje, s členom 1(18) se spremeni člen 55 uredbe o CDD, tako da se podaljša rok, v katerem lahko zadevni organi in pristojni organi izdajo obrazloženo mnenje o dovoljenju za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, z enega na dva meseca. Enomesečni rok je dejansko prekratek za izdajo takega mnenja.

5.2.4 Ureditev izdajanja dovoljenj in pravo gospodarskih družb ali podobno pravo države članice, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji

S členom 1(15) se spremeni člen 49(1), drugi pododstavek, uredbe o CDD, da se pojasni, da pravo gospodarskih družb ali podobno pravo države članice, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji in ki se še naprej uporablja v okviru čezmejnih izdaj vrednostnih papirjev, vključuje: (i) pravo gospodarskih družb ali podobno pravo države članice, v kateri ima izdajatelj sedež, in (ii) če se razlikuje, veljavno pravo gospodarskih družb ali podobno pravo, v skladu s katerim so izdani vrednostni papirji. To zajema zlasti obveznice, ki jih izda izdajatelj, s sedežem v eni državi članici, vendar zanje pogodbeno velja pravo druge države članice. S členom 1(15) se spremeni tudi člen 49(3), tretji pododstavek, uredbe o CDD, tako da vključuje zahtevo, da morajo države članice redno posodabljati seznam zadevnih določb.

S členom 1(7) se spremeni člen 23 uredbe o CDD, da se pojasnijo naslednji vidiki postopka čezmejnega opravljanja storitev.

Prvič, sklicevanje na drugi pododstavek člena 49(1) v členu 23(2) in (3) se prilagodi tako, da CDD, ki želi opravljati notarske storitve ali storitve centralnega vodenja računov v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom druge države članice, upošteva pravo države članice, v kateri ima izdajatelj sedež, in v primeru, da se razlikuje, tudi pravo gospodarskih družb ali podobno pravo, ki ureja izdajo vrednostnih papirjev.

Drugič, člen 23(2) uredbe o CDD se spremeni tako, da novim CDD omogoča, da skupaj z vlogo za dovoljenje vložijo tudi zahtevek za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev, da lahko začnejo opravljati čezmejno dejavnost od datuma, ko pristojni organ matične države članice izda dovoljenje, če je pretekel vsaj en mesec od datuma, ko je pristojni organ matične države članice pristojnemu organu države članice gostiteljice poslal zahtevek za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev.

Tretjič, člen 23(3), točka (e), uredbe o CDD se spremeni tako, da se pojasni, da bi morala CDD, ki zaprosi za dovoljenje, vedno predložiti oceno ukrepov, ki jih namerava sprejeti, da bi svojim uporabnikom omogočila skladnost z nacionalnim pravom iz člena 49(1).

Četrtič, člen 23(4) uredbe o CDD se spremeni tako, da se skrajša obdobje, v katerem pristojni organ matične države članice obvesti pristojni organ države članice gostiteljice o zahtevku za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev.

Petič, člen 23(6) se spremeni tako, da se odpravi možnost, da pristojni organ države članice gostiteljice zavrne zahtevek za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev. V skladu z revidirano določbo lahko CDD začne opravljati storitve po enem mesecu od datuma, ko pristojni organ matične države članice pristojni organ države članice gostiteljice obvesti o zahtevku za izdajo dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev, ali prej, če se s tem strinja pristojni organ države članice gostiteljice.

5.2.5 Kolegiji nadzornikov

S členom 1(9) se v uredbo o CDD uvede člen 24a kot del novega oddelka 4a v naslovu III o sodelovanju organov prek kolegijev, ki zahteva ustanovitev kolegijev nadzornikov v dveh primerih:

(a)kadar za CDD velja postopek izdaje dovoljenj za čezmejno opravljanje storitev iz člena 23(3) do (7), tj. tako imenovani „kolegij za čezmejno opravljanje storitev“; ali

(b)kadar je CDD del skupine podjetij, ki jo sestavljata dve ali več CDD, ki so pridobile dovoljenje v vsaj dveh državah članicah, tj. tako imenovani „kolegij na ravni skupine“.

Kadar je CDD, za katero se uporablja postopek izdaje dovoljenj za čezmejno opravljanje storitev iz člena 23(3) do (7), tudi del skupine podjetij, ki jo sestavlja vsaj ena druga CDD, bi morala obstajati možnost ustanoviti samo en kolegij za to CDD namesto dveh ločenih (tj. ločen kolegij za čezmejno opravljanje storitev in ločen kolegij na ravni skupine), da se zagotovijo sinergije in prepreči nepotrebno upravno breme za zadevne organe.

Ustanovitev samo enega kolegija bi morala biti mogoča tudi, kadar za druge CDD v skupini velja postopek izdaje dovoljenj za čezmejno opravljanje storitev, da se prepreči, da bi obstajalo več kolegijev za čezmejno opravljanje storitev in ločen kolegij na ravni skupine za CDD, ki so del iste skupine in imajo v številnih primerih skupne postopke, vire in ocene ukrepov, ki so jih sprejeli za zagotovitev skladnosti z zakonodajo države članice gostiteljice, kadar opravljajo storitve čezmejno itd. Vendar je v primeru, da se za te druge CDD v skupini uporablja postopek izdaje dovoljenj za čezmejno opravljanje storitev, ustanovitev samo enega kolegija za celotno skupino mogoča le s soglasjem pristojnih organov teh CDD.

Poleg tega člen 24a določa pravila o določitvi predsednika, zlasti za kolegij na ravni skupine, sestavo kolegijev in njihove naloge, da se zagotovi skladen nadzorni pristop po vsej EU. ESMA je pooblaščen za pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov, ki določajo praktične ureditve za delovanje kolegijev.

V uredbo so uvedene še spremembe za zagotovitev, da so kolegiji obveščeni o pomembnih odločitvah, sprejetih v zvezi s CDD (tj. spremembe člena 22(7), člena 23(4), (5) in (7), člena 24 (1) in (5) ter člena 60(1) in (2) uredbe o CDD.)

5.2.6 CDD tretjih držav in konec klavzule o uporabi predhodnih pravil

S členom 1(10) se spremeni člen 25 uredbe o CDD, ki določa okvir za CDD tretjih držav. S točko (a) se uvede zahteva, da CDD, ki nameravajo opravljati storitve poravnave v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice, ESMA predložijo uradno obvestilo, s čimer se odpravlja pomanjkanje informacij v zvezi s tem na nacionalni ravni in ravni EU. S točko (c) se ESMA pooblasti, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih CDD tretje države zagotovi ESMA v navedenem uradnem obvestilu, ter določa, da so take informacije omejene na to, kar je nujno potrebno, in navaja seznam primerov.

S členom 1(10), točka (b), se spremeni člen 25(6), peti pododstavek, tako da se določi, da ESMA CDD tretje države, ki zaprosi za priznanje za opravljanje notarskih storitev ali storitev centralnega vodenja računov, pisno obvesti o tem, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, v šestih mesecih od predložitve popolne vloge do sprejetja sklepa Komisije o enakovrednosti.

S členom 1(23) se spremeni člen 69(4) uredbe o CDD z uvedbo končnega datuma za klavzulo o uporabi predhodnih pravil za CDD EU in tretjih držav. Natančneje, s točko (a) se spremeni člen 69(4), tako da določa, da je končni datum klavzule o uporabi predhodnih pravil za CDD EU eno leto od začetka veljavnosti te uredbe. S točko (b) se uvede nov odstavek 4a, ki določa končni datum klavzule o uporabi predhodnih pravil za CDD tretjih držav, ki je zaradi postopkov enakovrednosti in priznavanja tri leta od začetka veljavnosti te uredbe. Poleg tega morajo CDD tretjih držav, za katere velja klavzula o uporabi predhodnih pravil, ESMA predložiti uradno obvestilo, kadar ponujajo notarske storitve in storitve centralnega vodenja računov v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice, da bi odpravile pomanjkanje informacij v zvezi s tem na nacionalni ravni in na ravni EU. V točki (b) se ESMA pooblasti, da pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih CDD tretje države zagotovi ESMA v navedenem uradnem obvestilu, ter določi, da so take informacije omejene na to, kar je nujno potrebno, in navede seznam primerov. Podobno se zahteva v zvezi z uradnim obveščanjem uvede tudi za tiste CDD tretjih držav, ki so storitve poravnave ponujale pred začetkom veljavnosti te uredbe.

5.2.7 Pomožne bančne storitve

Prvič, s členom 1(13) se spremeni člen 40(2) uredbe o CDD, s členom 1(17), točka (a), pa se spremeni člen 54(2), točka (b), uredbe o CDD, da se uvede možnost, da CDD, ki imajo dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev, opravljajo take storitve za CDD, ki niso pridobile tega dovoljenja in ki zato ne morejo opravljati poravnav v določenih valutah nad določenimi zneski, kadar nimajo dostopa do zadevne centralne banke.

S členom 1(17), točka (b), se spremeni uvodno besedilo odstavka 4, s čimer se CDD omogoči opravljanje pomožnih bančnih storitev ne le imenovanih kreditnih institucij, temveč tudi drugih CDD, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje takih storitev v skladu s členom 54(3), ne glede na to, ali so te CDD del iste skupine podjetij ali ne. V zvezi s tem se s členom 1(17), točka (b), črta člen 54(4), točka (c), uredbe o CDD, s čimer se odpravlja prepoved za imenovane kreditne institucije, da bi lahko ponujale osnovne storitve CDD.

Drugič, s členom 1(17), točka (c), se spremeni člen 54(5) uredbe o CDD, ki je določal poseben prag v uredbi o CDD, pod katerim so lahko CDD uporabljale kreditno institucijo za bančne storitve. Za ustrezno določitev tega praga in zaradi obvladovanja finančnih tveganj se s členom 1(17), točka (d), uvede mandat EBA, da v sodelovanju z ESCB in ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija in v katerih se določi ustrezen prag, pod katerim lahko kreditne institucije opravljajo pomožne bančne storitve, vključno z ustreznimi standardi upravljanja tveganj in bonitetnimi standardi, da se zmanjšajo morebitna tveganja zaradi spremembe praga.

Nazadnje, s členom 1(19) se spremeni člen 59(4) uredbe o CDD, da se zagotovijo ustrezne bonitetne zahteve, s čimer se bo zagotovila skladnost z drugo veljavno zakonodajo ali jasneje določile nekatere zahteve, da se zagotovi skladnost nadzora ali opredeli več manjših vprašanj na področju upravljanja tveganj. V ta namen se s točko (a):

(a)člen 59(4), točka (c), spremeni tako, da se izrecno določi in zagotovi skladnost z obstoječimi regulativnimi standardi, da bi bilo treba za scenarij likvidnostnih težav namesto likvidnih sredstev ohraniti primerna likvidna sredstva, v stresnem scenariju pa bi bilo treba upoštevati največja dva udeleženca in ne le največjega;

(b)člen 59(4), točka (d), spremeni tako, da se pojasni, da bi bilo treba primerna likvidna sredstva namesto za vse valute ohraniti za ustrezne valute;

(c)člen 59(4), točka (e), spremeni tako, da se pojasni, da bi morale biti v primeru uporabe vnaprej dogovorjenih ureditev financiranja slednje zelo zanesljive. Prav tako izrecno navaja, da bi bilo treba pri ureditvah, ki so podobne ureditvam brez odpoklica, upoštevati isti standard visoke zanesljivosti in jih sprejeti samo s kreditno sposobnimi kreditnimi institucijami;

(d)člen 59(4), točka (i), spremeni tako, da jasno določa, da lahko CDD vsa zavarovanja, ki jih zagotovi stranka, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, pretvori v denarna sredstva, namesto da jih unovči, in da bi morala biti CDD v primeru uporabe ureditev brez odpoklica zmožna preveriti, da so bila vsa povezana morebitna tveganja ugotovljena in zmanjšana. Cilj je omogočiti ureditve, za katere obveznosti niso bile prevzete, pod pogojem, da je vzpostavljen celovit okvir;

(e)v člen 59(4) se vstavi nova točka (k), da se izrecno določi, da bi morale CDD zadevna tveganja kriti v svojih okvirih upravljanja tveganj in bonitetnih okvirih, vključno z ustreznimi dogovori o pobotu. To bi moralo zagotoviti, da CDD ustrezno upravljajo kreditna in likvidnostna tveganja v zvezi z dogovori o pobotu. To zahtevo bi bilo treba dodatno pojasniti v obstoječih regulativnih tehničnih standardih, ki jih je pripravil EBA v skladu s členom 59(5).

