EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.9.2022

COM(2022) 438 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pregled izvajanja okoljske politike za leto 2022











Preobrat s pomočjo okoljske skladnosti

{SWD(2022) 252 final} - {SWD(2022) 253 final} - {SWD(2022) 254 final} - {SWD(2022) 255 final} - {SWD(2022) 256 final} - {SWD(2022) 257 final} - {SWD(2022) 258 final} - {SWD(2022) 259 final} - {SWD(2022) 260 final} - {SWD(2022) 261 final} - {SWD(2022) 262 final} - {SWD(2022) 263 final} - {SWD(2022) 264 final} - {SWD(2022) 265 final} - {SWD(2022) 266 final} - {SWD(2022) 267 final} - {SWD(2022) 268 final} - {SWD(2022) 269 final} - {SWD(2022) 270 final} - {SWD(2022) 271 final} - {SWD(2022) 272 final} - {SWD(2022) 273 final} - {SWD(2022) 274 final} - {SWD(2022) 275 final} - {SWD(2022) 276 final} - {SWD(2022) 277 final} - {SWD(2022) 278 final}

1.Okoljska politika je v trenutnih razmerah vse bolj odločilna

Evropska unija se je zadnja tri leta spopadala z zdravstvenimi, gospodarskimi in geopolitičnimi izzivi, kakršnih v nedavni zgodovini še ni bilo. Izboljšanje naše kolektivne varnosti je postalo najpomembnejša prednostna naloga. Z vojno v Ukrajini se je cena energije občutno zvišala, očitno pa je, da bo vojna vplivala tudi na dostopnost in ceno osnovnih živil. To je vzbudilo pomisleke, da bo doseganje cilja EU, tj. da bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina, upočasnjeno. Vendar je trenutna situacija bolj kot kadar koli prej pokazala, kako pomembno je okrepiti prihodnjo neodvisnost EU na področju virov, ki bo temeljila na domači energiji iz obnovljivih virov in večji učinkovitosti. Okolje kot eden od stebrov, na katerih temelji naš družbeno-gospodarski model, ne more biti imuno na te izzive, lahko pa pomaga izboljšati našo odpornost.

Kljub povečanim geopolitičnim napetostim ne bi smeli pozabiti na trenutno okoljsko krizo. Komisija je v svojem načrtu REPowerEU opozorila 1 , da sta pospešitev prehoda Evrope na čisto energijo in hitrejše izvajanje predlogov iz svežnja „Pripravljeni na 55“ v središču evropske strategije za reševanje sedanje energijske krize in doseganje odpornejšega energetskega sistema. Vojna v Ukrajini ne spremeni dejstva, da so podnebne spremembe, onesnaževanje in izguba biotske raznovrstnosti trije med najbolj zastrašujočimi izzivi, s katerimi se danes spopadamo. Ekstremni vremenski in podnebni dogodki vsako leto zahtevajo smrtne žrtve in povzročijo ogromno gospodarsko škodo 2 . Posledice podnebnih sprememb se že kažejo v požarih, ki vsako poletje prizadenejo jug Evrope, sušah, ki vse bolj vplivajo na srednjo in severno Evropo, ter vse pogostejših hudih poplavah. Pritisk na proizvodnjo vode in hrane bo vse večji, deli EU pa so že zdaj izpostavljeni srednji do visoki stopnji vodnega stresa, ki naj bi se sčasoma še povišala. Vsako osmo smrt v Evropi je mogoče povezati z onesnaževanjem 3 . Onesnaževanje prizadene predvsem najbolj prikrajšane in ogrožene skupine prebivalstva, kar povečuje diskriminacijo in nevarnost konfliktov. Je tudi eden od petih glavnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti, ki ogroža preživetje več kot enega milijona od približno osmih milijonov rastlinskih in živalskih vrst na planetu.

Evropski zeleni dogovor 4 se je izkazal za pravilen v svojih ciljih in dovolj prožen, da se prilagaja spreminjajočim se razmeram. Uporaba ter po potrebi nadaljnje oblikovanje politik in pravil EU kot odziv na nastajajoče izzive bosta usmerjena v dolgoročno vzdržnost. Zeleni dogovor že podpira razogljičenje energetskega sistema in razvoj novih čistejših tehnologij, kot so elektromobilnost, obnovljivi vodik, biokemikalije in razogljičeni materiali. EU ponovno ocenjuje tudi svojo energetsko politiko, da bi njen energetski sistem v veliki meri temeljil na energiji iz obnovljivih virov in večji energijski učinkovitosti ter podpiral njene podnebne in okoljske cilje, dopolnjevala pa bi ga trgovinska strategija, osredotočena na odprto strateško avtonomijo, ki bi temeljila na povečanju odpornosti in trajnostnosti gospodarstva EU 5 . Tudi zeleni dogovor in zakonodaja EU v zvezi z ozelenitvijo kmetijske politike in varovanjem biotske raznovrstnosti ter spodbujanjem ekološkega kmetovanja sta del trajnostnih odzivov na vprašanje svetovne prehranske varnosti in zanesljivosti oskrbe.

Poleg tega je zdravo okolje neločljivo povezano z našimi demokratičnimi vrednotami. Prihodnje generacije imajo pravico, da podedujejo čisto okolje, naša dolžnost pa je, da oblikujemo socialno-ekonomski model, ki spoštuje omejitve planeta. V tem smislu naša prizadevanja prispevajo k pravilnemu izvajanju vladavine prava na področju okolja, močnejšemu okoljskemu upravljanju in boljšemu spoštovanju predpisov v državah članicah.

V evropskem zelenem dogovoru je bilo pregledu izvajanja okoljske politike dano posebno pooblastilo kot priznanje njegove obsežne in natančne analize in sklepov, pri čemer je bilo poudarjeno, da morajo Komisija in države članice zagotoviti izvrševanje politik in zakonodaje in da bo imel „[p]regled izvajanja okoljske politike [...] ključno vlogo pri ugotavljanju stanja v posameznih državah članicah“. To je bilo podkrepljeno z naložbenim načrtom za evropski zeleni dogovor 6 , v katerem je poudarjeno, da se bo pregled izvajanja okoljske politike – skupaj z drugimi instrumenti, kot so evropski semester ter nacionalni energetski in podnebni načrti v okviru energetske unije – uporabljal tudi za opredelitev naložbenih potreb posamezne države članice v ključnih sektorjih okoljske politike 7 .

2.Cilji politike in pravne obveznosti bodo zgolj dober nasvet, če se ne bodo izvajali – vloga pregleda izvajanja okoljske politike

Poleg dogovora o ambicioznih ciljih na ravni EU je bistvenega pomena zagotoviti, da se okoljske politike in zakonodaja EU uporabljajo. Neuspešno ali slabo izvajanje okoljskih predpisov ima lahko številne škodljive učinke za planet, prebivalstvo in gospodarstvo. Povzroči nezaupanje v politiko in nezadovoljstvo, zlasti med mladimi, ki jim je vseeno za prazne besede in bodo presojali na podlagi rezultatov. 

Okoljska politika se običajno izvaja v daljšem časovnem obdobju, ohranjanje zagona pa je izziv. Vendar je izvajanje tisto, kar prinaša koristi državljanom. Kontinuiteta in vztrajnost sta zato kot bistvena elementa učinkovitega izvajanja potrebni za doseganje okoljskih ambicij Unije. Leta 2016 8 se je Komisija zavezala, da bo redno poročala o stanju izvajanja okoljske zakonodaje EU. V tem tretjem pregledu izvajanja okoljske politike 9 se proučuje uspešnost držav članic pri izvajanju okoljskih obveznosti EU pet let po prvem pregledu izvajanja okoljske politike.  

Kot je bilo navedeno v prejšnjih izdajah, pregled izvajanja okoljske politike ne nadomešča drugih orodij, ki podpirajo, spremljajo in zagotavljajo skladnost z izvrševanjem na ravni EU, pač pa jih dopolnjuje. Pregled izvajanja okoljske politike ne vpliva na pristojnost Komisije, da začne postopek za ugotavljanje kršitev 10 zaradi kršitve prava EU. Cilj pregleda izvajanja okoljske politike je podpreti države članice ter jim omogočiti boljšo uporabo okoljskih politik in pravil z zagotavljanjem informacij in povratnih informacij, ki jih potrebujejo, ter prepotrebnega splošnega prikaza ustreznega okoljskega izvajanja v vsaki državi EU in na ravni EU 11 . Zagotavlja tudi jasnost v zvezi s težavami, s katerimi se spopadajo države članice pri pomoči odločevalcem med izvajanjem, zlasti glede tega, kako bi bilo treba prednostno razporediti vire.

Komisija je v zvezi s tem opredelila najpomembnejše cilje, kot so opredeljeni v obstoječih dogovorjenih politikah in pravilih, ki zagotavljajo referenčna merila za merjenje napredka pri izvajanju. Podobni so ciljem iz prejšnjih ciklov pregledov izvajanja okoljske politike, vendar so bili po potrebi revidirani in izboljšani. To omogoča spremljanje napredka in poštene primerjave glede uspešnosti držav članic pri uporabi celotne zakonodaje EU o okolju (pravni red na področju okolja).

Pregled izvajanja okoljske politike kaže, da je mogoče skupne politične cilje doseči le z učinkovitim spopadanjem z izzivi, značilnimi za posamezno državo članico. Prednostni ukrepi s priporočili za vsako državo članico so bili prilagojeni ocenam v poročilih za posamezne države, da bi se ugotovilo, kako zapolniti vrzel v skladnosti. Nato so bili usklajeni tako, da ustrezajo državam v podobnem položaju. V Prilogi k temu sporočilu je pregled prednostnih ukrepov.

Namen tega sporočila je na podlagi poročil za posamezne države pripraviti medsektorske sklepe na ravni EU za vsako od tematskih področij, ocenjenih v poročilih za posamezne države, ter o okviru in mehanizmih upravljanja, ki bi morali omogočiti izvajanje okoljske politike. Zaključi se s poglavjem o nadaljnjih ukrepih.

3.Stanje izvajanja: ugotovitve

3.1 Krožno gospodarstvo in ravnanje z odpadki 

Evropska komisija je z novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo iz marca 2020 12 napovedala pobude za celoten življenjski krog izdelkov, od zasnove in proizvodnje do porabe, popravila, ponovne uporabe, recikliranja in vračanja virov v gospodarstvo. Cilj je zmanjšati odtis potrošnje EU in podvojiti stopnjo krožne rabe materialov v EU do leta 2030. Posledično je Komisija s pobudo za trajnostne proizvode in prvo strategijo EU za trajnostne tekstilne izdelke 13 izpolnila ključne zaveze v okviru novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Revidirani okvir za spremljanje krožnega gospodarstva 14  spremlja ključne trende in vzorce, da bi razumeli, kako se razvijajo različni elementi krožnega gospodarstva in ali je bilo sprejetih dovolj ukrepov. Kljub temu so potrebne učinkovite reforme in naložbe na nacionalni ravni.