5.2.8 Organizacijske zahteve in povezave

S členom 1(4), točka (a), se v člen 17(2) uredbe o CDD vstavi nov pododstavek, da se pristojnemu organu, kadar CDD vložnica ob vložitvi vloge ne izpolnjuje vseh zahtev iz uredbe o CDD, vendar se lahko razumno domneva, da bo to storila, ko bo dejansko začela opravljati svoje dejavnosti, omogoči, da tej CDD izda dovoljenje pod pogojem, da ima CDD vzpostavljene vse potrebne ureditve za zagotavljanje skladnosti z uredbo o CDD, ko dejansko začne opravljati svoje dejavnosti.

S členom 1(11) se v člen 27 uredbe o CDD vstavi nov odstavek 3a, da se pojasni pomen izraza „neodvisni član upravljalnega organa“ v okviru navedenega člena.

S členom 1(12) se spremeni člen 28(3) uredbe o CDD, da se pojasni in zagotovi doslednost razlage pojma „raven storitev“, tako da se doda seznam primerov tem, ki bi jih ta pojem moral zajemati.

S členom 1(32) se spremeni člen 36 uredbe o CDD, da se pojasni, da bi morale CDD ne le zmanjšati tveganja, povezana s hranjenjem in poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, temveč bi si morale prizadevati, da se ti čim bolj zmanjšajo. Izraz „zmanjševanje“ se zato nadomesti z izrazom „čim večje zmanjševanje“.

S členom 1(16) se spremeni člen 52(1) uredbe o CDD, da se zagotovi, da CDD prejemnica ne bo po nepotrebnem zadrževala delovanja odobrene povezave. Zato bi bilo treba od CDD prejemnice zahtevati, da vzpostavi povezavo v 12 mesecih.

5.2.9 Poročila ESMA

S členom 1(24) se spremeni člen 74 uredbe o CDD, da se bolje prilagodi periodičnost poročil, ki jih ESMA predloži Komisiji.

2022/0074 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 909/2014 glede discipline pri poravnavi, čezmejnega opravljanja storitev, sodelovanja pri nadzoru, zagotavljanja pomožnih bančnih storitev in zahtev za centralne depotne družbe tretjih držav

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 35 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 36 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 37 je bila 28. avgusta 2014 objavljena v Uradnem listu Evropske unije in je začela veljati 17. septembra 2014. Standardizira zahteve za poravnavo finančnih instrumentov ter pravila o organizaciji in vodenju centralnih depotnih družb (CDD) za spodbujanje varne, učinkovite in nemotene poravnave. Z navedeno uredbo so bila uvedena krajša obdobja poravnave, ukrepi discipline pri poravnavi, stroge organizacijske zahteve, zahteve glede poslovanja in bonitetne zahteve za CDD, okrepljene bonitetne in nadzorne zahteve za CDD in druge institucije, ki opravljajo bančne storitve, ki podpirajo poravnavo vrednostnih papirjev, ter ureditev, ki CDD, ki so pridobile dovoljenje, omogoča opravljanje storitev po vsej Uniji.

(1)Poenostavitev zahtev na nekaterih področij, ki jih zajema Uredba (EU) št. 909/2014, in bolj sorazmeren pristop do teh področij je v skladu s programom Komisije glede ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT), v katerem je poudarjena potreba po zmanjševanju stroškov in poenostavitvi, tako da politike Unije dosežejo svoje cilje na najučinkovitejši način, in ki je zlasti usmerjen v zmanjšanje regulativnih in upravnih bremen.

(2)Učinkovite in odporne potrgovalne infrastrukture so bistveni elementi dobro delujoče unije kapitalskih trgov in poglabljajo prizadevanja za spodbujanje naložb, rasti in ustvarjanja delovnih mest v skladu s političnimi prednostnimi nalogami Komisije. Zato je bil v akcijski načrt Komisije za unijo kapitalskih trgov, sprejet leta 2020 38 , kot eden od ključnih ukrepov vključen pregled Uredbe (EU) št. 909/2014.

(3)Komisija je leta 2019 opravila ciljno usmerjeno posvetovanje o uporabi Uredbe (EU) št. 909/2014. Med drugim je prejela prispevek Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Iz teh posvetovanj izhaja, da deležniki podpirajo cilje navedene uredbe, tj. spodbujanje varne, učinkovite in nemotene poravnave finančnih instrumentov, in menijo, da so ustrezni ter da večja prenova ni potrebna. Komisija je 1. julija 2021 sprejela poročilo o pregledu 39 v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 909/2014. Čeprav se vse določbe navedene uredbe še ne uporabljajo v celoti, so bila v poročilu opredeljena področja, na katerih je potrebno ciljno usmerjeno ukrepanje, da se zagotovi bolj sorazmerno, učinkovito in uspešno doseganje njenih ciljev.

(4)Z Uredbo (EU) št. 909/2014 so bila uvedena pravila o disciplini pri poravnavi, da bi preprečili in odpravili napake pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji ter tako zagotovili varnost poravnave poslov. Ta pravila vključujejo zlasti zahteve glede poročanja, sistem denarnih kazni in obvezne kritne nakupe. Kljub pomanjkanju izkušenj z uporabo navedenih pravil sta razvoj in specifikacija okvira v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2018/1229 40 vsem deležnikom omogočila boljše razumevanje ureditve in izzivov, ki bi jih lahko povzročila njena uporaba. V zvezi s tem bi bilo treba pojasniti področje uporabe denarnih kazni in obveznih kritnih nakupov iz člena 7 Uredbe (EU) št. 909/2014, zlasti z določitvijo, katere kategorije poslov so izključene. Take izključitve bi morale zajemati zlasti posle, ki niso bili uspešni iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati udeležencem, in posle, ki ne vključujejo dveh strani v poslu, za katere uporaba denarnih kazni ali obveznih kritnih nakupov ne bi bila izvedljiva ali bi lahko imela škodljive posledice za trg, kot so nekateri posli s primarnega trga, korporacijska dejanja, reorganizacija, ustanovitev in izplačilo enot sklada ter prerazporeditve. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da z delegiranim aktom dopolni Uredbo (EU) št. 909/2014 z dodatno opredelitvijo podrobnosti takih izključitev.

(5)Glavni cilj ureditve discipline pri poravnavi je izboljšati učinkovitost poravnav v Uniji. Vendar so se zaradi nestanovitnosti trgov v letu 2020 okrepili pomisleki glede morebitnih negativnih učinkov pravil o obveznem kritnem nakupu ob običajnih in izjemnih tržnih pogojih. Komisija bi zato morala oceniti ustreznost uporabe teh pravil glede na razvoj učinkovitosti poravnave v Uniji. Vendar bi se morale denarne kazni in zahteve glede poročanja še naprej uporabljati, da se oceni njihov vpliv na izboljšanje učinkovitosti poravnave v Uniji. Ob upoštevanju morebitnih učinkov pravil o obveznem kritnem nakupu bi se morala taka pravila uporabljati le, kadar so izpolnjeni nekateri pogoji, in sicer kadar uporaba denarnih kazni ni povzročila dolgoročnega, stalnega zmanjševanja neuspešnih poravnav v Uniji, kadar učinkovitost poravnave v Uniji ni dosegla ustreznih ravni glede na razmere na kapitalskih trgih tretjih držav, ki so primerljivi v smislu velikosti, likvidnosti ter instrumentov, s katerimi se trguje, in vrst poslov, ki se izvajajo na takih trgih, ali kadar raven neuspešnih poravnav v Uniji negativno vpliva ali bo verjetno negativno vplivala na finančno stabilnost Unije. Kadar Komisija meni, da je kateri koli od teh pogojev izpolnjen in da je uporaba obveznih kritnih nakupov sorazmerna z obravnavanjem ravni neuspešnih poravnav v Uniji, bi morala biti pooblaščena za sprejetje izvedbenega akta, s katerim določi, za katere finančne instrumente ali kategorije poslov bi se morala začeti uporabljati pravila o obveznem kritnem nakupu. Denarne kazni iz tretjega pododstavka člena 7(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 bi bilo treba izračunati dnevno za vsak delovni dan, ko posla ni mogoče poravnati, do konca postopka kritnega nakupa ali dejanskega dneva poravnave, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

(6)Da bi se izognili množici kritnih nakupov za posel z istim finančnim instrumentom vzdolž verige nasprotnih strank, kar bi lahko povzročilo nepotrebne podvojene stroške in vplivalo na likvidnost finančnega instrumenta, bi moral biti udeležencem v takih poslih na voljo mehanizem nadaljnjega prenosa. Vsakemu udeležencu v verigi poslov bi moralo biti omogočeno, da uradno obvestilo o kritnem nakupu prenese na udeleženca, ki ne izpolnjuje obveznosti do njega, dokler ne doseže prvotnega udeleženca, ki ne izpolnjuje obveznosti.

(7)Obvezni kritni nakupi in postopki denarnega nadomestila omogočajo, da prodajalec kupcu plača razliko med ceno kritnega nakupa in prvotno tržno ceno le, če je ta referenčna cena kritnega nakupa ali denarnega nadomestila višja od prvotne tržne cene. Ta asimetrija za plačilo razlike bi lahko ustvarila nepravičen popravni ukrep, zaradi česar bi kupec neupravičeno pridobil koristi, če bi bila kritna ali referenčna cena nižja od prvotne tržne cene. Zato bi se moralo plačilo razlike med ceno kritnega nakupa in prvotno tržno ceno uporabljati v obeh smereh, da se zagotovi ponovna vzpostavitev takšnih gospodarskih pogojev za strani v poslu, kot bi veljali, če bi se prvotni posel izvedel.

(8)Ureditev discipline pri poravnavi iz člena 7 Uredbe (EU) št. 909/2014 se ne bi smela uporabljati za udeleženca, ki ne izpolnjuje obveznosti in je centralna nasprotna stranka, kot je opredeljena v Uredbi (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 41 . Vendar bi morala za posle, ki jih sklene CNS, kadar se ne posreduje med nasprotnimi strankami, kot je dovoljena uporaba zavarovanja s premoženjem za naložbene namene, za CPP veljati ureditev discipline pri poravnavi, kot za vse druge udeležence.

(9)Kadar se uporabljajo obvezni kritni nakupi, bi morala imeti Komisija možnost, da v nekaterih izjemnih primerih začasno prekine njihovo uporabo. Takšna začasna ustavitev bi morala biti mogoča za posebne kategorije finančnih instrumentov, kadar je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne grožnje finančni stabilnosti ali pravilnemu delovanju finančnih trgov v Uniji. Taka začasna ustavitev bi morala biti sorazmerna s temi cilji.

(10)Pri izračunu denarnih kazni bi bilo treba v delegiranem aktu upoštevati okolje negativnih obrestnih mer, da bi se izognili nenamernim učinkom na udeleženca, ki izpolnjuje obveznosti, z odpravo kakršnih koli negativnih spodbud za neizpolnjevanje obveznosti, ki se lahko pojavijo v okolju nizkih ali negativnih obrestnih mer.

(11)ESMA bi moral pripraviti osnutke regulativnih standardov za revizijo obstoječih regulativnih tehničnih standardov, da bi se upoštevale spremembe Uredbe (EU) št. 909/2014, da bi Komisija lahko izvedla vse potrebne popravke ali spremembe, da bi pojasnila zahteve iz takega regulativnega tehničnega standarda, kot so pogoji, pod katerimi lahko udeleženci izvedejo lastne kritne nakupe.

(12)Kadar centralna depotna družba (CDD) ne izvaja dejavnosti poravnave pred začetkom postopka izdaje dovoljenja, bi bilo treba pri merilih za določitev, kateri zadevni organi bi morali biti vključeni v tak postopek izdaje dovoljenj, upoštevati predvideno dejavnost poravnave, da se zagotovi upoštevanje stališč vseh zadevnih organov, ki bi lahko bili zainteresirani za dejavnosti te CDD.

(13)Medtem ko Uredba (EU) št. 909/2014 od nacionalnih nadzornikov zahteva, da sodelujejo z zadevnimi organi in jih vključijo, nacionalnim nadzornikom ni treba obvestiti teh zadevnih organov, če in kako so bila njihova stališča upoštevana pri izidu postopka izdaje dovoljenja ter ali so bile med letnimi pregledi in ocenami ugotovljene dodatne težave. Zadevni organi bi zato morali imeti možnost, da izdajo obrazložena mnenja o izdaji dovoljenj CDD ter postopku pregleda in ocenjevanja. Pristojni organi bi morali taka mnenja upoštevati ali v utemeljeni odločitvi pojasniti, zakaj taka mnenja niso bila upoštevana.

(14)Pristojni organi morajo redno pregledovati in ocenjevati CDD, da se zagotovi, da imajo CDD še naprej vzpostavljene ustrezne ureditve, strategije, procese in mehanizme za ocenjevanje tveganj, ki jim je CDD izpostavljena ali bi jim lahko bila izpostavljena ali ki bi lahko ogrozila nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev. Vendar so izkušnje pokazale, da sta letni pregled in ocena nesorazmerno obremenjujoča za CDD in pristojne organe ter imata omejeno dodano vrednost. Zato bi bilo treba določiti ustrezneje umerjeno periodičnost, da bi zmanjšali to breme in preprečili podvajanje informacij iz enega pregleda v drugega. Nadzorne zmogljivosti pristojnih organov in cilj varovanja finančne stabilnosti pa ne bi smeli biti ogroženi.

(15)CDD bi morala biti pripravljena na soočanje s scenariji, ki bi ji lahko preprečili, da bi lahko neprekinjeno opravljala kritične dejavnosti in storitve, ter oceniti učinkovitost vseh možnosti za sanacijo ali prenehanje v skladu s predpisi. Z Uredbo (EU) št. 909/2014 so bile v zvezi s tem uvedene zahteve, ki zlasti določajo, da mora pristojni organ od CDD zahtevati predložitev ustreznega načrta za sanacijo ter zagotoviti, da se za vsako CDD pripravi in vzdržuje ustrezen načrt reševanja. Vendar trenutno ne obstaja harmonizirana ureditev za reševanje, na kateri bi lahko temeljil načrt reševanja. Medtem ko CDD, ki imajo dovoljenje za ponujanje pomožnih bančnih storitev, spadajo na področje uporabe Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta 42 , ni posebnih določb za CDD, ki nimajo dovoljenja za opravljanje takih storitev in se zato v skladu z Direktivo 2014/59/EU ne štejejo za kreditne institucije, za katere velja obveznost priprave načrtov sanacije in reševanja. Zato bi bilo treba uvesti pojasnila, da bi se zahteve, ki se uporabljajo za CDD, bolje uskladile, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da ni okvira Unije za sanacijo in reševanje za vse CDD.

(16)Kadar nova CDD zaprosi za dovoljenje in izpolnjevanja nekaterih zahtev ni mogoče oceniti, ker CDD še ne deluje, bi moral imeti pristojni organ možnost izdaje dovoljenja pod pogojem, da bodo te zahteve izpolnjene, ko CDD dejansko začne opravljati svoje dejavnosti.

(17)Postopek iz člena 23 Uredbe (EU) št. 909/2014 v zvezi z notarskimi storitvami in storitvami centralnega vodenja računov s strani CDD v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice, ki ni država članica, v kateri imajo dovoljenje, se je izkazal za obremenjujočega, nekatere njegove zahteve pa so nejasne. To je privedlo do nesorazmerno dragega in dolgotrajnega postopka za CDD. Postopek bi bilo zato treba poenostaviti, da bi bolje odpravili ovire za čezmejno poravnavo, da bi CDD, ki so pridobile dovoljenje, lahko v celoti izkoristile svobodo opravljanja storitev v Uniji.

(18)Uredba (EU) št. 909/2014 zahteva sodelovanje organov, ki imajo interes za dejavnosti CDD, ki ponujajo storitve v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom več kot ene države članice. Kljub temu so nadzorne ureditve še vedno razdrobljene in lahko privedejo do razlik v dodelitvi in naravi nadzornih pooblastil glede na zadevno CDD. To pa ustvarja ovire za čezmejno opravljanje storitev CDD v Uniji, ohranja preostale neučinkovitosti na trgu poravnav v Uniji in negativno vpliva na stabilnost finančnih trgov Unije. Kljub možnosti ustanovitve kolegijev v skladu s členom 24(4) navedene uredbe ta možnost skoraj ni bila uporabljena. Da se zagotovi uspešno in učinkovito usklajevanje nadzora s strani pristojnih organov, bi se morala zahteva po ustanovitvi obveznih kolegijev uporabljati v dveh primerih. Prvič, za CDD, ki ponujajo notarske storitve in storitve centralnega vodenja računov v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom več kot ene države članice (kolegiji za čezmejno opravljanje storitev), in drugič, za CDD, ki pripadajo isti skupini (kolegiji na ravni skupine). Za zmanjšanje upravnega bremena za organe, ki sodelujejo v kolegijih, kadar je CDD, ki ponuja čezmejne storitve, tudi del skupine CDD, bi moral imeti predsednik kolegija možnost, da odloči, da se za to CDD ustanovi samo en kolegij. Kadar druge CDD v skupini ponujajo storitve tudi čezmejno, bi moral imeti predsednik kolegija možnost, da to odločitev sprejme le, če s tem soglašajo pristojni organi teh drugih CDD. V tem primeru bi obstajal le en kolegij za vse CDD v skupini, ki bi izvajale naloge, dodeljene kolegijem za čezmejno opravljanje storitev in kolegijem na ravni skupine. Taki kolegiji bi morali zagotoviti delitev informacij, ki se nanašajo na zadevne CDD.

(19)ESMA in pristojni organi imajo trenutno omejene informacije o storitvah, ki jih CDD s sedežem v tretji državi ponujajo v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice, za kar je več razlogov. Prvič, zaradi odložene uporabe, brez končnega datuma, zahtev glede priznanja za CDD tretjih držav, ki so že opravljale storitve centralnega vodenja računov in notarske storitve v Uniji pred datumom začetka uporabe Uredbe (EU) št. 909/2014 v skladu s členom 69(4) navedene uredbe. Drugič, ker za CDD tretje države, ki opravlja samo storitev poravnave, ne veljajo zahteve glede priznanja. Nazadnje, ker Uredba (EU) št. 909/2014 od CDD s sedežem v tretji državi ne zahteva, da organe Unije obvestijo o svojih dejavnostih v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice. Zaradi pomanjkanja informacij niti izdajatelji niti javni organi na nacionalni ravni in ravni Unije ne bi mogli oceniti dejavnosti teh CDD v Uniji, če bi bilo to potrebno. Zato bi bilo treba od CDD s sedežem v tretji državi zahtevati, da organe Unije obveščajo o svojih dejavnostih v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice.

(20)Člen 27(2) Uredbe (EU) št. 909/2014 zahteva, da ima CDD upravljalni organ, v katerem je vsaj tretjina njenih članov, vendar ne manj kot dva, neodvisnih. Vendar se lahko ta pojem neodvisnosti razlaga različno in bi ga bilo zato treba pojasniti v skladu z opredelitvijo pojma „neodvisni član“ iz člena 2(28) Uredbe (EU) št. 648/2012.

(21)Da bi zagotovili dosledno razlago ključnih vprašanj, o katerih bi morali odbori uporabnikov svetovati upravljalnemu organu, bi bilo treba dodatno pojasniti, kateri elementi so vključeni v „raven storitev“.

(22)CDD bi morale glede na svojo osrednjo vlogo pri varnosti poslov ne le zmanjšati tveganja, povezana s hranjenjem in poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, temveč bi si morale prizadevati, da bi se ta čim bolj zmanjšala.

(23)V določenih okoliščinah se lahko vrednostni papir izda v skladu z nacionalnim pravom gospodarskih družb ali podobnim pravom dveh različnih držav članic. To zlasti velja za dolžniške vrednostne papirje, pri katerih ima izdajatelj sedež v eni državi članici, vrednostni papirji pa se lahko izdajo v skladu z veljavnim pravom druge države članice. V takem primeru bi se moralo še naprej uporabljati nacionalno pravo družb ali podobno pravo.

(24)Za zagotovitev, da lahko izdajatelji, ki uredijo, da se njihovi vrednostni papirji evidentirajo pri CDD s sedežem v drugi državi članici, izpolnjujejo ustrezne določbe prava gospodarskih družb ali podobnega prava teh držav članic, bi morale države članice redno posodabljati seznam takih ključnih nacionalnih določb, ki jih objavi ESMA.

(25)Da bi se izognili tveganjem poravnave zaradi insolventnosti posrednika za poravnavo, bi morala CDD, če je to praktično in izvedljivo, denarni del posla z vrednostnimi papirji poravnati prek računov, odprtih pri centralni banki. Kadar ta možnost ni praktična in na voljo, tudi če CDD ne izpolnjuje pogojev za dostop do centralne banke, ki ni centralna banka njene matične države članice, bi morala ta CDD imeti možnost poravnati denarni del poslov v tujih valutah prek računov, odprtih pri institucijah, ki imajo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev pod pogoji iz Uredbe (EU) št. 909/2014. Učinkovitost trga poravnav bi bila bolje zagotovljena z izboljšanjem možnosti za CDD, da zagotavljajo poravnavo v tujih valutah z uporabo računov, odprtih pri institucijah, ki imajo dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, v okviru ustreznih omejitev tveganja, da se poglobijo kapitalski trgi in okrepijo čezmejne poravnave. V ta namen bi morale imeti CDD, ki imajo dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 in za katere se zadevna tveganja že spremljajo, možnost ponujati take storitve drugim CDD, ki nimajo takega dovoljenja, ne glede na to, ali so te del iste skupine družb.