Za oceno krožnosti v EU je Komisija v okviru pregleda izvajanja okoljske politike proučila več vidikov, kot so sekundarna uporaba materialov, produktivnost virov 15 ter obstoj strategij in programov krožnega gospodarstva na nacionalni ravni. V poročilih za posamezne države o pregledu izvajanja okoljske politike sta bila proučena tudi nastajanje odpadkov na prebivalca in način njihove obdelave s poudarkom na razvoju stopnje recikliranja skozi leta. Poročila o zgodnjem opozarjanju glede ravnanja z odpadki, s katerimi se ocenjuje in ozavešča o napredku pri doseganju ciljev EU v zvezi z odpadki, bodo na voljo do konca leta 2022. V pregledu izvajanja okoljske politike je bilo ocenjeno tudi stanje prenosa zakonodajnega svežnja o odpadkih iz leta 2018, vključno z direktivo o odpadkih 16 , direktivo o odlaganju odpadkov na odlagališčih 17 , direktivo o embalaži in odpadni embalaži 18 ter direktivo o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi 19 , ter stanje v zvezi s sprejetjem načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja odpadkov, ki so ključni instrumenti za izvajanje zakonodaje EU o odpadkih.  

Slika 1: Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov v letu 2020 (%) 20

Slika 2:  Stopnja krožne rabe materialov v letu 2020 (%) 21

Ugotovitve 

1.Večina držav članic ima zdaj vzpostavljene nacionalne strategije in akcijske načrte za krožno gospodarstvo ali pa so napovedale celovite strategije, ki zajemajo celotni življenjski krog izdelkov, in/ali dosegle napredek pri njihovem oblikovanju 22 .

2.Med državami članicami obstajajo velike razlike v stopnjah krožnosti, pri čemer sekundarna uporaba materialov odstopa od povprečja EU, ki znaša 12,8 %, in sicer od 1,3 % v Romuniji do 30,9 % na Nizozemskem. Enako velja za produktivnost virov, kjer je povprečje EU 2,09 EUR/kg, od 0,3 EUR/kg v Bolgariji do 5,89 EUR/kg na Nizozemskem.

3.Sektorjem, kot so plastika, gradbeni materiali in tekstil, je treba nameniti posebno pozornost zaradi njihovega vpliva na okolje, pa tudi zaradi njihove uporabnosti kot sekundarnih materialov.

4.Preprečevanje odpadkov ostaja pomemben izziv v vseh državah članicah, tudi v tistih z visokimi stopnjami recikliranja. Trend se premika v napačno smer, saj se je proizvodnja komunalnih odpadkov v EU od leta 2014 povečala s povprečja 478 kg na 505 kg na prebivalca: le pet držav članic je od leta 2014 zmanjšalo njihovo proizvodnjo na prebivalca 23 .

5.Doseganje cilja o pripravi 50 % odstotkov komunalnih odpadkov za ponovno uporabo/recikliranje do leta 2020 ostaja še posebno zaskrbljujoča težava, kot je poudarjeno v poročilih za zgodnje opozarjanje za leto 2018 24 . 

6.Kljub določenemu napredku je treba še vedno doseči skladnost z osnovnimi obveznostmi okvirne direktive o odpadkih 25 in direktive o odlagališčih 26 (zapiranje nezakonitih odlagališč, sanacija in obdelava odpadkov pred njihovim odlaganjem na odlagališče). Komisija trenutno vodi postopke za ugotavljanje kršitev zoper 12 držav članic zaradi neskladnosti z direktivo o odlagališčih 27 . 

7.Žal se nekatere države spopadajo z obema težavama: še zdaleč ne dosegajo ciljev recikliranja in še vedno upravljajo neskladna odlagališča. Zato imajo te države v primerjavi s preostalo EU večjo vrzel pri izvajanju 28 . Resno si morajo prizadevati ne le za dosego že veljavnih ciljev EU na področju odpadkov, temveč tudi za zgraditev osnovne infrastrukture ter spremembo neproduktivnih in pogosto nezakonitih praks ravnanja z odpadki.

Uspešne prakse Španija je vzpostavila celovito nacionalno strategijo za krožno gospodarstvo, imenovano „España Circular 2030“, v kateri so predstavljeni dolgoročna vizija in triletni akcijski načrti, ki temeljijo na kvantitativnih ciljih. Irska 29 je dober zgled s svojo obsežno reformo sektorja odpadkov, zapiranjem nezakonitih odlagališč ter financiranjem obsežnih čistilnih in sanacijskih del. Reforme so bile izvedene v tesnem sodelovanju s Komisijo, rezultat pa je sistem, ki zagotavlja visoko raven skladnosti z zakonodajo EU o odpadkih.

3.2 Biotska raznovrstnost in naravni kapital

 

Komisija se je po zelenem dogovoru zavezala, da bo obnovila svoja prizadevanja na področju izvrševanja, da bi odpravila kršitve zakonodaje EU, povezane z naravo. Cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 30 je zagotoviti začetek okrevanja evropske biotske raznovrstnosti, pri čemer določa nove načine za učinkovitejše izvajanje obstoječe zakonodaje z novimi cilji in mehanizmi upravljanja za doseganje zdravih in odpornih ekosistemov. Njen cilj je obnoviti in zaščititi naravo, pri čemer se priznava, da so za izboljšanje izvajanja in izvrševanja potrebni politična podpora ter okrepljeni finančni in človeški viri, tako na ravni EU kot tudi na nacionalni ravni. Komisija je kot ključni element strategije EU za biotsko raznovrstnost predlagala zakonodajo o obnovi narave 31 , ki krovni cilj dolgoročne obnove narave na kopenskih in morskih območjih EU združuje z zavezujočimi cilji za obnovo specifičnih habitatov in vrst. Ti ukrepi bi morali do leta 2030 zajemati vsaj 20 % kopenskih in morskih območij EU, do leta 2050 pa tudi vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Države članice so skupaj odgovorne za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in naravnih ekosistemov z zagotavljanjem ustreznega izvajanja in izvrševanja zadevnega pravnega reda EU na področju okolja. Zakonodaja o obnovi narave zlasti vzpostavlja sistem, preko katerega države članice pošljejo nacionalne načrte za obnovo, iz katerih je razvidno, kako bodo uresničile cilje, ter sisteme spremljanja in poročanja o doseženem napredku.

Strategija za biotsko raznovrstnost skupaj z novo strategijo „od vil do vilic“ 32 , strategijo EU za gozdove 33 in novo skupno kmetijsko politiko podpira prehod na popolnoma trajnostne kmetijske prakse in prakse gospodarjenja z gozdovi ter prispeva k njegovemu uresničevanju. Poleg tega določa cilje v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami in priznava potrebo po pospešenem izvajanju uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah 34 . Da bi se dosegli cilji strategije za biotsko raznovrstnost na področju mednarodnega sodelovanja, je zakonodaja EU zasnovana za zagotovitev, da izpolnimo svoje mednarodne sporazume in v EU odpravimo potrošnjo nezakonito pridobljenih izdelkov ali uživanje ogroženih vrst. Kar zadeva gozdove, ki zagotavljajo pomembne okoljske in družbeno-gospodarske koristi, je bila julija 2021 sprejeta strategija EU za gozdove do leta 2030 v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“. Njen glavni cilj je zagotoviti zdrave, raznolike in odporne gozdove v EU. Poleg tega je Komisija novembra 2021 sprejela predlog uredbe o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov 35 . Navedena uredba zagotavlja, da je proizvode s področja uporabe Uredbe (govedo, kakav, kava, palmovo olje, soja in les) in proizvode, ki jih vsebujejo, mogoče dati na trg Unije ali omogočiti njihovo dostopnost na trgu Unije ali jih izvoziti iz Unije samo, če ne povzročajo krčenja gozdov. Gozdovi so pomembni ponori ogljika, prizadevanja za njihovo ohranitev pa so ključna za vizijo EU o doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050. Komisija je zato ukrepala, da bi čim bolj zmanjšala prispevek EU h krčenju in degradaciji svetovnih gozdov, s čimer bi zmanjšala tudi prispevek EU k emisijam toplogrednih plinov in globalni izgubi biotske raznovrstnosti.

Nova strategija EU za tla 36 obravnava degradacijo tal in njen vpliv na biotsko raznovrstnost. Poudarja pomen zaščite tal, trajnostnega upravljanja tal in obnove degradiranih tal za dosego nevtralnosti degradacije tal do leta 2030. Tla so omejen in izredno ranljiv vir, za katerega je v EU značilna vse hujša degradacija.

Na področju narave se pregled izvajanja okoljske politike osredotoča na ocenjevanje skladnosti z direktivama o habitatih 37 in pticah 38 ter z uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah. V pregledu izvajanja okoljske politike se ocenjujejo zlasti območja Natura 2000 (vključno z gozdovi in morskimi območji) v državah članicah ter način zagotavljanja ugodnega stanja ohranjenosti habitatov in vrst. Poleg tega je bilo v pregledu izvajanja okoljske politike ocenjeno, kako se države članice bojujejo proti invazivnim tujerodnim vrstam. Izpolnjevanje vseh obveznosti držav članic je bistvenega pomena za uresničitev ciljev iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in temelj evropske zakonodaje za ohranjanje prostoživečih vrst v EU. Pri tem ima osrednjo vlogo Natura 2000 39 , največje usklajeno omrežje zavarovanih območij na svetu, ki temelji na teh direktivah. To je ključni instrument za zagotavljanje dolgoročnega varstva in ohranjanja najdragocenejših in najbolj ogroženih evropskih vrst in habitatov ter ekosistemov, na katerih temeljijo. Glede na izjemen upad biotske raznovrstnosti je izredno nujno, da se omrežje dokonča in učinkovito upravlja.

Slika 3: Stanje ohranjenosti habitatov in vrst, zaščitenih v skladu z direktivo o habitatih, na ravni držav članic za obdobje poročanja 2013–2018 40

Ugotovitve

1.Kljub znatnim prizadevanjem držav članic in nekaterim izboljšavam se biotska raznovrstnost v EU še naprej zmanjšuje in kaže trende slabšanja. Med habitati v najslabšem stanju v EU so polnaravna travišča ter visoka, prehodna in nizka barja. Kljub zmanjšanju v zadnjem desetletju je neto izkoriščanje zemljišč v EU27 v obdobju 2012–2018 še vedno znašalo 83,8 m2/km2.

2.Gozdovi so pod izjemnim pritiskom. Od 27 % gozdnih površin v EU, zaščitenih v skladu z direktivama EU o naravi, jih je manj kot 15 % v ugodnem stanju ohranjenosti, povečalo pa se je število gozdnih habitatov s slabim stanjem ohranjenosti.

3.Čeprav so določbe direktive o habitatih in direktive o pticah že dolgo uveljavljene in dobro znane, več držav članic še vedno ne določi posebnih ohranitvenih območij 41 ter ciljev in ukrepov ohranjanja 42 . Večina držav članic mora pospešiti prizadevanja za dokončanje svojih omrežij Natura 2000, zlasti v morskem okolju.

4.Biotska raznovrstnost in ekosistemi bi imeli velike koristi od bistvenih izboljšav splošne skupne kmetijske politike (SKP) in novih strateških načrtov SKP za obdobje 2023–2027, podpore za upravljanje polnaravnih travišč, varstva ekosistemskih storitev in prizadevanj za ponovno uvedbo značilnosti krajine na območjih, kjer so bile izgubljene.

5.Izvršilni ukrepi na ravni EU so omejili škodljive učinke infrastrukturnih projektov in dejavnosti sečnje, hkrati pa so prispevali k varstvu vrst, razširili omrežje Natura 2000 in povečali število območij z vzpostavljenim načrtom upravljanja.

6.Čeprav se je uredba o invazivnih tujerodnih vrstah v celoti začela izvajati šele leta 2019, že dosega svoje cilje, kot sta skladen okvir za obravnavo invazivnih tujerodnih vrst na ravni EU in večja ozaveščenost o problemu invazivnih tujerodnih vrst. Vendar so izzivi še vedno prisotni, saj večina držav članic še ni izvedla akcijskih načrtov za obravnavanje prednostnih poti, ki se zahtevajo v skladu s členom 13 uredbe o invazivnih tujerodnih vrstah.

7.Po vsej EU je bil dosežen napredek pri ocenjevanju stanja in pritiskov na ekosisteme in njihove storitve z uporabo skupne metodologije EU (kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev) ter pri ekosistemskem računovodstvu. Potrebna pa je večja podpora za izboljšanje uspešnosti spremljanja biotske raznovrstnosti in zagotavljanje doslednega poročanja ter za vključitev kritične mase poslovnih akterjev, da bi se pokazale koristi, ki nam jih prinaša naravni kapital EU, in vplivi nanj.

Uspešne prakse: Estonija je ena od pionirjev na področju obnove mokrišč. Strokovno znanje Estonije pri spodbujanju obnove bo v okviru zakonodaje o obnovi narave zelo dragoceno, saj dokazuje, da lahko obnovljena mokrišča prinesejo številne koristi in soobstajajo z uspešnimi kmetijskimi praksami. Italija ima napredne prakse ekološkega računovodstva, naravnega kapitala in kazalnikov blaginje, ki so zdaj podprte s podporo Instrumenta Komisije za tehnično podporo in orodja EIR Peer to Peer.

3.3 Naproti ničelnemu onesnaževanju

Kakovost zraka – industrijske emisije in varnost (Seveso) – hrup

V akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal 43 je predstavljena vizija za zmanjšanje onesnaževanja zraka, vode in tal do leta 2050 na ravni, ki se ne štejejo več za škodljive za zdravje in naravne ekosisteme ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta, s čimer se ustvari okolje brez strupov. To se kaže v ključnih ciljih za pospešitev zmanjšanja onesnaževanja pri viru do leta 2030.

V pregledu izvajanja okoljske politike se proučuje skladnost s ključnimi obveznostmi zakonodaje o kakovosti zraka 44 v veljavi 45 , ki določa na zdravju temelječe standarde za koncentracije emisij in nacionalne obveznosti zmanjšanja emisij za več onesnaževal zraka. Onesnaženost zraka resno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Kraj, v katerem človek živi, vpliva na to, katerim tveganjem je vzpostavljen. Onesnaženost zraka negativno vpliva tudi na ekosisteme, predvsem z zakisljevanjem, evtrofikacijo in ozonskimi poškodbami, kar povzroča izgubo biotske raznovrstnosti in zmanjšanje donosa pridelkov. Kar zadeva trende na področju izgubljenih let življenja 46 na 100 000 prebivalcev, se je število izgubljenih let v EU27 zaradi izpostavljenosti delcem PM2,5 z 820 (2015) zmanjšalo na 762 (2019), zaradi izpostavljenosti NO2 pa s 157 (2015) na 99 (2019). Vendar so v številnih državah članicah mejne vrednosti za ta onesnaževala vedno znova presežene, Komisija pa jih pozorno spremlja. 

V pregledu izvajanja okoljske politike se tako kot leta 2019 upošteva direktiva o industrijskih emisijah 47 , ki zajema približno 52 000 kmetijsko-industrijskih obratov po vsej EU. Predstavlja nove podatke za leto 2018, prvič pa tudi emisije v vodo in zrak: obrati iz direktive o industrijskih emisijah oddajajo 20 % vseh onesnaževal v zrak in podoben delež v vodo 48 . Škoda za zdravje in okolje, ki jo povzroča onesnaževanje zraka iz evropskih industrijskih obratov, naj bi leta 2017 znašala 277–433 milijard EUR, pri čemer je približno 200 objektov odgovornih za polovico škode 49 .

V pregledu izvajanja okoljske politike za leto 2022 so prvič predstavljeni podatki o izvajanju direktive Seveso III 50 . Direktiva je namenjena obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, zlasti kemikalije, in prispeva k tehnološkim prizadevanjem za zmanjševanje tveganja nesreč. Glede na zelo visoko stopnjo industrializacije v EU je direktiva Seveso, ki se uporablja za približno 12 000 industrijskih obratov, pripomogla k zmanjšanju pogostosti večjih nesreč. Direktiva se na splošno obravnava kot referenčno merilo za politiko na področju industrijskih nesreč in je zgled za zakonodajo v številnih državah po svetu.

Okoljski hrup je po onesnaženem zraku drugi glavni vzrok prezgodnje smrti, saj v EU27 povzroči 48 000 novih primerov bolezni srca na leto 51 . Direktiva o hrupu 52 želi zaščititi zdravje ljudi, tako da od držav članic zahteva ocenjevanje ravni hrupa, da lahko organi in javnost izberejo najboljše rešitve, določene v obveznih akcijskih načrtih.

Slika 4: Ocena tveganja v zvezi z obveznostmi zmanjšanja emisij v obdobju 2020–2029 53

Ugotovitve

1.Kljub izboljšavam je onesnaženost zraka še vedno pomembna zdravstvena težava za Evropejce. V primerih dolgotrajnega preseganja mejnih vrednosti je bila Komisija dosledna pri sprožanju postopkov za ugotavljanje kršitev za ključna onesnaževala, kot so delci in dušikov dioksid 54 . V nekaterih od teh primerov je Sodišče Evropske unije že izreklo sodbe, zaradi česar so odločilni ukrepi še nujnejši 55 .

2.Države članice morajo sistematično in dosledno izpolnjevati zahteve za spremljanje kakovosti zraka, da bi bolje podprle politike na področju čistega zraka in biotske raznovrstnosti na ravni EU in nacionalni ravni. Postopka za ugotavljanje kršitev zoper dve državi članici se osredotočata na pomanjkljivosti v mrežah za spremljanje 56 .

3.Potrebna so nadaljnja prizadevanja za izpolnitev obveznosti zmanjšanja emisij amoniaka (NH3), enega od petih onesnaževal iz direktive o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij, v kmetijstvu. Pregled napovedi emisij za leto 2022 57 kaže, da pri več kot 70 % držav članic obstaja veliko tveganje neizpolnjevanja obveznosti zmanjšanja emisij amoniaka v obdobju 2020–2029 58 in obdobju po letu 2030 59 . Za doseganje skladnosti so potrebni ukrepi, kot je uvedba kmetijskih tehnik z nizkimi emisijami, tudi na področju upravljanje živine, gnoja in gnojil.

4.Pri približno polovici držav članic 60 obstaja tudi veliko tveganje neizpolnjevanja obveznosti zmanjšanja emisij dušikovih oksidov (NOX), delcev velikosti 2,5 µm (PM2,5) in nemetanskih hlapnih organskih spojin (NMHOS) v obdobju po letu 2030.

5.Ena država članica še ni predložila svojega nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka 61 .

6.Prenos zahtev, ki veljajo za industrijske obrate, je zapoznel. Komisija je zoper več držav članic začela postopke za ugotavljanje kršitev, ker niso pravilno prenesle direktive o industrijskih emisijah 62 in direktive Seveso III 63 .

7.Dosežen je bil napredek pri sprejetju kart hrupa in akcijskih načrtov v skladu z direktivo o hrupu, vendar ti še vedno niso na voljo v več državah članicah 64 , zoper katere potekajo postopki za ugotavljanje kršitev, nekateri od njih pa so bili predloženi Sodišču Evropske unije 65 .

Uspešne prakse Projekt PREPAIR (Po Regions Engaged to Policies of AIR) 66 v okviru programa LIFE v Italiji zajema Padsko nižino z regijami in mesti, ki najbolj vplivajo na kakovost zraka v nižini, ter Slovenijo. Traja sedem let (2017–2024) in vključuje ukrepe za zgorevanje biomase, energijsko učinkovitost, promet in kmetijstvo – v skladu s sporazumom o Padski nižini iz leta 2017 in načrti za kakovost zraka. Eden od specifičnih ciljev je ustvariti mrežo kolesarskih postaj v glavnih mestih Padske nižine in razviti spremljajočo infrastrukturo. Cilj projekta LIFE-IP-HUNGAIRY 67 v okviru programa LIFE je razogljičenje elektrarne Mátra na Madžarskem, ki uporablja lignit, do leta 2030, in sicer s podporo Sklada za pravičen prehod prek kohezijske politike ter Instrumenta za povezovanje Evrope in sklada za modernizacijo. Razogljičenje elektrarne Mátra je tudi eden od ukrepov v okviru madžarskega akcijskega načrta za varstvo podnebja in okolja iz leta 2020. Češka je izvedla shemo za zamenjavo zastarelih in neustreznih lokalnih virov ogrevanja v gospodinjstvih („Kotlíkova dotace“), podprto s sredstvi EU. Shema je do leta 2020 podprla zamenjavo 100 000 kotlov, kar je povzročilo zmanjšanje emisij delcev PM2,5 za 2,7 kT in manjšo porabo energije. To bi bilo mogoče združiti z dodatnimi nacionalnimi nepovratnimi sredstvi za povečanje energijske učinkovitosti v stavbah („Nová zelená úsporám“).

Kakovost in upravljanje voda

Zaščita vodnih virov in odvisnih ekosistemov ter razpoložljivost oskrbe s čisto vodo sta bistvenega pomena za človekov obstoj, gospodarstvo (voda poganja vse gospodarske sektorje) in trajnostni razvoj ter naše okolje. Ustrezno izvajanje veljavnih pravil je bistveno za kakovost življenja in blaginjo ljudi. Ima tudi velik potencial v smislu gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest.

Iz teh razlogov je vodna politika EU ena od prednostnih nalog, določenih v evropskem zelenem dogovoru 68 . Komisija v ta namen tesno sodeluje z državami članicami, da bi pomagala doseči cilje ohranjanja, zaščite in izboljšanja kakovosti naših vodnih virov.

Glavni instrumenti so okvirna direktiva o vodah 69 in z njo povezane direktive, direktiva o poplavah 70 , direktiva o pitni vodi 71 , direktiva o kopalnih vodah 72 , direktiva o nitratih 73 , direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode 74 in okvirna direktiva o morski strategiji 75 . Doslej izvedena različna preverjanja primernosti kažejo, da direktive o vodah na splošno ustrezajo svojemu namenu, vendar je potrebno boljše splošno izvajanje.