(26)CDD, ki nimajo dovoljenja za opravljanje pomožnih bančnih storitev, bi morale imeti možnost, da v okviru ustrezno določene omejitve tveganja ponudijo zadosten obseg poravnav v tuji valuti prek računov, odprtih pri kreditnih institucijah, ali prek lastnega računa. Prag, pod katerim lahko CDD imenuje kreditno institucijo za opravljanje pomožnih bančnih storitev znotraj ločenega pravnega subjekta, ne da bi morala izpolnjevati pogoje iz naslova IV Uredbe (EU) št. 909/2014, bi moral biti umerjen na način, ki spodbuja učinkovitost poravnave in uporabo pomožnih bančnih storitev ter hkrati zagotavlja finančno stabilnost. Organu EBA bi bilo kot organu s specializiranim strokovnim znanjem v zvezi z bančnim in kreditnim tveganjem treba zaupati pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov za določitev ustreznih pragov in po potrebi zahtev za zmanjšanje tveganja. EBA bi moral tudi tesno sodelovati s članicami ESCB in z ESMA. Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme regulativne tehnične standarde v zvezi s podrobnimi elementi določanja za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev, spremljajočimi podrobnostmi o upravljanju tveganj in kapitalskih zahtevah za CDD ter bonitetnimi zahtevami glede kreditnih in likvidnostnih tveganj za CDD in imenovane kreditne institucije, ki imajo dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev.

(27)CDD, vključno s tistimi, ki imajo dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev, in imenovane kreditne institucije bi morale ustrezna tveganja zajeti v svojih okvirih upravljanja tveganj in bonitetnih okvirih, vključno z ustreznimi dogovori o pobotu. Orodja za zavarovanje teh tveganj bi morala vključevati ohranjanje zadostnih kvalificiranih likvidnih sredstev v vseh ustreznih valutah in zagotavljanje, da so scenariji stresnih situacij dovolj trdni. CDD bi morale tudi zagotoviti, da se ustrezna likvidnostna tveganja upravljajo in zavarujejo z zelo zanesljivimi ureditvami financiranja s posojilno zmožnimi institucijami, ne glede na to, ali gre za ureditve brez odpoklica oziroma podobno zanesljive ureditve. EBA bi moral predložiti osnutke regulativnih tehničnih standardov za revizijo obstoječih regulativnih tehničnih standardov, da bi se upoštevale te spremembe bonitetnih zahtev, da bi Komisija lahko sprejela vse potrebne spremembe za pojasnitev zahtev, določenih v takih regulativnih tehničnih standardih, kot so zahteve, povezane z upravljanjem morebitnih likvidnostnih primanjkljajev.

(28)Rok enega meseca, v katerem morajo zadevni organi in pristojni organi izdati obrazloženo mnenje o dovoljenju za opravljanje pomožnih bančnih storitev, se je izkazal za prekratkega, da bi lahko ti organi opravili utemeljeno analizo. Zato je treba določiti daljši rok, in sicer dva meseca.

(29)Da bi CDD s sedežem v Uniji ali tretjih državah imele dovolj časa za vložitev vloge za izdajo dovoljenja in priznanje svojih dejavnosti, je bil datum začetka uporabe zahtev za dovoljenje in priznanje iz Uredbe (EU) št. 909/2014 prvotno odložen, dokler se ne sprejme odločitev o dovoljenju ali priznanju v skladu z navedeno uredbo. Od začetka veljavnosti navedene uredbe je preteklo dovolj časa. Zato bi se morale te zahteve zdaj začeti uporabljati, da se na eni strani zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse CDD, ki ponujajo storitve v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice, po drugi strani pa, da imajo organi na nacionalni ravni in ravni Unije potrebne informacije za zagotovitev zaščite vlagateljev in spremljanje finančne stabilnosti.

(30)Uredba (EU) št. 909/2014 od ESMA trenutno zahteva, da v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi organi in EBA pripravi letna poročila o 12 temah in jih predloži Komisiji. Ta zahteva je nesorazmerna glede na naravo nekaterih tem, ki jih ni treba letno posodabljati. Pogostost in število teh poročil bi bilo zato treba ponovno prilagoditi, da se zmanjša breme za ESMA in pristojne organe, hkrati pa zagotovi, da Komisija prejme nujne informacije, ki jih potrebuje za pregled izvajanja Uredbe (EU) št. 909/2014.

(31)Uredbo (EU) št. 909/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(32)Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte, s katerimi določit učinek, ki bi ga lahko v primeru negativnih obrestnih mer imelo neizpolnjevanje obveznosti na prizadete nasprotne stranke v zvezi z izračunom denarnih kazni ali njihovih negativnih spodbud za neizpolnjevanje obveznosti, razloge za neuspešne poravnave, za katere se šteje, da jih ni mogoče pripisati udeležencem v poslu, in posle, za katere se ne šteje, da vključujejo dve strani v poslu, delovanje kolegijev nadzornikov, informacije, ki jih morajo sporočiti CDD tretjih držav; in najvišji znesek, pod katerim lahko CDD uporabijo katero koli kreditno institucijo za poravnavo denarnih plačil.

(33)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe, zlasti v zvezi z uporabo zahtev glede obveznega kritnega nakupa in začasno opustitvijo teh zahtev, kadar se uporabljajo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 43 .

(34)Ker ciljev te uredbe, tj. povečanja zagotavljanja čezmejnih poravnav s strani CDD, zmanjšanja upravnega bremena in stroškov izpolnjevanja obveznosti ter zagotovitve, da imajo organi zadostne informacije za spremljanje tveganj, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(35)Uporabo revidiranega področja uporabe pravil o denarnih kaznih, nove zahteve glede ustanovitve kolegijev nadzornikov, predložitev uradnega obvestila s strani CDD tretjih držav o osnovnih storitvah, ki jih opravljajo v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice, spremenjeni prag, pod katerim lahko kreditne institucije ponudijo poravnavo denarnih plačil za del sistema poravnave vrednostnih papirjev CDD, in revidirane bonitetne zahteve, ki se uporabljajo za kreditne institucije ali CDD, ki imajo dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu s členom 59 Uredbe (EU) št. 909/2014, bi bilo treba odložiti, da se zagotovi dovolj časa za sprejetje potrebnih delegiranih aktov, ki podrobneje določajo take zahteve –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) št. 909/2014

Uredba (EU) št. 909/2014 se spremeni:

(1) v členu 2 se vstavi naslednji odstavek 25a:

„25a. ,skupina‘ pomeni skupino v smislu člena 2(11) Direktive 2013/34/EU;“;

(2) člen 7 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Mehanizmi kazni iz prvega pododstavka vključujejo tudi denarne kazni za udeležence, ki povzročijo neuspešne poravnave (v nadaljnjem besedilu: udeleženci, ki ne izpolnjujejo obveznosti), razen kadar so te neuspešne poravnave posledica dejavnikov, ki jih ni mogoče pripisati udeležencem v poslu, ali za posle, ki ne vključujejo dveh strani v poslu. Denarne kazni se izračunajo dnevno za vsak delovni dan, na katerega posel ni poravnan, od načrtovanega datuma poravnave do zaključka kritnega nakupa iz odstavkov 3 do 8, ki se uporablja v skladu z odstavkom 2a, ali datuma dejanske poravnave, pri čemer se upošteva zgodnejši datum. Denarne kazni niso mišljene kot vir dohodka za CDD.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Brez poseganja v mehanizem kazni iz odstavka 2 tega člena in pravico do dvostranskega preklica posla lahko Komisija z izvedbenim aktom odloči, za katere finančne instrumente iz člena 5(1) ali kategorije poslov z navedenimi finančnimi instrumenti je treba uporabiti ukrepe discipline pri poravnavi iz odstavkov 3 do 8 tega člena, če Komisija meni, da so ti ukrepi sorazmerno sredstvo za obravnavanje ravni neuspešnih poravnav v Uniji in da je na podlagi števila in obsega neuspešnih poravnav izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a) uporaba mehanizma denarnih kazni iz odstavka 2 ni povzročila dolgoročnega in stalnega zmanjševanja neuspešnih poravnav v Uniji;

(b) učinkovitost poravnav v Uniji ni dosegla ustreznih ravni glede na razmere na kapitalskih trgih tretjih držav, ki so primerljivi v smislu velikosti, likvidnosti in instrumentov, s katerimi se trguje, ter vrst poslov, izvršenih na takih trgih;

(c) raven neuspešnih poravnav v Uniji negativno vpliva ali bi lahko negativno vplivala na finančno stabilnost Unije.

Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 68(2).“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Kadar Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu z odstavkom 2a in kadar udeleženec, ki ne izpolnjuje obveznosti, udeležencu prejemniku ne dostavi finančnih instrumentov, zajetih v navedenem izvedbenem aktu, v obdobju po načrtovanem datumu poravnave (v nadaljnjem besedilu: podaljšano obdobje), ki je enako štirim delovnim dnem, se sproži postopek kritnega nakupa, v okviru katerega so navedeni instrumenti na voljo za poravnavo in se udeležencu prejemniku dostavijo v ustreznem časovnem okviru.

Kadar se posel nanaša na finančni instrument, s katerim se trguje na zagonskem trgu MSP, podaljšano obdobje traja 15 koledarskih dni, razen če se zagonski trg MSP ne odloči za uporabo krajšega obdobja.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Kadar udeleženec prejemnik (v nadaljnjem besedilu: vmesni udeleženec prejemnik) ne prejme finančnih instrumentov do datuma iz odstavka 3, zaradi česar pride do neuspešne nadaljnje dostave navedenih finančnih instrumentov drugemu udeležencu prejemniku (v nadaljnjem besedilu: končni udeleženec prejemnik), se šteje, da vmesni udeleženec prejemnik izpolnjuje obveznost izvedbe kritnega nakupa proti udeležencu, ki ne izpolnjuje obveznosti, če končni udeleženec prejemnik izvede kritni nakup za te finančne instrumente. Podobno lahko vmesni udeleženec prejemnik na udeleženca, ki ne izpolnjuje obveznosti, prenese svoje obveznosti do končnega udeleženca prejemnika v skladu z odstavki 6, 7 in 8.“;

(e)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Brez poseganja v odstavek 3a se uporabljajo naslednja odstopanja od zahteve iz odstavka 3:

(a) na podlagi vrste sredstev in likvidnosti zadevnih finančnih instrumentov se lahko podaljšano obdobje podaljša s štirih na največ sedem delovnih dni, kadar bi krajše podaljšano obdobje vplivalo na nemoteno in pravilno delovanje zadevnih finančnih trgov;

(b) pri poslih, sestavljenih iz več poslov, vključno s pogodbami o začasni prodaji vrednostnih papirjev ali posojilnimi pogodbami, se postopek kritnega nakupa iz odstavka 3 ne uporablja, kadar je časovni okvir teh poslov dovolj kratek in postopek kritnega nakupa zaradi tega ni učinkovit;

(c) pri neuspešnih poravnavah, do katerih je prišlo iz razlogov, ki jih ni mogoče pripisati udeležencem, se postopek kritnega nakupa iz odstavka 3 ne uporablja;

(d) pri poslih, ki ne vključujejo dveh strani v poslu, se postopek kritnega nakupa iz odstavka 3 ne uporablja.“;

(f)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Brez poseganja v mehanizem kazni iz odstavka 2 v primeru, da se cena finančnih instrumentov, dogovorjena ob sklenitvi posla, razlikuje od cene, plačane za izvedbo kritnega nakupa, udeleženec, ki ima korist od take razlike v ceni, drugemu udeležencu plača ustrezno razliko najpozneje drugi delovni dan po tem, ko so mu bili po kritnem nakupu dostavljeni finančni instrumenti.“;

(g)odstavek 11 se nadomesti z naslednjim:

„11. Odstavki 2 do 9 se ne uporabljajo za udeležence, ki ne izpolnjujejo obveznosti in so CNS, razen za posle, ki jih sklene CNS in pri katerih ne posreduje med nasprotnimi strankami.