Slika 5: Delež teles površinske vode (reke, jezera, somornice in obalno morje) v manj kot dobrem ekološkem stanju po vodnih območjih 76

Ugotovitve

1.Izvajanje ciljev okvirne direktive o vodah se nadaljuje, vendar je kljub temu, da se ocena tretjih načrtov upravljanja povodij še izvaja, mogoče trditi, da je napredek pri doseganju dobrega stanja vodnih teles na splošno počasen, in to kljub dejstvu, da se bliža rok, tj. leto 2027. To je posledica kombinacije dejavnikov: nedoločitev referenčnih pogojev za opredelitev vodnih teles in nepopolna ocena pritiskov, pomanjkljivosti pri spremljanju vode, kar pomeni, da je stanje vodnih teles neznano, napačno opravljene ocene vpliva dejavnosti na vodna telesa in nezadostno utemeljene uporabljene izjeme.

2.Poročila za posamezne države vsebujejo najnovejše informacije o odstotku vodnih teles, ki ne dosegajo dobrega ekološkega in kemijskega stanja, odvzemu vode po sektorjih ter indeksu izkoriščanja vode 77 . Za dosego teh ciljev so bistvene večje naložbe, financiranje EU pa še naprej podpira navedena prizadevanja za izvajanje, predvsem s kohezijsko politiko, mehanizmom za okrevanje in odpornost ter Obzorjem Evropa.

3.Komisija je svoje ugotovitve 78 o drugih načrtih upravljanja povodij posredovala zadevnim državam članicam in pričakuje, da bodo pomanjkljivosti odpravljene ob predložitvi tretjih načrtov upravljanja povodij. Prav tako preverja, kako nacionalni sistemi (npr. dovoljenja in inšpekcijski pregledi) zagotavljajo, da vsaka država članica pravilno uporablja okvirno direktivo o vodah na terenu v zvezi z odvzemi vode, točkovnimi viri in razpršenim onesnaževanjem. Države članice so morale Komisiji do 22. marca 2022 sporočiti svoje načrte upravljanja povodij in načrte za obvladovanje poplavne ogroženosti. Komisija je zaskrbljena, ker številne države članice še niso izpolnile svojih zakonskih obveznosti poročanja 79 , in je pripravljena ukrepati na podlagi ugotovitev neskladnosti, kot je ustrezno.

4.Direktiva o pitni vodi iz leta 1998 se na splošno dobro izvaja v EU. Vendar v nekaterih državah povzroča zaskrbljenost 80 . Do 12. januarja 2023 morajo vse države članice prenesti prenovljeno direktivo, da bi izpolnjevale spremenjene standarde kakovosti, pri čemer jim Komisija zagotavlja podporo za zagotovitev pravočasnega in pravilnega prenosa novih pravil.

5.Pri direktivi o kopalnih vodah so na splošno opazne visoke stopnje odličnega ali dobrega izvajanja v EU. Vendar med državami članicami še vedno obstajajo razlike 81 .

6.V številnih primerih je bilo izvajanje na terenu kljub včasih dobro opredeljenim in specifičnim obveznostim, kot so tiste iz direktive o nitratih in direktive o čiščenju komunalne odpadne vode, ter podpornemu pristopu Komisije (kot je zagotavljanje znatnega financiranja EU) zelo počasno zaradi pomanjkljivega načrtovanja in organizacije ter nezadostnega financiranja in določanja prednostnih nalog. Te težave pozno postanejo prednostne naloge na nacionalni ravni, včasih šele po drugi sodbi Sodišča Evropske unije.

7.Številne države članice imajo težave pri izvajanju direktive o nitratih in bi morale okrepiti svoja prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje onesnaženosti podzemnih voda z nitrati zaradi kmetijstva in evtrofikacije z določitvijo vseh območij, ranljivih za onesnaževanje z nitrati, in vključitvijo ustreznih ukrepov v svoje akcijske načrte 82 .

8.Kljub določenemu napredku zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode v številnih državah članicah še vedno ne potekata tako, kot bi morala, zato se večina od njih še vedno srečuje s postopki za ugotavljanje kršitev 83 , nekaterim pa so bile naložene denarne kazni 84 . Napredek je odvisen od tega, ali države članice prednostno obravnavajo naložbe za naprave za zbiranje in čiščenje odpadne vode, med drugim z učinkovito uporabo financiranja v okviru kohezijske politike, kjer je na voljo, in posojil Evropske investicijske banke.

9.Napredek v zvezi z okvirno direktivo o morski strategiji je predstavljen v poročilih za posamezne države, in sicer v poglavju o biotski raznovrstnosti zaradi njenega pomena za varstvo morskega okolja. Komisija je proučila napredek pri oceni stanja morskih voda EU in regionalnem sodelovanju med državami članicami v isti morski podregiji, da bi se odpravili prevladujoči pritiski.

Uspešne prakse Pristop Nizozemske k obvladovanju poplavne ogroženosti (obnova strug in poplavnih ravnic rek Ren in Meuse, kjer je mogoče) se je izkazal za učinkovit v času poplav, ki so prizadele Belgijo in Nemčijo julija 2021.   Portugalska je pred kratkim odobrila politiko za proizvodnjo predelane vode za številne nepitne namene. Švedska za izboljšanje vodnega okolja zagotavlja nepovratna sredstva za naložbe, ki zmanjšujejo mikroplastiko in druga nova onesnaževala (zdravila) v meteornih vodah.

Kemikalije

Z zakonodajo EU o kemikalijah 85 se poskuša zagotoviti, da se kemikalije proizvajajo in uporabljajo na način, s katerim se bodo čim bolj zmanjšali vsi pomembni škodljivi učinki na zdravje ljudi in okolje. Z njo se zagotavljata tudi stabilnost in predvidljivost za podjetja, ki delujejo na notranjem trgu. Poleg tega je Evropska komisija v okviru cilja EU o ničelnem onesnaževanju, ki je del evropskega zelenega dogovora, 14. oktobra 2020 objavila sporočilo z naslovom Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti 86 , pri čemer je cilj strategije okrepiti varstvo državljanov in okolja ter spodbuditi inovacije za varne in trajnostne kemikalije.

Prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo zagotavlja odlične priložnosti za spodbujanje varne in okoljsko trajnostne kemije. Inovacije bi se morale osredotočiti na izdelke z varno zasnovo, ki so združljivi s cikli čistih materialov ter uporabljajo manj kemikalij, ki so tudi manj škodljive. V krožnem gospodarstvu se lahko materiali uporabijo za namene, ki se zelo razlikujejo od prvotnega namena, za katerega je bila opravljena ocena tveganja. To poudarja potrebo po osredotočanju na kakovost čistih materialov kot predpogoja za doseganje ambicioznih in kvantitativnih ciljev glede recikliranja 87 .

Vendar so usklajeni projekti izvrševanja 88 , ki so bili izvedeni v okviru Foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju, pokazali, da bi bilo mogoče storiti več za učinkovitejše izvrševanje, zlasti v zvezi z obveznostmi registracije in varnostnimi listi, pri katerih je opazna precej visoka raven neskladnosti. Agencija ECHA je skušala odpraviti to neskladnost s sistematičnim pregledovanjem registracij, pa tudi uredba REACH je bila posodobljena in zdaj pojasnjuje, kdaj morajo registracijski zavezanci obvestiti agencijo ECHA o vseh pomembnih spremembah. Zadnji projekt o spletni prodaji 89 je razkril precejšnjo stopnjo neskladnosti pri izdelkih, ki se prodajajo na spletu. Komisija na podlagi spodaj navedenih poročil proučuje tudi izvedljivost vzpostavitve revizijske zmogljivosti na evropski ravni, da bi zagotovila večjo homogenost izvrševanja med državami članicami.

V poročilih o pregledu izvajanja okoljske politike se prvič proučuje stanje izvajanja uredbe o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) 90 ter uredbe o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP) 91 . To temelji na oceni Komisije 92 glede poročil, ki so jih pripravili nacionalni organi v skladu s členom 117(1) uredbe REACH in členom 46(2) uredbe CLP. Komisija je avgusta 2021 objavila merljivo oceno izvrševanja 93 dveh glavnih uredb EU o kemikalijah, pri kateri je uporabila sklop kazalnikov o različnih vidikih izvrševanja.

Ugotovitve

1.Izvrševanje uredb REACH in CLP se je v primerjavi z obdobjem 2010–2012 izboljšalo. Skozi čas se zdijo zabeležene ravni skladnosti precej stabilne, organi kazenskega pregona pa se zdijo učinkovitejši pri odkrivanju neskladnih izdelkov/podjetij in neskladnih izdelkov, danih na trg EU. Zlasti se je zmanjšalo število pritožb in razveljavljenih odločitev o CLP, povečalo se je razmerje med kaznimi in stroški izpolnjevanja obveznosti, v EU je bilo usposobljenih več inšpektorjev, Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju pa je izboljšal svoje rezultate.

2.Približno 70 % kontrol izvrševanja uredbe REACH privede do izvršilnih ukrepov. Najpogosteje uporabljeni izvršilni ukrep je pisni nasvet (11 %), sledijo mu upravni ukrepi (4 %) in ustni nasvet (2 %). Devet držav je v obdobju poročanja izvedlo nadaljnje ukrepe v zvezi z oceno 94 .

3.Najpomembnejša vrsta uporabljenih sankcij so denarne kazni in v manjšem obsegu predložitev zadeve javnemu tožilstvu zaradi kršitve uredb REACH in CLP. Začasni odvzem ali preklic dovoljenj za opravljanje dejavnosti se kot sankcija redko uporablja. Stanje med državami se zelo razlikuje. Samo dve državi članici (Nemčija in Švedska) sta na primer poročali o predložitvi skoraj treh četrtin zadev državnemu tožilstvu zaradi kršitev uredbe REACH v obdobju poročanja.

4.Večina držav je pripravila in vsaj delno izvajala strategijo izvrševanja uredb REACH in CLP. Samo štiri države – Hrvaška, Latvija, Poljska in Belgija – še nimajo izdelane strategije izvrševanja uredbe REACH. Hrvaška, Latvija, Poljska in Malta niso izvedle strategije izvrševanja uredbe CLP.

Uspešne prakse Nordijska delovna skupina za kemikalije, okolje in zdravje se vsako leto sestane in razpravlja o izvrševanju zakonodaje o kemikalijah, ima program izmenjave inšpektorjev ter izvaja skupne projekte izvrševanja med nordijskimi državami (Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska ter Ferski otoki, Grenlandija in Alandski otoki). Sodelovanje Avstrije, Nemčije in Švice na področju spletne trgovine ter „International Nano-Authorities Dialogue“ – platforma, ki združuje okoljske, zdravstvene in varnostne organe iz Avstrije, Nemčije, Lihtenštajna, Luksemburga in Švice ter različne deležnike (nevladne organizacije, združenja, podjetja) za neformalno izmenjavo znanja in izkušenj o varni in trajnostni uporabi nanotehnologije. Projekt „Chemicals Regulations Enforcement & Inspections – CHEREE“ (Izvrševanje uredb o kemikalijah in inšpekcijski pregledi v zvezi z njimi) v okviru programa LIFE med Grčijo in Ciprom, katerega namen je povečati učinkovitost izvrševanja uredbe REACH s skupnim protokolom inšpekcijskih pregledov; skupnimi obiski in pilotnimi projekti; vzpostavitvijo „e-središča za inšpektorje“ in „orodja za e-učenje o uredbi REACH“ za izmenjavo znanja in izkušenj med inšpektorji in ustreznimi organi.

3.4 Podnebni ukrepi

V skladu s Pariškim sporazumom 95 in v okviru evropskega zelenega dogovora evropska podnebna pravila iz leta 2021 96 kot cilj EU določajo zagotovitev podnebne nevtralnosti do leta 2050 in zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Pravila tudi omejujejo prispevek, ki ga lahko ima odstranjevanje ogljika pri zmanjšanju emisij do leta 2030, da se zagotovi zadostno prizadevanje za ublažitev.

Od pregleda izvajanja okoljske politike iz leta 2019 je bila sprejeta podnebna zakonodaja za spodbujanje zmanjšanja emisij iz prometa, pomorskega sektorja in fluoriranih plinov (F-plinov), ki se uporabljajo v izdelkih. Veljavna zakonodaja EU na področju cestnega prometa določa, da je treba intenzivnost toplogrednih plinov goriv za vozila zmanjšati za 6 % do leta 2020 v primerjavi z letom 2010, in določa standarde emisij toplogrednih plinov, ki jih je treba upoštevati pri različnih kategorijah vozil. Zaradi veljavne uredbe o fluoriranih plinih 97 se bodo emisije fluoriranih plinov v EU do leta 2030 v primerjavi z letom 2014 zmanjšale za dve tretjini. Emisije in odvzemi toplogrednih plinov iz sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) so od leta 2021 vključeni v prizadevanja EU za zmanjšanje emisij.

Politika EU za prilagajanje je sestavni del evropskega zelenega dogovora. Od leta 2021 morajo države članice poročati o svojih nacionalnih politikah za prilagajanje. Evropska podnebna pravila priznavajo prilagajanje kot ključni sestavni del dolgoročnega svetovnega odziva na podnebne spremembe. Države članice in EU morajo okrepiti svoje ukrepe za prilagajanje, tako da uvedejo zahtevo za izvajanje nacionalnih strategij in redne ocene napredka kot del splošnega upravljanja EU na področju podnebnih in energijskih ukrepov. V posodobljeni strategiji EU za prilagajanje 98 iz februarja 2021 je določeno, kako se lahko EU prilagodi neizogibnim vplivom podnebnih sprememb in postane odporna proti podnebnim spremembam do leta 2050.

V tem pregledu izvajanja okoljske politike se proučujejo nacionalne podnebne politike in strategije, zlasti nacionalni energetski in podnebni načrti ter strategije za prilagajanje. V njem se obravnavajo tudi emisije, ki niso vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) in za katere morajo države članice na podlagi zakonodaje o porazdelitvi prizadevanj izpolniti zavezujoče nacionalne cilje 99 . Temu sledi pregled ključnega sektorskega razvoja, zlasti za sektor cestnega prevoza, stavbni sektor ter sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Predstavljena je uporaba prihodkov od dražb v okviru sistema ETS po državah članicah. Prvič so predstavljeni prednostni ukrepi po državah.

Ugotovitve 

1.Raven izvajanja evropske podnebne zakonodaje po vsej EU je na splošno dobra.

2.Domače emisije toplogrednih plinov v EU27, tudi v mednarodnem letalstvu, so se v letu 2020 zmanjšale za 31 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in dosegle najnižjo raven v 30 letih. Če se upoštevajo še emisije in odvzemi v sektorju LULUCF, to pomeni zmanjšanje neto emisij za 34 %. EU je tako znatno presegla svoj cilj v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 20 % do leta 2020 v primerjavi z letom 1990.

3.Odkar je bil leta 2013 vzpostavljen sistem porazdelitve prizadevanj za sektorje, ki niso vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami (kot so promet, industrija, ki ni vključena v EU ETS, stavbe, kmetijstvo in odpadki), so bile emisije po vsej EU vsako leto pod skupno mejo.

4.Odločba o porazdelitvi prizadevanj 100 določa nacionalne cilje za emisije za leto 2020, izražene kot spremembe v odstotkih glede na ravni iz leta 2005. Določa tudi dodeljene letne emisije, ki jih morajo države članice spoštovati. Podobno uredba o porazdelitvi prizadevanj 101 , ki jo je nasledila, določa nacionalne cilje za emisije do leta 2030 in dodeljene letne emisije za obdobje 2021–2030.

5.Emisije v EU27, ki jih zajema odločba o porazdelitvi prizadevanj, so bile leta 2019 skoraj za 11 % manjše kot leta 2005. Cilj za leto 2020 (8-odstotno zmanjšanje) je bil torej presežen že pred krizo zaradi COVID-19. Vse države članice so izpolnile svoje obveznosti v skladu z odločbo o porazdelitvi prizadevanj v obdobju 2013–2018. Nekatere države članice so morale mobilizirati mehanizme prilagodljivosti v zakonodaji, da bi izpolnile svoje sedanje obveznosti. Države članice načrtujejo, sprejemajo in izvajajo politike in ukrepe, da bi dosegle svoje cilje glede porazdelitve prizadevanj v skladu s sedanjo uredbo o porazdelitvi prizadevanj. Obstaja močna in nujna potreba, da države članice načrtujejo in izvajajo dodatne podnebne ukrepe v sektorjih porazdelitve prizadevanj, da bi se tako pokazale povečane ambicije v okviru predlagane revidirane uredbe o porazdelitvi prizadevanj.

6.Stopnja skladnosti z EU ETS je zelo visoka, saj obrati vsako leto pokrijejo približno 99 % svojih emisij s potrebnim številom pravic. Sistem trenutno zajema približno 36 % skupnih emisij toplogrednih plinov EU iz skoraj 9 500 elektrarn in proizvodnih obratov (tj. nepremičnih naprav) ter letov v Evropskem gospodarskem prostoru. Emisije iz nepremičnih naprav v okviru EU ETS so se od leta 2005 do leta 2020 skupno zmanjšale že za 43 %.

7.Do leta 2020 so vse države članice uvedle nacionalno strategijo ali načrt za prilagajanje. Prizadevanja za prilagajanje v posameznih državah članicah in na ravni EU je treba okrepiti, saj se zdi, da so podnebni vplivi na najslabši strani spektra, ki je bil predviden, in se bodo vse bolj kazali tudi v kaskadnih in sestavljenih tveganjih. Izvajanje prilagajanja medtem zaostaja. Ustrezni ukrepi za preprečevanje in/ali zmanjšanje škode, ki jo lahko povzročijo podnebne spremembe, prinašajo pomembne gospodarske in družbene koristi 102 .

 

Uspešne prakse Načrt Danske za okrevanje in odpornost spodbuja zeleno davčno reformo. Načrt za okrevanje in odpornost naj bi znatno prispeval k izvajanju reforme s financiranjem davčno subvencioniranega „naložbenega okna“ za spodbujanje podjetij k pospešitvi njihovih zelenih naložb, na primer v programsko opremo, da bi logistične verige postale gospodarnejše z viri. Podnebne ambicije Estonije se z leti stalno povečujejo in država se odmika od močne odvisnosti od oljnega skrilavca. Estonska vlada se je zavezala, da bo do leta 2035 postopoma opustila proizvodnjo električne energije iz oljnega skrilavca, do leta 2040 pa v celoti opustila uporabo oljnega skrilavca v energetskem sektorju.

3.5 Financiranje izvajanja okoljske politike

Za zagotovitev uspeha je bistveno, da je celotno izvajanje okoljske politike ustrezno financirano. Večino je treba podpreti z javnofinančnimi odhodki držav članic in zasebnimi sredstvi gospodarskih subjektov, vendar sredstva EU pomembno prispevajo v smislu usmerjanja izvajanja in pomoči pri izpolnjevanju potreb EU po okoljskih naložbah, ki so še vedno velike. Naložbeni načrt za evropski zeleni dogovor iz leta 2020 povezuje financiranje okoljskih projektov in naložbe ter v desetletju mobilizira en bilijon EUR v zelene naložbe (javne in zasebne), kar je podprto s splošnim proračunom Evropske Unije za obdobje 2021–2027 103 . Poleg znatnih finančnih sredstev, ki so na voljo v okviru kohezijske politike na podlagi večletnega finančnega okvira, je okoljsko izvajanje od leta 2021 podprto tudi z mehanizmom za okrevanje in odpornost, v okviru katerega morajo reforme in naložbe spoštovati načelo, da se ne škoduje bistveno. Taksonomija EU za trajnostne dejavnosti 104 in druge pobude za trajnostno financiranje bodo v primeru zasebnih naložb pomagale povečati preglednost, vključiti okoljske vidike in preusmeriti finančne tokove v šest okoljskih ciljev.

V pregledu izvajanja okoljske politike se prvič proučujejo naložbene potrebe izvajanja okoljske politike in primerjajo z doslej razpoložljivimi sredstvi, kar pomeni odziv na zahtevo iz naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor iz leta 2020. 

Ugotovitve

1.Skupna raven financiranja okoljskih naložb 105 (iz nacionalnih sredstev in sredstev EU skupaj) v obdobju 2014–2020 je bila ocenjena na 0,6 % do 0,7 % BDP (za obdobje 2014–2020) v EU27, od tega 14 % financiranja izvira iz finančnih sredstev EU. V nekaterih državah (kot so Hrvaška, Grčija, Slovaška in Romunija) skoraj ali več kot 50 % financiranja izvira iz sredstev EU. V povprečju je polovica celotnega financiranja (53 %) v EU izvirala iz javnih virov (sredstva EU in nacionalna javna sredstva skupaj), v približno desetih državah pa celo več kot dve tretjini, kar kaže na pomen financiranja z javnimi sredstvi.

2.Za primerjavo, letne potrebe po okoljskih naložbah na ravni EU za programsko obdobje 2021–2027 so trenutno ocenjene na 0,9–1,5 % predvidenega BDP za obdobje 2021–2027 106 , kar kaže na precejšnjo naložbeno vrzel (0,6–0,8 % BDP, kar znaša 76–110 milijard EUR na leto, čeprav so med državami članicami znatne razlike) 107 , ki jo je treba obravnavati, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje prednostnih nalog na področju okolja in podprl zeleni prehod EU.

3.Skoraj dve tretjini vrzeli v okoljskih naložbah sta povezani z bojem proti onesnaževanju na splošno ter varstvom in upravljanjem vodnih teles. Naložbena vrzel na področju krožnega gospodarstva in odpadkov je ocenjena na 13–28 milijard EUR na leto, odvisno od ravni ambicij dosežene krožnosti. Letna vrzel v financiranju biotske raznovrstnosti je ocenjena na približno 20 milijard EUR.