Če CNS utrpi izgube zaradi uporabe tretjega pododstavka člena 7(2), lahko v svojih pravilih določi mehanizem za kritje takih izgub.“;

(h)vstavi se naslednji odstavek 13a:

„13a. ESMA lahko Komisiji priporoči, naj na sorazmeren način uvede mirovanje mehanizma kritnega nakupa iz odstavkov 3 do 8 za določene kategorije finančnih instrumentov, kadar je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne grožnje za finančno stabilnost ali pravilno delovanje finančnih trgov v Uniji. Tako priporočilo se ne objavi, spremlja pa ga v celoti utemeljena ocena njegove nujnosti.

ESMA se pred izdajo priporočila posvetuje z ESRB in ESCB.

Komisija brez nepotrebnega odlašanja po prejemu priporočila na podlagi razlogov in dokazov, ki jih predloži ESMA, z izvedbenim aktom uvede mirovanje mehanizma kritnega nakupa iz odstavka 3 za določene kategorije finančnih instrumentov ali priporočeno mirovanje zavrne. Če Komisija zavrne zahtevano mirovanje, o razlogih za to pisno obvesti ESMA. Take informacije se ne objavijo.

Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom iz člena 68(3).

Uvedba mirovanja mehanizma kritnega nakupa se sporoči ESMA in objavi v Uradnem listu Evropske unije ter na spletišču Komisije.

Uvedba mirovanja mehanizma kritnega nakupa velja za začetno obdobje največ 6 mesecev od datuma začetka uvedbe tega mirovanja.

Kadar razlogi za mirovanje še vedno obstajajo, lahko Komisija z izvedbenim aktom podaljša obdobje mirovanja iz tretjega pododstavka za nadaljnja obdobja, ki ne presegajo treh mesecev, pri čemer skupno obdobje mirovanja ne presega 12 mesecev. Podaljšanja obdobja mirovanja se objavijo v skladu s petim pododstavkom.

Izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom iz člena 68(3). ESMA dovolj zgodaj pred koncem obdobja mirovanja iz šestega pododstavka ali obdobja podaljšanja iz sedmega pododstavka Komisiji izda mnenje, ali razlogi za mirovanje še vedno veljajo.“;

(i)odstavek 14 se nadomesti z naslednjim:

„14. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejemanjem delegiranih aktov v skladu s členom 67, s katerimi se določijo parametri za izračun odvračilne in sorazmerne ravni denarnih kazni iz odstavka 2, tretji pododstavek, tega člena na podlagi vrste sredstev, likvidnosti finančnega instrumenta, vrste posla in učinka, ki bi ga nizke ali negativne obrestne mere lahko imele na spodbude nasprotnih strank in neuspešne poravnave. Parametri, ki se uporabljajo za izračun denarnih kazni, zagotavljajo visoko stopnjo discipline pri poravnavi ter nemoteno in pravilno delovanje zadevnih finančnih trgov.“;

(j)vstavi se naslednji odstavek 14a:

„14a. Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 67 za dopolnitev te uredbe, ki določajo razloge za neuspešne poravnave, za katere se šteje, da jih ni mogoče pripisati udeležencem v poslu, in posle, za katere se ne šteje, da vključujejo dve strani v poslu v skladu z odstavkom 2 in odstavkom 4, točki (c) in (d), tega člena.“;

(k)v odstavku 15 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do... [UP: vstaviti datum eno leto po začetku veljavnosti te uredbe].“;

(3) člen 12(1), točki (b) in (c), se nadomesti z naslednjim:

„(b) centralne banke v Uniji, ki izdajajo najpomembnejše valute, v katerih se opravi ali se bo opravila poravnava;

(c) kadar je ustrezno, centralna banka v Uniji, v katere poslovnih knjigah je ali bo poravnan denarni del sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD.“;

(4) člen 17 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar CDD vložnica ne izpolnjuje vseh zahtev iz te uredbe, vendar se lahko upravičeno domneva, da jih bo izpolnjevala, ko bo dejansko začela opravljati svoje dejavnosti, lahko pristojni organ izda dovoljenje pod pogojem, da ima CDD vzpostavljene vse potrebne ureditve za izpolnjevanje zahtev iz te uredbe, ko dejansko začne opravljati svoje dejavnosti.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Takoj ko se vloga šteje za popolno, pristojni organ vse informacije v njej posreduje zadevnim organom in se z njimi posvetuje glede značilnosti sistema poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja CDD vložnica.

Vsak zadevni organ lahko pristojnemu organu izda obrazloženo mnenje v roku treh mesecev od dneva, ko je prejel informacije. Če zadevni organ v tem roku ne predloži mnenja, se šteje, da je izdal pozitivno mnenje.

Kadar vsaj eden od zadevnih organov izda negativno obrazloženo mnenje, pristojni organ, ki želi izdati dovoljenje, v 30 koledarskih dneh zadevnim organom predloži utemeljeno odločitev, v kateri obravnava negativno mnenje.

Če v 30 koledarskih dneh po tem, ko je pristojni organ izdal utemeljeno odločitev iz tretjega pododstavka, kateri koli zadevni organ izda drugo negativno mnenje, pristojni organ pa se z njim ne strinja, o tem obvesti zadevne organe. Kateri koli organ, ki je izdal negativno mnenje, lahko zadevo predloži ESMA, da bi ta posredoval na podlagi člena 31(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če zadeva 30 koledarskih dni po predložitvi ESMA ni razrešena, pristojni organ, ki želi izdati dovoljenje, sprejme končno odločitev, ki jo zadevnim organom natančno pisno obrazloži.

Če pristojni organ želi zavrniti dovoljenje, se zadeva ne predloži ESMA.

V primeru negativnih mnenj se v pisni obliki v celoti in podrobno utemelji, zakaj zahteve iz te uredbe ali druge zahteve prava Unije niso izpolnjene.“;

(c)vstavi se naslednji odstavek 7a:

„7a. Pristojni organ brez nepotrebnega odlašanja obvesti organe, s katerimi se je posvetoval v skladu z odstavki 4 do 7, o rezultatih postopka izdaje dovoljenja, vključno z morebitnimi popravnimi ukrepi.“;

(5) v členu 20 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:

„5. CDD vzpostavi, izvaja in vzdržuje ustrezne postopke za zagotovitev pravočasne in urejene poravnave ter prenosa sredstev strank in udeležencev na drugo CDD v primeru odvzema dovoljenja v skladu z odstavkom 1. Taki postopki vključujejo prenos računov za izdajo in evidenc, povezanih z opravljanjem osnovnih storitev iz oddelka A, točki 1 in 2, Priloge.“;

(6) Člen 22 se spremeni:

(a)odstavki 1 do 4 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Pristojni organ vsaj vsaki dve leti pregleda ureditve, strategije, postopke in mehanizme, ki jih je CDD vzpostavila za uskladitev s to uredbo, ter oceni tveganja za nemoteno delovanje trgov vrednostnih papirjev ali stabilnost finančnih trgov, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena CDD ali ki jih povzroča CDD.

2. CDD opredeli scenarije, ki bi ji lahko preprečili, da bi lahko neprekinjeno opravljala kritične dejavnosti in storitve, ter oceni učinkovitost vseh možnosti za sanacijo ali urejeno prenehanje. Ti scenariji upoštevajo različna neodvisna in povezana tveganja, ki jim je izpostavljena CDD. CDD na podlagi te analize pripravi in pristojnemu organu predloži ustrezne načrte za sanacijo ali urejeno prenehanje.

3. Načrti iz odstavka 2 vsebujejo najmanj naslednje:

(a) vsebinski povzetek ključnih strategij za sanacijo ali urejeno prenehanje;

(b) opredelitev kritičnih dejavnosti in storitev CDD;

(c) ustrezne postopke, ki zagotavljajo pravočasno in urejeno poravnavo ter prenos sredstev strank in udeležencev na drugo CDD, če CDD ne more trajno ponovno vzpostaviti svojih kritičnih dejavnosti in storitev;

(d) opis ukrepov, potrebnih za izvajanje ključnih strategij.

CDD je zmožna opredeliti povezane subjekte in jim zagotoviti informacije, potrebne za pravočasno izvedbo načrtov v primeru scenarijev stresnih situacij.

CDD načrte redno pregleduje in posodablja vsaj vsaki dve leti. Načrti upoštevajo velikost, sistemski pomen, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevne CDD ter vse zadevne načrte za sanacijo ali reševanje, pripravljene v skladu z Direktivo 2014/59/EU.

Kadar se za CDD pripravi in vzdržuje načrt za reševanje z namenom zagotavljanja njenih osrednjih funkcij, pristojni organ o tem obvesti ESMA.

4. Pristojni organ določi pogostost in temeljitost pregleda in ocene iz odstavka 1, pri čemer upošteva velikost, sistemski pomen, naravo, obseg in kompleksnost dejavnosti zadevne CDD. Pregled in ocena se posodobita vsaj vsaki dve leti.“;

(b)odstavka 6 in 7 se nadomestita z naslednjim:

„6. Pristojni organ pri izvajanju pregleda in ocene iz odstavka 1 v zgodnji fazi posreduje potrebne informacije zadevnim organom in po potrebi organu iz člena 67 Direktive 2014/65/EU ter se z njimi posvetuje zlasti o delovanju sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ki jih upravlja CDD.

Organi, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, lahko izdajo obrazloženo mnenje v treh mesecih po tem, ko pristojni organ prejme informacije.

Če organ v tem roku ne poda mnenja, se šteje, da je izdal pozitivno mnenje.

Kadar vsaj eden od zadevnih organov izda negativno obrazloženo mnenje, pristojni organ v 30 koledarskih dneh zadevnim organom predloži utemeljeno odločitev, v kateri obravnava negativno mnenje.

Če v 30 koledarskih dneh po izdaji utemeljene odločitve iz četrtega pododstavka tega odstavka kateri koli zadevni organ izda drugo negativno mnenje in se pristojni organ z njim ne strinja, pristojni organ o tem obvesti zadevni organ. Kateri koli organ, ki je izdal negativno mnenje, lahko zadevo predloži ESMA, da bi ta posredoval na podlagi člena 31(2), točka (c), Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Če zadeva ni rešena v 30 koledarskih dneh po predložitvi ESMA, pristojni organ sprejme končno odločitev o pregledu in oceni ter zadevnim organom predloži podrobno pisno obrazložitev svoje odločitve.

V negativnem mnenju se pisno navedejo popolni in podrobni razlogi, zakaj zahteve iz te uredbe ali druge zahteve prava Unije niso izpolnjene.