4.Dodatne naložbene potrebe nad osnovno ravnjo za podnebje, energijo in promet so bile ocenjene na 390 milijard EUR na leto (EU27), pri čemer naj bi bilo potrebnih še 130 milijard EUR na leto za uresničitev temeljnih okoljskih ciljev EU. Tudi stroški prilagajanja podnebnim spremembam so lahko precejšnji, in sicer naj bi znašali od 35–62 milijard EUR (ožje področje uporabe) do 158–518 milijard EUR (širše področje uporabe) na leto. Navedene naložbene potrebe izražajo cilje izvajanja do let 2020 in 2030 (za stroške prilagajanja podnebnim spremembam se pričakuje, da bodo prisotni dlje časa). 

5.Največji delež zelenih naložb (71 %) v načrtih za okrevanje in odpornost je bil namenjen trajnostni mobilnosti, prenovi stavb in energijski učinkovitosti ter energiji iz obnovljivih virov in energetskim omrežjem. Nasprotno pa so biotska raznovrstnost, krožno gospodarstvo, voda ter preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja predstavljali le 13 % skupnega zelenega prispevka 108 . Zelene naložbe, namenjene podnebju, energiji in prometu, znatno podpirajo okoljske cilje, na primer cilj za čistejši zrak v Evropi. Ne bodo pa na primer zadovoljile velikih potreb na področju infrastrukture za vodo in odpadke ter upravljanja voda in ravnanja z odpadki. Poleg tega se je več držav članic odločilo, da ne bodo dale prednosti ukrepom, ki neposredno koristijo biotski raznovrstnosti 109 .

6. Skupna sredstva EU, ki zajemajo večletni finančni okvir (VFO za obdobje 2021–2027) in Instrument Evropske unije za okrevanje, bodo mobilizirala 2,018 bilijona EUR po trenutnih cenah za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 in dolgoročnim prednostnim nalogam EU, vključno z varstvom okolja. 30 % večletnega finančnega okvira bo namenjenega podnebnim ukrepom, 7,5 % (leta 2024) oziroma 10 % (v letih 2026 in 2027) pa biotski raznovrstnosti. Iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje za podnebne ukrepe namenjenih vsaj 37 %. 

Preglednica 1: Ocenjena razčlenitev potreb EU po dodatnih okoljskih naložbah

Slika 6: Skupno osnovno financiranje okolja (2014–2020) in ocena potreb (2021–2027) v EU27 (% BDP) 110

Okoljski cilj	Predvidena naložbena vrzel (EU27, na leto)
	v milijardah EUR	v %
Preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja	42,8	38,9 %
Varstvo in upravljanje voda ter vodni sektor	26,6	24,2 %
Krožno gospodarstvo in odpadki	13,0	11,8 %
Biotska raznovrstnost in ekosistemi	21,5	19,6 %
Raziskave, razvoj in inovacije ter drugo	6,2	5,7 %
Skupaj	110,1	100 %

Uspešne prakse Grčija v skladu s svojim načrtom za okrevanje in odpornost izvaja pomembne naložbe v pogozdovanje, biotsko raznovrstnost, obvladovanje požarov v naravi, blažitev poplav in nadgradnjo namakalnega omrežja, kar dopolnjujejo reforme, ki spodbujajo trajnostno odlaganje na odlagališčih in recikliranje. Hrvaška želi izboljšati zaščito pred poplavami z rešitvami, ki temeljijo na naravi, kot so oživitev vodotokov, povezovanje opuščenih rokavov, ustvarjanje sekundarnih mokriščnih habitatov in odstranjevanje invazivnih vrst. Malta je skupaj z Estonijo, Grčijo, Latvijo, Romunijo in Slovaško uvedla davek „plačaj, kolikor odvržeš“, ki se uporablja za težo ali količino odpadkov, ki jih ustvarijo gospodinjstva in podjetja ter jih zberejo organi za zbiranje odpadkov. Navedeni instrument podpira načelo preprečevanja odpadkov. Nemčija, Francija in Švedska so izstopale z visoko stopnjo izdaje zelenih obveznic v letu 2020. Italija je dosegla napredek pri spremljanju okoljskih vplivov svojega državnega proračuna in poročanju o njih (zeleno oblikovanje proračuna). Od leta 2000 je razvila poročanje o načrtovanih odhodkih za varstvo okolja in upravljanje virov. Poročanje je vključevalo tudi 12 kazalnikov o pravični in trajnostni blaginji v skladu s cilji trajnostnega razvoja in cilji Agende 2030.

3.6 Okoljsko upravljanje

Okoljsko upravljanje je širok koncept, ki med drugim zajema vključevanje okoljskih vidikov v odločanje, udeležbo javnosti, dostop do pravnega varstva, izmenjavo informacij in poročanje, zagotavljanje okoljske skladnosti in obravnavo okoljske odgovornosti. Zajema tudi to, kako javni organi preverjajo in zagotavljajo skladnost na terenu z izvrševanjem. V skladu z evropskim zelenim dogovorom bodo morali vsi ukrepi in politike EU prispevati k doseganju njegovih ciljev. V njem je izrecno navedeno, da bo Komisija ukrepala za izboljšanje dostopa državljanov in nevladnih organizacij do pravnega varstva pred nacionalnimi sodišči. V zvezi s tem so bili razviti instrumenti okoljskega upravljanja z namenom doseganja ciljev evropskega zelenega dogovora o podnebni nevtralnosti, varstvu in obnovi ekosistemov in biotske raznovrstnosti, ničelnem onesnaževanju in krožnem gospodarstvu 111 . V ta namen je Komisija 14. decembra 2021 sprejela predlog nove direktive o kaznivih dejanjih zoper okolje 112 , katere cilj je učinkovitejše varstvo okolja s kazenskopravnimi ukrepi na nacionalni ravni. Nova direktiva nadomešča Direktivo 2008/99/ES in določa nova kazniva dejanja EU zoper okolje, pojasnjuje obstoječa kazniva dejanja, predlaga dodatne sankcije za kazniva dejanja zoper okolje, njen cilj pa je zagotoviti učinkovite preiskave in kazenske postopke ter pomagati pri čezmejnih preiskavah in pregonu.

Glavne obveznosti in teme, zajete v tem tretjem pregledu izvajanja okoljske politike, temeljijo na zahtevah direktive INSPIRE 113 , presoji vplivov na okolje 114 , dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah pred nacionalnimi sodišči, sankcijah, zagotavljanju okoljske skladnosti in direktivi o okoljski odgovornosti 115 .

Komisija je poleg svojih izvršilnih ukrepov spodbujala poenostavitev okoljskih presoj, da bi se zmanjšalo podvajanje in preprečila prekrivanja pri odobritvi projektov. Poenostavitev pomaga zmanjšati nepotrebno upravno breme in pospešuje odločanje, če se pri tem ne zmanjša kakovost okoljske presoje. Poleg tega je bistveno, da se pri povečanju učinkovitosti postopkov spoštujejo standardi pravic do soodločanja, vključno z udeležbo javnosti in dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v skladu s sekundarno zakonodajo EU 116 in sodno prakso Sodišča EU 117 .

Komisija je podprla tudi krepitev zmogljivosti, da bi se okrepile izvedbene zmogljivosti nacionalnih organov in nevladnih organizacij 118 . V poročilih za posamezne države so predstavljena nekatera od teh prizadevanj, ki se izvajajo prek Instrumenta za tehnično podporo in programa TAIEX EIR Peer to Peer, kot je prikazano na spodnji sliki.

Ugotovitve

1.Kljub izboljšavam pri izvajanju direktive INSPIRE, zlasti v Estoniji, Nemčiji, Litvi, Luksemburgu, na Malti, v Sloveniji in Španiji, ima večina držav članic še vedno težave pri zagotavljanju boljše izmenjave podatkov, ki bi javnosti zagotovila višjo stopnjo preglednosti in podpirala izvajanje okoljskih politik.

2.Zagotavljanje učinkovitega dostopa do pravnega varstva na nacionalni ravni je bistveno za izvajanje okoljske zakonodaje. Komisija je sprejela ukrepe za zagotovitev, da lahko okoljske nevladne organizacije in javnost zahtevajo pregled ukrepov za boj proti onesnaževanju zraka 119 ali pregled podaljšanja rudarskih dovoljenj 120 ali dovoljenj za lov na podlagi odstopanja 121 . Z izvršilnimi ukrepi je poskušala zagotoviti tudi dostop do pravnega varstva pri uporabi direktive o okoljski odgovornosti. Vendar so v večini držav članic še vedno mogoče izboljšave v smislu izboljšanja dostopa javnosti do sodišč, da lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve dejanj, zlasti na področjih načrtovanja v zvezi z vodo, naravo in/ali kakovostjo zraka 122 .

3.Večina držav članic mora tudi bolje obveščati javnost o njenih pravicah dostopa do pravnega varstva 123 . Boljši dostop javnosti do informacij o okolju in razširjanje navedenih informacij bi prispevala k boljši ozaveščenosti o okoljskih zadevah ter zagotovila učinkovitejšo udeležbo javnosti pri postopku odločanja o okoljskih zadevah in sčasoma izboljšala okolje.

4.Poleg tega so v več državah potrebni nadaljnji ukrepi in/ali prizadevanja za spremljanje, s čimer se zagotovi, da stroški ne ovirajo učinkovitega dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah 124 .

5.Regionalna in lokalna razdrobljenost ostaja izziv za okoljsko upravljanje na Madžarskem, v Italiji, Luksemburgu in Španiji. To je treba rešiti, zlasti z razvojem boljših mehanizmov okoljskega usklajevanja.

6.Direktiva o presoji vplivov na okolje je bila revidirana leta 2014, da bi se zmanjšalo upravno breme in izboljšalo varstvo okolja ter hkrati zagotovila večja razumnost, predvidljivost in trajnostnost javnih in zasebnih naložbenih odločitev. Večina držav članic 125 je izkoristila to priložnost za racionalizacijo svojega regulativnega okvira za okoljske presoje. Vendar so bili potrebni izvršilni ukrepi za zagotovitev pravilnega prenosa direktive v vseh državah članicah 126 .

Uspešne prakse  Ministrstvo za varstvo okolja in regionalni razvoj v Latviji zagotavlja pregled postopka presoje vplivov na okolje na svojem spletnem mestu. Urad za spremljanje stanja okolja zagotavlja informacije na ravni projekta o predlagatelju predloga, povezavah do dokumentov ter o tem, kdaj in kje bodo potekala javna posvetovanja. Objavljene so tudi izčrpne informacije o opravljenih presojah vplivov na okolje, na spletnem mestu pa je prikazana tudi infografika, ki podrobno opisuje celoten postopek izvedbe presoje vplivov na okolje s kratko razlago njenega namena. Več držav članic je ustanovilo specializirane organe ali sodišča za okoljske preglede. Obstoječi primeri vključujejo švedsko sodišče za področje zemljišč in okolja, finsko upravno sodišče, danski odbor za pritožbe na področju varstva narave in okolja, malteško sodišče za okoljski pregled in načrtovanje, irski odbor za načrtovanje in belgijski svet za spore glede dovoljenj („Raad voor Vergunningsbetwistingen“). Pred kratkim je bil na pritožbenem sodišču v Monsu v Belgiji ustanovljen oddelek za okolje („chambre de l’environnement“) za civilne in kazenske zadeve.