7. Pristojni organ redno in vsaj vsaki dve leti zadevne organe in po potrebi kolegije iz člena 24a te uredbe ter organ iz člena 67 Direktive 2014/65/EU obvešča o rezultatih pregleda in ocene iz odstavka 1 tega člena, vključno z morebitnimi popravnimi ukrepi ali kaznimi.“;

(c)v odstavku 11 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do [UP: vstaviti eno leto po začetku veljavnosti te uredbe].“;

(7) člen 23(2) do (7) se nadomesti z naslednjim:

„2. Za CDD, ki je pridobila dovoljenje, ali CDD, ki je zaprosila za dovoljenje v skladu s členom 17 in namerava opravljati osnovne storitve iz oddelka A, točki 1 in 2, Priloge v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom druge države članice iz drugega pododstavka člena 49(1), ali ustanoviti podružnico v drugi državi članici, se uporablja postopek iz odstavkov 3 do 7 tega člena. CDD lahko take storitve opravlja šele po tem, ko je pridobila dovoljenje v skladu s členom 17, vendar ne pred zadevnim datumom, ki se uporablja v skladu z odstavkom 6.

3. Vsaka CDD, ki želi prvič opravljati storitve iz odstavka 2 tega člena v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom druge države članice iz drugega pododstavka člena 49(1), ali spremeniti obseg opravljenih storitev, pristojnemu organu matične države članice predloži dokumente, ki vsebujejo naslednje podatke:

(a) državo članico gostiteljico;

(b) program poslovanja, v katerem so navedene zlasti storitve, ki jih CDD namerava opravljati;

(c) valuto ali valute, s katerimi CDD namerava poslovati;

(d) kadar obstaja podružnica, njeno organizacijsko strukturo in imena oseb, odgovornih za njeno upravljanje;

(e) oceno ukrepov, ki jih namerava CDD sprejeti, da bi svojim uporabnikom omogočila, da upoštevajo nacionalno pravo iz člena 49(1).

4. Pristojni organ matične države članice informacije iz odstavka 3 v enem mesecu od njihovega prejema sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, razen če ima glede na načrtovane storitve razloge, da bi dvomil o ustreznosti upravne strukture ali finančnega stanja CDD, ki želi opravljati storitve v državi članici gostiteljici. Kadar CDD že opravlja storitve za druge države članice gostiteljice, pristojni organ matične države članice o tem obvesti tudi kolegij za čezmejno opravljanje storitev iz člena 24a.

Pristojni organ države članice gostiteljice zadevne organe te države članice brez odlašanja obvesti o vsakršnem sporočilu, prejetem na podlagi prvega pododstavka.

5. Kadar se pristojni organ matične države članice v skladu z odstavkom 4 odloči, da pristojnemu organu države članice gostiteljice ne bo sporočil vseh informacij iz odstavka 3, zadevni CDD v treh mesecih od prejema vseh informacij navede razloge za to ter o svoji odločitvi obvesti pristojni organ države članice gostiteljice in kolegij za čezmejno opravljanje storitev iz člena 24a.

6. CDD lahko začne opravljati storitve iz odstavka 2 v državi članici gostiteljici najprej na naslednje datume:

(a) po enem mesecu od datuma posredovanja sporočila iz odstavka 4;

(b) ob prejemu sporočila pristojnega organa države članice gostiteljice o odobritvi opravljanja storitev v državi članici gostiteljici.

Pristojni organ matične države članice CDD nemudoma obvesti o datumu posredovanja sporočila iz odstavka 4.

7. V primeru spremembe informacij iz dokumentov, predloženih v skladu z odstavkom 3 tega člena, CDD o tej spremembi pisno obvesti pristojni organ matične države članice vsaj en mesec pred uvedbo spremembe. Pristojni organ matične države članice o tej spremembi nemudoma obvesti tudi pristojni organ države članice gostiteljice in kolegij za čezmejno opravljanje storitev iz člena 24a.“;

(8) člen 24 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se dodajo naslednji pododstavki:

„Na zahtevo katerega koli člana kolegija za čezmejno opravljanje storitev iz člena 24a lahko pristojni organ matične države članice povabi osebje pristojnih organov držav članic gostiteljic in ESMA k sodelovanju pri inšpekcijskih pregledih na kraju samem.

Pristojni organ matične države članice lahko ESMA posreduje vse informacije, ki jih je prejel od CDD med inšpekcijskimi pregledi na kraju samem ali v zvezi z njimi.“;

(b)odstavek 4 se črta;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za sum, da CDD, ki v skladu s členom 23 opravlja storitve na njenem ozemlju, krši obveznosti iz določb te uredbe, o teh ugotovitvah obvesti pristojni organ matične države članice, ESMA in kolegij za čezmejno opravljanje storitev iz člena 24a.

Kadar CDD kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, še naprej krši obveznosti iz določb te uredbe, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, potrebne za zagotovitev upoštevanja določb te uredbe na ozemlju države članice gostiteljice. ESMA in kolegij za čezmejno opravljanje storitev iz člena 24a se nemudoma obvestita o takih ukrepih.

Pristojni organ države članice gostiteljice in matične države članice lahko zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so bila nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(d)odstavka 7 in 8 se črtata;

(9) v naslovu III se vstavi naslednji oddelek 4a:

„Oddelek 4a

Sodelovanje organov prek kolegijev

Člen 24a

Kolegiji nadzornikov za CDD, ki opravljajo storitve v drugi državi članici, in za CDD, ki so del skupine z dvema ali več CDD

1. Kolegiji nadzornikov se ustanovijo za izvajanje nalog iz odstavka 6 v naslednjih primerih:

(a) kadar za CDD velja postopek iz člena 23(3) do (7) („kolegij za čezmejno opravljanje storitev“);

(b) kadar je CDD del skupine, ki jo sestavljata dve ali več CDD, ki so pridobile dovoljenje v vsaj dveh državah članicah („kolegij na ravni skupine“).

V primeru iz prvega pododstavka, točka (a), pristojni organ matične države članice CDD ustanovi kolegij za čezmejno opravljanje storitev, ga upravlja in mu predseduje. Ta kolegij se ustanovi v enem mesecu od datuma iz člena 23(6). Kadar CDD predloži nadaljnja uradna obvestila v skladu s členom 23(3), pristojni organ matične države članice v enem mesecu od datuma iz člena 23(6) k sodelovanju v kolegiju za čezmejno opravljanje storitev povabi pristojne organe zadevnih držav članic gostiteljic.

V primeru iz prvega pododstavka, točka (b), kadar je nadrejena družba CDD, ki je pridobila dovoljenje v Uniji, pristojni organ matične države članice te CDD ustanovi in upravlja kolegij na ravni skupine ter mu predseduje. Če nadrejena oseba ni CDD z dovoljenjem v Uniji, pristojni organ matične države članice CDD z največjo bilančno vsoto ustanovi kolegij na ravni skupine, ga upravlja in mu predseduje.

Z odstopanjem od tretjega pododstavka lahko pristojni organi, kadar bi bila uporaba meril iz navedenega pododstavka neustrezna, ta merila soglasno opustijo in imenujejo drug pristojni organ CDD za upravljanje in predsedovanje kolegiju, pri čemer upoštevajo zadevne CDD in relativni pomen njihovih dejavnosti v zadevnih državah članicah. V takih primerih ima nadrejena CDD ali, če je ustrezno, CDD z največjo bilančno vsoto pravico do zaslišanja, preden pristojni organi sprejmejo odločitev.

Pristojni organi nemudoma uradno obvestijo Komisijo in ESMA o vsakem dogovoru, doseženem v skladu s četrtim pododstavkom.

2. Kolegij iz odstavka 1 sestavljajo:

(a) ESMA;

(b) pristojni organ matične države članice CDD;

(c) zadevni organi iz člena 12;

(d) v primeru kolegija za čezmejno opravljanje storitev pristojni organ držav članic gostiteljic;

(e) v primeru kolegija na ravni skupine pristojni organ in zadevni organi vsake CDD v skupini;

(f) EBA, če je CDD pridobila dovoljenje v skladu s členom 54(3).

3. Kadar je CDD, za katero velja postopek iz člena 23(3) do (7), tudi del skupine, ki jo sestavljata dve ali več CDD, njen pristojni organ pa predseduje kolegiju na ravni skupine, lahko ta pristojni organ odloči, da se za to CDD ustanovi samo en kolegij za namene odstavka 1, točki (a) in (b), tega člena. Kadar za katero koli od drugih CDD v skupini prav tako velja postopek iz člena 23(3) do (7), lahko predsednik kolegija to odločitev sprejme le s soglasjem pristojnih organov teh CDD.

Kadar kolegij, ustanovljen v skladu s prvim pododstavkom,

(a)skliče sejo za izvajanje nalog iz odstavka 6, točke (a) do (d), tega člena, se te seje kolegija udeležijo organi iz odstavka 2, točke (a) do (f), tega člena v zvezi z vsako CDD v skupini;

(b)skliče sejo za izvajanje nalog iz odstavka 6, točka (e), tega člena, se te seje kolegija udeležijo samo organi iz odstavka 2, točke (a), (b), (c), (e) in po potrebi (f), tega člena.

4. Predsednik v 30 koledarskih dneh od ustanovitve kolegija uradno obvesti ESMA o sestavi kolegija in o vseh spremembah v njegovi sestavi v 30 koledarskih dneh po tej spremembi. ESMA na svojem spletišču brez nepotrebnega odlašanja objavi seznam članov tega kolegija in ga redno posodablja.

5. Pristojni organ države članice, ki ni član kolegija, lahko od kolegija zahteva vsakršne informacije, ki so pomembne za opravljanje njegovih nadzorniških dolžnosti.

6. Kolegij brez poseganja v odgovornosti pristojnih organov v skladu s to uredbo zagotavlja:

(a)izmenjavo informacij, vključno z zahtevami za informacije v skladu s členi 13, 14 in 15 ter informacijami o postopku pregleda in ocene v skladu s členom 22;

(b)učinkovitejši nadzor s preprečevanjem nepotrebnega podvajanja nadzornih ukrepov, kot so zahteve po informacijah;

(c)dogovor o prostovoljnem poverjanju nalog med člani;

(d)v primeru kolegija za čezmejno opravljanje storitev sodelovanje matične države članice in države članice gostiteljice v skladu s členom 24 in v zvezi z ukrepi iz člena 23(4), točka (e), ter pri vseh težavah pri opravljanju storitev v drugih državah članicah;

(e)v primeru kolegija na ravni skupine izmenjavo informacij o skupnih virih in ureditvah za zunanje izvajanje, vzpostavljenih v skupini CDD v skladu s členom 19, o bistvenih spremembah strukture in lastništva skupine ter o spremembah v organizaciji, višjem vodstvu, postopkih ali ureditvah, kadar te spremembe pomembno vplivajo na upravljanje ali upravljanje tveganj za CDD, ki pripadajo skupini.

Predsednik skliče sejo kolegija vsaj enkrat letno.

Da bi olajšali izvajanje nalog, dodeljenih kolegijem v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, lahko člani kolegija iz odstavka 2 dodajo točke na dnevni red seje.

7. Ustanovitev in delovanje kolegija temeljita na pisnem dogovoru med vsemi njegovimi člani.

Navedeni dogovor določa praktične ureditve glede delovanja kolegija, vključno z načini komunikacije med člani kolegija, in lahko določa naloge, ki se poverijo pristojnemu organu CDD ali drugemu članu kolegija.

8. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki določajo podrobnosti praktičnih ureditev iz odstavka 7.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(10) člen 25 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. CDD tretje države, ki namerava opravljati osnovno storitev iz oddelka A, točka (3), Priloge v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice iz člena 49(1), drugi pododstavek, predloži ESMA uradno obvestilo.“;

(b)v odstavku 6 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:

„V šestih mesecih od predložitve popolne vloge ali po tem, ko Komisija sprejme sklep o enakovrednosti v skladu z odstavkom 9, kar koli nastopi pozneje, ESMA pisno obvesti CDD vložnico, ali je bilo priznanje odobreno ali zavrnjeno, pri čemer svojo odločitev v celoti utemelji.“;

(c)doda se naslednji odstavek 13:

„13. ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih mora CDD tretje države zagotoviti ESMA v uradnem obvestilu iz odstavka 2a. Te informacije so omejene na to, kar je nujno potrebno, in, kadar je to ustrezno in na voljo, vključujejo:

(a)število udeležencev v Uniji, za katere CDD iz tretje države opravlja storitve iz odstavka 2a;

(b)število in obseg poslov s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice, ki so bili poravnani v preteklem letu;

(c)število in obseg poslov, ki so jih udeleženci iz Unije poravnali v preteklem letu.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(11) v členu 27 se vstavi naslednji odstavek 3a:

„3a. Za namene odstavkov 2 in 3 neodvisni član upravljalnega organa pomeni člana upravljalnega organa, ki nima poslovnih, družinskih ali drugih povezav, ki pomenijo navzkrižje interesov v zvezi z zadevno CDD ali njenimi obvladujočimi delničarji, njenim vodstvom ali udeleženci, in ki ni imel takšnih povezav pet let, preden je postal član odbora.“;

(12) v členu 28 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. Odbori uporabnikov svetujejo upravljalnemu organu o ključnih ureditvah, ki vplivajo na njihove člane, vključno z merili za sprejem izdajateljev ali udeležencev v njihove sisteme poravnave vrednostnih papirjev in na ravni storitev, kar vključuje izbiro ureditve kliringa in poravnave, operativno strukturo CDD, obseg poravnanih ali evidentiranih produktov ter uporabo tehnologije in postopkov za delovanje CDD.“;

(13) člen 36 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 36

Splošne določbe

CDD ima za vsak sistem poravnave vrednostnih papirjev, ki ga upravlja, ustrezna pravila in postopke, vključno z zanesljivimi računovodskimi praksami in nadzorom, za zagotavljanje celote izdaj vrednostnih papirjev ter zmanjševanje in upravljanje tveganj, povezanih s hranjenjem in poravnavo poslov z vrednostnimi papirji.“;

(14) v členu 40 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Kadar poravnava prek računov pri centralni banki iz odstavka 1 ni praktična in na voljo, lahko CDD ponudi poravnavo denarnih plačil za vse ali del svojih sistemov poravnave vrednostnih papirjev prek računov, odprtih pri kreditni instituciji, prek CDD, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev iz oddelka C Priloge, bodisi znotraj iste skupine podjetij, ki jih končno obvladuje ista nadrejena oseba ali ne, bodisi prek lastnih računov. Če CDD ponudi poravnavo prek računov, odprtih pri kreditni instituciji, prek svojih računov ali računov druge CDD, to stori v skladu z določbami naslova IV.“;

(15) člen 49(1), drugi in tretji pododstavek, se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v pravico izdajatelja iz prvega pododstavka se še naprej uporablja pravo gospodarskih družb ali podobno pravo države članice, v skladu s katerim so vrednostni papirji izdani. Pravo gospodarskih družb ali podobno pravo države članice, v skladu s katerim so vrednostni papirji izdani, vključuje:

(a)pravo gospodarskih družb ali podobno pravo države članice, v kateri ima izdajatelj sedež; in

(b)veljavno pravo gospodarskih družb ali podobno pravo, v skladu s katerim so vrednostni papirji izdani.

Države članice pripravijo seznam ključnih zadevnih določb svojega prava iz drugega pododstavka. Pristojni organi navedeni seznam pošljejo ESMA do 18. decembra 2014. ESMA navedeni seznam objavi do 18. januarja 2015. Države članice ta seznam posodabljajo redno in vsaj vsaki dve leti. Posodobljeni seznam v teh rednih časovnih presledkih posredujejo ESMA. ESMA objavi posodobljeni seznam.“;

(16) v členu 52 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Kadar CDD predloži zahtevo za dostop do druge CDD na podlagi členov 50 in 51, CDD prejemnica to zahtevo obravnava takoj in CDD, ki je predložila zahtevo, odgovori v treh mesecih. Če se CDD prejemnica strinja z zahtevo, se povezava vzpostavi v razumnem roku, vendar najpozneje v 12 mesecih.“;

(17) člen 54 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) za ta namen imenovati eno ali več kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 8 Direktive 2013/36/EU, ali CDD, ki ima dovoljenje za opravljanje pomožnih bančnih storitev v skladu z odstavkom 3 tega člena.“;

(b)v odstavku 4 se prvi pododstavek spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Kadar namerava CDD imenovati kreditno institucijo ali uporabiti CDD, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 3, za opravljanje pomožnih bančnih storitev v okviru ločene pravne osebe, ki je lahko del skupine, ki ji pripada nekdanja CDD, ne glede na to, ali jo obvladuje ista nadrejena oseba ali ne, se dovoljenje iz odstavka 2 izda le, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:“;

(ii) točka (c) se črta;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Odstavek 4 se ne uporablja za kreditne institucije iz odstavka 2, točka (b), ki ponujajo poravnavo denarnih plačil za del sistema poravnave vrednostnih papirjev CDD, če skupna vrednost take poravnave z denarjem prek računov, odprtih pri teh kreditnih institucijah, ne presega najvišjega zneska, izračunanega v obdobju enega leta. Ta prag se določi v skladu z odstavkom 9.

Pristojni organ vsaj enkrat na leto preveri, ali se spoštuje prag iz prvega pododstavka, ter o svojih ugotovitvah poroča ESMA, ESCB in EBA. Kadar pristojni organ ugotovi, da je bil prag presežen, od zadevne CDD zahteva, da pridobi dovoljenje v skladu z odstavkom 4. Zadevna CDD ima za predložitev vloge za dovoljenje na voljo šest mesecev.“;

(d)doda se naslednji odstavek 9:

„9. EBA v tesnem sodelovanju z ESMA in članicami ESCB pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev najvišjega zneska iz odstavka 5, pri čemer upošteva potrebo po uravnoteženju kreditnih in likvidnostnih tveganj za CDD, ki izhajajo iz poravnave denarnih plačil prek računov, odprtih pri kreditnih institucijah, in potrebo, da se CDD omogoči poravnavanje v tujih valutah prek računov, odprtih pri takih kreditnih institucijah. EBA pri pripravi teh osnutkov regulativnih tehničnih standardov po potrebi določi tudi morebitne spremljajoče ustrezne zahteve glede upravljanja tveganj in zahteve za zmanjšanje bonitetnih tveganj.

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(18) v členu 55(5) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organi iz odstavka 4, točke (a) do (e), v dveh mesecih od prejema informacij iz navedenega odstavka izdajo obrazloženo mnenje o dovoljenju. Če organ v navedenem roku ne poda mnenja, se šteje, da je njegovo mnenje pozitivno.“;

(19) člen 59 se spremeni:

(a) odstavek 4 se spremeni:

(i) točke (c), (d) in (e) se nadomestijo z naslednjim:

„(c) vzdržuje dovolj primernih likvidnih sredstev v vseh zadevnih valutah za pravočasno zagotavljanje storitev poravnave ob zelo različnih možnih scenarijih stresnih situacij, vključno z likvidnostnim tveganjem, ki nastane zaradi neizpolnitve obveznosti vsaj dveh udeležencev, vključno z nadrejenimi osebami in podrejenimi družbami, do katerih je najbolj izpostavljena;

(d) zmanjšuje ustrezna likvidnostna tveganja s primernimi likvidnimi sredstvi v vsaki zadevni valuti, kot so gotovina v centralni banki izdajateljici in drugih posojilno zmožnih finančnih institucijah, kreditne linije brez odpoklica ali podobne ureditve, ter zelo likvidna zavarovanja ali naložbe, ki so takoj na voljo in jih je mogoče pretvoriti v denarna sredstva z vnaprej določenimi in visoko zanesljivimi ureditvami financiranja, tudi v skrajnih, vendar možnih tržnih razmerah, ter odkriva, meri in spremlja svoje likvidnostno tveganje, ki izhaja iz različnih finančnih institucij, uporabljenih za upravljanje njenih likvidnostnih tveganj;

(e) kadar se uporabljajo vnaprej določene in visoko zanesljive ureditve financiranja, kreditne linije brez odpoklica ali podobne ureditve, za ponudnike likvidnosti izbere zgolj posojilno zmožne finančne institucije; določi in uporablja ustrezne meje koncentracije za vse zadevne ponudnike likvidnosti, vključno z njihovo nadrejeno osebo in podrejeno družbo;“;

(ii) točka (i) se nadomesti z naslednjim:

„(i)    ima vnaprej določene in visoko zanesljive ureditve za zagotovitev, da lahko pravočasni unovči zavarovanje, ki ji ga zagotovi stranka, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti, in kadar se uporabljajo ureditve z odpoklicem, preveri, da so bila vsa povezana morebitna tveganja opredeljena in zmanjšana;“;

(iii) doda se naslednja točka (k):

„(k) ustrezno spremlja in upravlja vsa tveganja, vključno z ustreznimi dogovori o pobotu v zvezi z denarnim delom uporabljenega modela poravnave.“;

(b) v odstavku 5 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

EBA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].“;

(20) člen 60 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organi iz prvega pododstavka redno in vsaj enkrat letno ocenijo, ali imenovana kreditna institucija ali CDD z dovoljenjem za zagotavljanje pomožnih bančnih storitev upošteva člen 59, in o tem obvestijo pristojni organ CDD, ki nato organe iz člena 55(4) in po potrebi kolegije iz člena 24a obvesti o rezultatih svojega nadzora na podlagi tega odstavka, tudi o morebitnih popravnih ukrepih ali kaznih.“;

(b)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Organ, pristojen za CDD, redno in vsaj enkrat letno organe iz člena 55(4) in po potrebi kolegije iz člena 24a obvešča o rezultatih pregleda in ocene na podlagi tega odstavka, tudi o morebitnih popravnih ukrepih ali kaznih.“;

(21) člen 67 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 7(14a), 24a(8), 25(13) in 54(9) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [UP: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Prenos pooblastila iz členov 2(2), 7(14), 24(7), 7(14a), 24a(8), 25(13) in 54(9) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 2(2), 7(14), 24(7), 7(14a), 24a(8), 25(13) in 54(9), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

(22) v členu 68 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.“;

(23) člen 69 se spremeni:

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Nacionalna pravila o izdaji dovoljenja CDD se še naprej uporabljajo do naslednjega datuma, pri čemer se upošteva zgodnejši datum:

(a) datum sprejetja odločitve v skladu s to uredbo o izdaji dovoljenja CDD in odobritvi njihovih dejavnosti, vključno s povezavami med CDD; ali

(b)... [UP: vstaviti datum = 1 leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].“;

(b)vstavijo se naslednji odstavki 4a, 4b in 4c:

„4a. Nacionalna pravila o priznavanju CDD tretjih držav se še naprej uporabljajo do naslednjega datuma, pri čemer se upošteva zgodnejši datum:

(a) datum sprejetja odločitve v skladu s to uredbo o priznanju zadevnih CDD tretjih držav in njihovih dejavnosti; ali

(b)... [UP: vstaviti datum = 3 leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

CDD tretje države, ki opravlja osnovne storitve iz oddelka A, točki (1) in (2), Priloge v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice iz člena 49(1), drugi pododstavek, v skladu z veljavnimi nacionalnimi pravili o priznavanju CDD tretjih držav uradno obvestilo predloži ESMA v dveh letih od [UP: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev informacij, ki jih CDD tretje države zagotovi ESMA v uradnem obvestilu iz drugega pododstavka. Te informacije so omejene na to, kar je nujno potrebno, in, kadar je to ustrezno in na voljo, vključujejo:

(a)število udeležencev, za katere CDD tretje države opravlja storitve iz drugega pododstavka;

(b)kategorije finančnih instrumentov, v zvezi s katerimi CDD tretje države opravlja take storitve, in

(c)skupni obseg in vrednost takih finančnih instrumentov.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4b. CDD tretje države, ki je opravljala osnovno storitev iz oddelka A, točka 3, Priloge v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom države članice iz člena 49(1) pred... [UP: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe], uradno obvestilo iz člena 25(2a) predloži v dveh letih od... [UP: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].