Slika 7: Primeri pomoči, ki jo je Evropska komisija zagotovila državam članicam v obdobju poročanja 

4.Nadaljnji ukrepi v zvezi z okoljsko vladavino prava

Evropejci vidijo podnebne spremembe kot enega od največjih izzivov EU 127 . Razpoložljive študije 128 kažejo enako: če bomo še naprej uničevali ekosisteme, od katerih smo povsem odvisni, bodo prihodnje generacije plačale strašno ceno. Situacija je bolj zaskrbljujoča kot kadar koli prej. Ob upoštevanju nenehnega izumiranja vrst in uničevanja gozdov, suš, degradacije tal, onesnaženosti zraka, zmanjšanih zalog vode, izgube biotske raznovrstnosti, naravnih nesreč in katastrof, ki jih povzroči človek, je nekaj jasno: potrebno je odločno kolektivno ukrepanje, da obrnemo te trende ter obnovimo in zaščitimo svoje ekosisteme.

Povečanje preglednosti bo omogočilo učinkovito izvajanje predpisov in zakonodaje. Pregled izvajanja okoljske politike ni namenjen samo odločevalcem na področju okolja, temveč vsem v EU. To ni zgolj eno od številnih poročil. Ozavešča javnost, krepi odgovornost in ljudem po vsej EU daje možnost, da so del skupnih prizadevanj, saj jim pomaga bolje razumeti, kaj je mogoče in/ali kaj je še treba narediti na ravni posameznika, lokalni ali nacionalni ravni ali ravni EU. Namen pregleda izvajanja okoljske politike je opolnomočiti vse te deležnike, da bodo usklajeno, vendar z različnih vidikov uresničevali isti zdravorazumski cilj: uporaba pravil, ki jih imamo.

V očeh javnosti neizpolnjevanje okoljskih ciljev EU vpliva na verodostojnost nacionalnih organov in EU. Precejšnje število z okoljem povezanih sodnih zadev, kršitev, peticij in pritožb, obravnavanih tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni EU, kaže na nezadostno raven izvajanja pravnega reda na področju okolja.

Nacionalni okoljski organi in nacionalna sodišča, ki so v prvi vrsti odgovorni za izvajanje prava EU, so si prizadevali za izvajanje in izvrševanje okoljskih predpisov, vendar to ni zadostovalo za odpravo vrzeli. Nekatere države članice in regije dosegajo odlične rezultate pri izvajanju pravnega reda na področju okolja, druge pa zaostajajo, včasih kar precej. Izvajanje je slabo celo v primerih, ko Komisija sprejme izvršilne ukrepe, zaradi katerih države članice po drugi sodbi Sodišča Evropske unije, s katero se ugotovi kršitev prava EU, včasih plačajo visoke denarne kazni.

Zakaj se to dogaja? V prejšnjih pregledih izvajanja okoljske politike je bilo opredeljenih nekaj razlogov, ki veljajo še danes. Nanašajo se na nezadostno vključevanje okoljskih ciljev v oblikovanje in izvajanje javnih politik s pomembnim okoljskim odtisom, neučinkovitost okoljskega upravljanja, vključno s strani odgovornih za zagotavljanje skladnosti na terenu, in nepreglednost okoljskih informacij, ki bi vključenim, ne glede na to, ali gre za organe ali splošno javnost, omogočile mobilizacijo in ukrepanje. Poročila za posamezne države prav tako kažejo na preostale pomanjkljivosti pri izvajanju treh stebrov Aarhuške konvencije 129 , tj. dostop do informacij, udeležba javnosti in dostop do pravnega varstva, kar vpliva na izvajanje in izvrševanje na nacionalni ravni 130 .

Kaj je torej mogoče storiti? Čeprav ima vsak od nas svojo vlogo, je politična volja ključni dejavnik, da vlade in odločevalci spodbujajo pravočasno, pravilno in učinkovito izvajanje okoljskih politik in predpisov EU, dosegajo njihove cilje in izkoriščajo njihove koristi. Komisija je v svojem sporočilu „Izboljšanje dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah v EU in njenih državah članicah“ 131 pozvala tudi k pospešitvi izvajanja z učinkovitejšim dostopom do pravnega varstva v okoljskih zadevah na nacionalnih sodiščih. Predvsem je Evropski parlament in Svet pozvala, naj v novih ali revidiranih zakonodajnih predlogih EU sprejmeta določbe o dostopu do pravnega varstva 132 . Odziv na krizo zaradi COVID-19 ali konflikt v Ukrajini je pokazal, kaj so vlade sposobne storiti, ko spoznajo, da gre za izredne razmere. Javni organi imajo sredstva za uporabo javnega denarja za naložbe in reforme, potrebne za obnovo in varstvo ekosistemov, zemlje, vode in zraka.

Ko je zagotovljena potrebna politična volja, so rešitve za temeljne vzroke nezadostnega izvajanja naslednje:

1.Načrtovanje vnaprej ter opredelitev korelacij in posledic: pred sprejetjem odločitev, ki vplivajo na okolje, bi bilo treba sistematično in vnaprej oceniti vse okoljske vidike z namenom opredelitve nadaljnjih celostnih rešitev za zadevne sektorje. Zakonodaja o presojah vplivov na okolje zagotavlja potreben okvir, praksa pa kaže, da je mogoče okoljske postopke (presoje vplivov, javna posvetovanja, okoljska dovoljenja) integrirati in da z ustreznim načrtovanjem in organizacijo niso nujno obremenjujoči. Iz dobrih praks se lahko učimo.

2.Pravočasna dodelitev ustreznih sredstev, ker bodo stroški pozneje višji: ne moremo pričakovati hitrega izvajanja okoljskih predpisov, če odgovornim za izvajanje primanjkuje osebja, sredstev, organizacije ali usposabljanj. Krepitev zmogljivosti je naložba, ki se izplača, vendar analiza v tem pregledu izvajanja okoljske politike kaže, da v številnih državah članicah še vedno obstaja velika vrzel med potrebami in financiranjem.

3.Stalno spremljanje in merjenje, saj so podatki vir sprememb v usmeritvi in prihodnjem odločanju: za odpravljanje vrzeli pri izvajanju so potrebni trdni dokazi, da se opredelijo „oddaljenost od cilja“, ovire in razpoložljive možnosti ter spremlja učinkovitost uvedenih rešitev. Potrebna so resna prizadevanja, da bodo te informacije na voljo na uporabniku prijazen način. To bi javnim organom omogočilo ukrepanje, zasebnim akterjem pa prispevanje in zagotavljanje ukrepanja, s čimer bi se sčasoma ustvarila temeljito znanje in zaupanje.

V tem pogledu sta evropski zeleni dogovor in Instrument Evropske unije za okrevanje povzročila pomembne spremembe. Dogovor postavlja podnebne ukrepe in okoljske cilje v središče agende EU. Instrument pa je uvedel načelo, da se ne škoduje bistveno, in ga uporabil tako z redno porabo kot z izrednimi sredstvi EU za ponovni zagon gospodarstva EU, ki ga je prizadela pandemija COVID-19, pri čemer je del tega denarja namenjenega zelenim projektom. To ima velik potencial pri zagotavljanju discipline pri okoljski celovitosti ter spodbujanju razvoja čistih tehnologij in energije iz obnovljivih virov, trajnostne mobilnosti itd. Okolju prijazno dodeljevanje sredstev in zeleno označevanje omogočata zelene projekte, poleg tega pa naj bi reforme, ki so jih države članice predstavile v svojih načrtih za okrevanje in odpornost, med drugim začele krepiti okoljsko upravljanje. To je le začetek preobrata na področju okoljske skladnosti in s tem pri varovanju našega okolja.

Nekaj pa zmoremo vsi: postavimo lahko legitimne zahteve javnim organom in hkrati sprejemamo konkretne ukrepe za zagotovitev spoštovanja okoljskih predpisov EU. Doseganje tega je naloga vseh nas v EU, tako v zasebnem kot tudi javnem življenju. 

(1)

  COM(2022) 230 final .

(2)

Economic losses and fatalities from weather- and climate-related events in Europe (Gospodarske izgube in smrtne žrtve zaradi dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem v Evropi) – Evropska agencija za okolje (europa.eu).

(3)

  Poročilo EEA št. 21/2019 .

(4)

  COM(2019) 640 final .

(5)

  COM(2021) 66 final .

(6)

  COM(2020) 21 final. .

(7)

Ukrepi javne podpore iz pregleda izvajanja okoljske politike morajo biti skladni s pravili o državni pomoči iz člena 107 Pogodbe o delovanju EU.

(8)

  COM(2016) 316 final .

(9)

Prvi pregled izvajanja okoljske politike je bil sprejet 3. februarja 2017. Evropska komisija je 4. aprila 2019 sprejela drugi paket pregleda izvajanja okoljske politike.

(10)

Na podlagi členov 258 in 260 Pogodbe o delovanju EU.

(11)

Ta izdaja pregleda izvajanja okoljske politike temelji na informacijah, ki so bile na voljo Komisiji do maja 2022.

(12)

  COM(2020) 98 final .

(13)

  COM(2022) 141 final .

(14)

COM & SWD(2022) – predvideno sprejetje do konca leta 2022.

(15)

Kaže, kako učinkovito gospodarstvo uporablja materialne vire za ustvarjanje bogastva.

(16)

Direktiva (EU) 2018/851 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (UL L 150, 14.6.2018, str. 109).

(17)

Direktiva (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 150, 14.6.2018, str. 100).

(18)

Direktiva (EU) 2018/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (UL L 150, 14.6.2018, str. 141).

(19)

Direktiva (EU) 2018/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (UL L 150, 14.6.2018, str. 93).

(20)

 Eurostat,  Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov , oktober 2021. Podatki so za leto 2020 in veljajo za vse države članice, razen za BG (2018), AT, EL in IT (2019).

(21)

Eurostat,  Stopnja krožne rabe materialov .

(22)

Razen HR, HU, MT in SK.

(23)

 BE, BG (podatki iz leta 2018), IE, HU in SE.

(24)

Pri PL, ES, SK, RO, PT, MT, LV, HU, EL, FI, EE, CY, HR in BG je obstajalo tveganje, da države ne bodo dosegle ciljev glede recikliranja do leta 2020. Konec leta 2022 bo predstavljeno novo poročilo za zgodnje opozarjanje, v katerem bosta analizirana napredek pri priporočilih iz poročil za zgodnje opozarjanje za leto 2018 in napredek pri doseganju ciljev glede recikliranja odpadkov do leta 2025.

(25)

Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

(26)

Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).

(27)

BG, CY, EL, ES, IT, HR, PL, RO, SI, SK, CZ in PT. Poleg tega Komisija preiskuje, ali MT in ES izpolnjujeta svoje obveznosti glede ustrezne obdelave odpadkov pred njihovim odlaganjem na odlagališče.