4c. Če je CDD predložila popolno vlogo za priznanje v skladu s členom 25(4), (5) in (6) pred... [UP: vstaviti datum = datum začetka veljavnosti te uredbe], vendar ESMA do navedenega datuma ni izdala sklepa v skladu s členom 25(6), se nacionalna pravila o priznanju CDD še naprej uporabljajo do izdaje sklepa ESMA.“;

(c)doda se naslednji odstavek 6:

„6. Pristojni organi matične države članice ustanovijo in upravljajo kolegije v skladu s členom 24a za vse CDD, ki opravljajo storitve v zvezi s finančnimi instrumenti, izdanimi v skladu s pravom druge države članice v skladu s členom 23(2) pred... [UP: vstaviti datum = datum začetka veljavnosti te uredbe], ali za CDD, ki pripadajo skupini, ki jo sestavljajo druge CDD, do... [UP: vstaviti datum = 4 mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe].“;

(24) člen 74 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„ESMA v sodelovanju z EBA ter pristojnimi organi in zadevnimi organi Komisiji predloži poročila z oceno trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi s priporočili za preventivne ali popravne ukrepe na trgih storitev, ki jih zajema ta uredba. Ta poročila vključujejo oceno naslednjega:“;

(ii) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) učinkovitost poravnave pri domačem in čezmejnem poslovanju za vsako državo članico na podlagi števila in obsega neuspešnih poravnav ter njihovega razvoja, vključno z analizo učinka denarnih kazni na neuspešne poravnave po instrumentih, trajanjem in glavnimi dejavniki neuspešnih poravnav, kategorijami finančnih instrumentov in trgov, na katerih so ugotovljene najvišje stopnje neuspešnih poravnav, ter mednarodno primerjavo stopenj neuspešnih poravnav, vključno z oceno zneska kazni iz člena 7(2), ter po potrebi števila in obsega poslov kritnega nakupa iz člena 7(3) in (4) ter vseh drugih ustreznih meril;“;

(iii) doda se naslednja točka (l):

„(l) obravnavanje uradnih obvestil, predloženih v skladu s členom 25(2a);“

(b)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Poročila iz odstavka 1 se predložijo Komisiji, kot sledi:

(a)vsaj vsaki dve leti od... [UP: vstaviti datum = datum začetka veljavnosti te uredbe] za poročilo iz odstavka 1, točka (a);

(b)vsaki dve leti za poročila iz odstavka 1, točki (b) in (c);

(c)vsako leto do... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in vsaka tri leta od... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] za poročila iz odstavka 1, točki (d) in (f);

(d)na zahtevo Komisije za poročila iz odstavka 1, točke (e), (h), (j) in (k);

(e)vsako leto do... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in vsaki dve leti od... [UP: vstaviti datum = eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe] za poročila iz odstavka 1, točki (i) in (l).“;

(c)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Poročila iz odstavka 1 se pošljejo Komisiji do 30. aprila zadevnega leta, kot je določeno v skladu s periodičnostjo iz odstavka 1a.“;

(25) člen 75 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 75

Pregled

Komisija do... [UP: vstaviti datum = pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pregleda to uredbo in pripravi splošno poročilo o njej. V tem poročilu se zlasti ocenijo zadeve iz člena 74(1), točke (a) do (l), ugotovi, ali obstajajo konkretne ovire za konkurenco na področju storitev, zajetih v tej uredbi, ki niso zadostno obravnavane, in opredeli, ali so morebiti potrebni dodatni ukrepi za:

(a) izboljšanje učinkovitosti poravnave;

(b) omejitev učinka propada CDD na davkoplačevalce;

(c) zagotovitev čim manjših ovir za čezmejne poravnave;

(d) zagotovitev, da imajo organi ustrezna pooblastila in informacije za spremljanje tveganj.

Komisija poročilo predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.“;

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Vendar se člen 1, točka (2)(a), točka (9), točka (10)(a), točka (17)(c), točka (19)(a) in točka 23(b), drugi pododstavek, uporabljajo od... [UP: vstaviti datum = 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani načini upravljanja

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☒ Nov ukrep 

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 44  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.3.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 45   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☒ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–☒ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–☒    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–☒    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–☒    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije). 

(1)    Člen 2(7) Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (uredba o centralnih depotnih službah) (UL L 257, 28.8.2014).

(2)    Te vključujejo zagotavljanje gotovinskih računov, sprejemanje vlog od udeležencev v sistemu poravnave vrednostnih papirjev, zagotavljanje gotovinskih kreditov, jamstva za plačilne storitve. Druge pomožne storitve vključujejo upravljanje zavarovanja, vzdrževanje registrov delničarjev, podporo korporacijskim dejanjem.

(3)    Podatki, pridobljeni prek zbirke statističnih podatkov o trgovanju z vrednostnimi papirji, obračunih in poravnavah, Evropska centralna banka, https://sdw.ecb.europa.eu/browse.do?node=9691131 .

(4)    Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o trgih finančnih instrumentov in o spremembah direktiv Sveta 85/611/EGS, 93/6/EGS in Direktive 2000/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/22/EGS (UL L 145, 30.4.2004). MiFID je veljal do 2. januarja 2018. Danes je delno prenovljen z MiFID 2 (Direktivo 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014), in delno nadomeščen z MiFIR (Uredbo (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 173, 12.6.2014).

(5)    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012).

(6)     https://www.ecb.europa.eu/paym/target/t2s/html/index.en.html  

(7)     https://www.fsb.org/wp-content/uploads/pr_101020.pdf  

(8)     https://www.bis.org/cpmi/publ/d101.htm  

(9)    Glej Sporočilo Komisije z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“ ukrep 13 (COM(2020) 590).

(10)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. oktobra 2020 o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov (2020/2036, (INI)), glej točko 21.

(11)    Namen ureditve discipline pri poravnavi je spodbuditi udeležence na trgu, da se izognejo neuspešnim poravnavam; njena glavna elementa so ukrepi za preprečevanje neuspešnih poravnav (člen 6 uredbe o CDD) in ukrepi za obravnavanje neuspešnih poravnav (člen 7 uredbe o CDD). Slednje sestavljajo trije glavni stebri: zahteve glede poročanja, denarne kazni in obvezni kritni nakupi.

(12)    Ciljno posvetovanje Komisije o pregledu uredbe o izboljšanju poravnave vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah, https://ec.europa.eu/info/consultations/finance-2020-csdr-review_en .

(13)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (COM(2021) 348 final).

(14)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Delovni program Komisije za leto 2021 – Vitalna Unija v krhkem svetu“, Priloga I (COM(2020) 690 final).

(15)    Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev (UL L 166, 11.6.1998).

(16)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013).

(17)    Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013).

(18)    Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014).

(19)    Sporočilo Komisije z naslovom „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“ (COM(2020) 590).

(20)     https://ec.europa.eu/info/publications/200924-digital-finance-proposals_en  

(21)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence (COM(2020) 594 final).

(22)     https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/MEX_21_6293  

(23)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor (COM(2020) 595 final).

(24)    Sporočilo Komisije z naslovom „Evropski gospodarski in finančni sistem: spodbujanje odprtosti, moči in odpornosti“, COM(2021) 32.

(25)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021).

(26)    Za pregled posvetovalnega dokumenta Komisije, posameznih prispevkov in povzetka prejetih prispevkov glej „Targeted consultation on the review of the Regulation on improve securities settlement in the European Union and on Central securities depositories“ (Ciljno usmerjeno posvetovanje o pregledu uredbe o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah), ki je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/consultations/finance-2020-csdr-review_en .

(27)    Za začetno oceno učinka in prejeta mnenja glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12649-Financni-trgi-centralne-depotne-druzbe-pregled-predpisov-EU-_sl .

(28)    Poročilo ESMA Evropski komisiji o internalizirani poravnavi v skladu z uredbo o CDD, 5. november 2020, ESMA70–156–3729.

(29)    Poročilo ESMA Evropski komisiji o čezmejnem opravljanju storitev CDD in obravnavi vlog na podlagi člena 23 uredbe o CDD, ESMA70–156–3569, 5. november 2020.

(30)    Poročilo ESMA Evropski komisiji o zagotavljanju pomožnih bančnih storitev na podlagi uredbe o CDD, 8. julij 2021, ESMA70–156–4582.

(31)    Poročilo ESMA Evropski komisiji o uporabi finančne tehnologije s strani CDD, 2. avgust 2021, ESMA70–156–4576.

(32)    Poročilo ESMA o trendih, tveganjih in ranljivostih, Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ESMA50–165–1287, št. 2, 2020.

(33)    Če posel ob koncu predpisanega obdobja ni bil poravnan, kupec vrednostnih papirjev, ki jih je prisiljen ponovno odkupiti drugje, sproži obvezen postopek kritnega nakupa. Stranka, ki ne izpolnjuje obveznosti, mora poravnati kakršno koli razliko v ceni med prvotnim in novim poslom ter vse stroške kritnega nakupa.

(34)    V skladu s členom 69(4) uredbe o CDD se še naprej uporabljajo nacionalna pravila o dovoljenju in priznavanju, ki so veljala pred začetkom veljavnosti uredbe o CDD, dokler pristojni nacionalni organi in ESMA ne izdajo dovoljenja ali ne priznajo CDD EU oziroma tretjih držav v skladu z uredbo o CDD.

(35)    UL C […], […], str. […].

(36)    UL C , , str. .

(37)    Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(38)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Unija kapitalskih trgov za ljudi in podjetja – nov akcijski načrt“ (COM(2020) 590).

(39)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (COM(2021) 348 final).

(40)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/1229 z dne 25. maja 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o disciplini pri poravnavi (UL L 230, 13.9.2018, str. 1).

(41)    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(42)    Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).

(43)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(44)    Po členu 58(2)(a) oz. (b), finančne uredbe.

(45)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(46)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(47)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(48)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(49)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(50)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(51)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(52)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(53)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(54)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(55)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(56)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(57)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(58)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(59)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(60)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.