(28)

 Zlasti EL, RO, MT in CY.

(29)

Vendar mora Irska okrepiti svoje krožno gospodarstvo in izboljšati recikliranje.

(30)

  COM(2020) 380 final .

(31)

  COM(2022) 304 final .

(32)

  COM(2020) 381 final .

(33)

  COM(2021) 572 final .

(34)

Uredba (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L 317, 4.11.2014, str. 35).

(35)

  COM(2021) 706 final .

(36)

  COM(2021) 699 final .

(37)

Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(38)

Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(39)

Natura 2000 zajema območja, pomembna za Skupnost (SCI), določena v skladu z direktivo o habitatih, in posebna območja varstva, razvrščena v skladu z direktivo o pticah.

(40)

  Poročilo EEA št. 10/2020 , State of nature in the EU. Results from reporting under the nature directives 2013–2018 (Stanje narave v EU. Rezultati poročanja v skladu z direktivama o naravi za obdobje 2013–2018), str. 44, slika 3.8, in str. 50, slika 3.13.

(41)

Določitev posebnih ohranitvenih območij je nepopolna v BG, CY, IE in PT.

(42)

V ES, BE, CZ, EL, DE, IT, PL, LT, LV, MT, SK in EE cilji ohranjanja niso pravilno določeni. V AT, DK, FR, HU, FI, LV, NL in SI so potrebni dodatni ukrepi za varstvo območij.

(43)

  COM(2021) 400 final. .

(44)

Evropska komisija, 2016. Standardi kakovosti zraka .

(45)

Evropska komisija. Zmanjšanje nacionalnih emisij .

(46)

 Evropska agencija za okolje, 2022.  Air Quality in Europe – 2021 Report (Kakovost zraka v Evropi – poročilo za leto 2021).

(47)

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17). Direktiva o industrijskih emisijah se revidira, da bi bila učinkovitejša.

(48)

Evropska komisija, 2020. Industrial Emissions Directive evaluation (Celovita ocena direktive o industrijskih emisijah), str. 5 .

(49)

Evropska agencija za okolje, 2021.  Costs of air pollution from European industrial facilities 2008–2017  (Stroški onesnaževanja zraka iz evropskih industrijskih obratov v obdobju 2008–2017), preglednica 1, str. 15 in 16.

(50)

Direktiva 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi, ki spreminja in nato razveljavlja Direktivo Sveta 96/82/ES (UL L 197, 24.7.2012, str. 1).

(51)

  Evropska agencija za okolje , 2020.

(52)

Direktiva 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2002 o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa – Izjava Komisije v spravnem odboru o direktivi o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa (UL L 189, 18.7.2002, str. 12).

(53)

Ricardo Energy & Environment, 2022. Review of National Air Pollutant Projections and Assessment of National Air Pollution Control Programmes (Pregled nacionalnih napovedi onesnaževal zraka in ocena nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka), str. 80, slika 4-1.

(54)

V obravnavi za delce PM10 – BG, CZ, EL, ES, FR, HR, HU, IT, PL, RO, SI, SK in SE. Za delce PM2,5 – HR in IT. V obravnavi za dušikov dioksid (NO2) – AT, BE, CZ, DE, EL, ES, FR, HU, IT, LU, PL, PT in RO.

(55)

BG, PL, HU, RO, IT in FR za delce ter FR in DE za NO2.

(56)

RO in SK.

(57)

Ricardo Energy & Environment, 2022. Review of National Air Pollutant Projections and Assessment of National Air Pollution Control Programmes (Pregled nacionalnih napovedi onesnaževal zraka in ocena nacionalnih programov nadzora nad onesnaževanjem zraka), str. 85 in 86; opomba: ta pregled zajema samo 26 držav članic, saj Romunija še ni predložila svojega nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka.

(58)

AT, BG, CZ, DE, DK, EE, EL, FI, FR, HU, IE, IT, LU, LV, MT, NL, PL, PT in SE.

(59)

AT, BG, CZ, DK, EE, EL, FR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SE in SI.

(60)

 14 držav članic za nemetanske hlapne organske spojine (NMHOS); 13 držav članic za delce PM2,5; 12 držav članic za dušikove okside (NOx).

(61)

RO.

(62)

AT, BG, CZ, DE, EL, IE, HR, SI in SK.

(63)

AT, BG, CZ, DE, EE, FI, FR, HR, HU, IE, LT, LV, MT, PL, SI in SK.

(64)

CY, CZ, DE, EL, ES, FR, IT, PT, PL in SK.

(65)

Do danes sta bili izdani sodbi za SK in PT.

(66)

LIFE PREPAIR .

(67)

LIFE HUNGAIRY .

(68)

 Komisija je septembra 2021 začela misijo EU „obnova naših oceanov in voda do leta 2030“, da bi dosegla cilje glede morskih in sladkovodnih okolij iz evropskega zelenega dogovora, kot sta zaščita 30 % morskih območij EU ter obnova morskih ekosistemov in 25 000 km nereguliranih rek.

(69)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(70)

Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL L 288, 6.11.2007, str. 27).

(71)

 Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (UL L 435, 23.12.2020, str. 1).

(72)

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (UL L 64, 4.3.2006, str. 37).

(73)

Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1).

(74)

Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L 135, 30.5.1991, str. 40). Komisija je predstavila predlog za nadaljnjo posodobitev te direktive iz leta 1991, da bi se izboljšali preprečevanje onesnaževanja, učinkovita raba virov in energijska nevtralnost za celotni sektor.

(75)

Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(76)

 Evropska agencija za okolje, 2021 .

(77)

Povprečje EU je 8,39, kar je pod 20-odstotnim pragom pomanjkanja vode, vendar je stanje bolj zaskrbljujoče v državah članicah, kot so CY, EL, ES, CZ in MT.

(78)

Postopki EU Pilot za izvajanje okvirne direktive o vodah (2000/60/ES) v zvezi s pomanjkljivostmi, ki jih je Komisija ugotovila v oceni drugih načrtov upravljanja povodij: AT, BG, CY, CZ, DK, EE, EL, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, PL, PT, RO, SE, SI in SK.

(79)

  https://ec.europa.eu/environment/water/participation/map_mc/map.htm ;  https://ec.europa.eu/environment/water/flood_risk/implem.htm .

(80)

FR, HU, IR in IT.

(81)

Ocena te direktive se izvaja, Komisija pa namerava do leta 2023 predstaviti splošno oceno njenega delovanja.

(82)

Postopki za ugotavljanje kršitev potekajo zoper: BE, DE, ES in IT.

(83)

Postopki za ugotavljanje kršitev zaradi slabe uporabe direktive o čiščenju komunalne odpadne vode trenutno potekajo zoper 19 držav članic: BG, BE, CY, FR, GR, HU, IR, IT, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, CZ, SI, SE in ES.

(84)

GR, IT in ES trenutno plačujejo denarne kazni v zvezi z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode.

(85)

Uredba REACH: UL L 396, 30.12.2006, str. 1. – Uredba CLP: UL L 252, 31.12.2006, str. 1.

(86)

  COM(2020) 667 final .

(87)

Poročilo znanstvenega odbora Evropske agencije za okolje, Chemicals for a sustainable future (Kemikalije za trajnostno prihodnost), str. 14.

(88)

Agencija ECHA, na podlagi projektov REF-1, REF-2, REF-3 in REF 4 .

(89)

Domača stran agencije ECHA, razdelek FORUM REF-8 (2021) .

(90)

Uredba Komisije (EU) 2020/878 z dne 18. junija 2020 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) (UL L 203, 26.6.2020, str. 28).

(91)

Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).

(92)

Evropska komisija. Končno poročilo o izvajanju uredb REACH in CLP, Final report_REACH-CLPMSreporting_2020.pdf (europa.eu).  

(93)

  Evropska komisija. REACH and CLP enforcement: EU level enforcement indicators (Izvrševanje uredb REACH in CLP: kazalniki izvrševanja na ravni EU).

(94)

BE, DE, ES, FI, GR, IR, IT, NL in SE.

(95)

  Pariški sporazum, angleško besedilo (unfccc.int) .

(96)

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(97)

Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195).

(98)

  COM(2021) 82 final .

(99)

Zakonodaja o porazdelitvi prizadevanj je del nabora politik in ukrepov o podnebnih spremembah in energiji, ki bodo pomagali usmeriti Evropo v nizkoogljično gospodarstvo in povečati njeno energetsko varnost ( https://ec.europa.eu/clima/eu-action /effort-sharing-member-states-emission-targets_en ).

(100)

Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

(101)

Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(102)

Medvladni panel za podnebne spremembe, 2022. Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability (Podnebne spremembe leta 2022: vplivi, prilagoditev in ranljivost).

(103)

K podnebnim ciljem bo prispeval najmanj 30 %, k biotski raznovrstnosti pa 7,5 % v letu 2024 ter 10 % v letih 2026 in 2027.

(104)

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(105)

Zeleno financiranje vključuje podnebno financiranje, pa tudi financiranje specifičnih okoljskih ciljev, kot so nadzor nad industrijskim onesnaževanjem, upravljanje voda in varstvo biotske raznovrstnosti. Glede na njihov obseg so v pregledu izvajanja okoljske politike obravnavani ločeno.

(106)

Ali 1,0–1,6 % BDP na ravni EU v obdobju 2014–2020.

(107)

Vir: GD za okolje.

(108)

Prispevki k podnebnim in okoljskim ciljem temeljijo na metodologiji, opisani v Prilogi VI k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

(109)

 CY, CZ, DE, DK, EE, FI, LT, LV, MT, PT in SK.

(110)

 Eurostat, Odprti podatki za sklade ESI , 2021. 

(111)

Npr. platforma EU za biotsko raznovrstnost, center za znanje o biotski raznovrstnosti, novi sledilniki in preglednice v okviru strategije za biotsko raznovrstnost, akcijski načrt za krožno gospodarstvo in pobuda za ničelno onesnaževanje. Osmi okoljski akcijski program vključuje tudi celovit okvir spremljanja.

(112)

  Kazenskopravno varstvo okolja (europa.eu) .

(113)

Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(114)

 Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, kakor je bila spremenjena z: Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 (UL L 124, 25.4.2014); Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21.7.2001).

(115)

Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L 143, 30.4.2004, str. 56).

(116)

Člen 6(2) Direktive 2003/4/ES o dostopu do informacij o okolju; člen 13 Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti; člen 25 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah; člen 11 Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov na okolje in člen 23 Direktive 2012/18/EU (Seveso III). Glej tudi uvodno izjavo 27 Direktive (EU) 2016/2284 o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki vsebuje poseben sklic na sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z dostopom do pravnega varstva.

(117)

Glej zlasti Obvestilo Komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (UL C 275, 18.8.2017, str. 1).

(118)

Zlasti prek programa upravljanja LIFE.

(119)

PL in BG.

(120)

PL.

(121)

LT.

(122)

AT, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, FI, HR, HU, IE, IT, MT, NL, PL, RO, SK, SE in SI.

(123)

BG, CZ, DE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, PL, PT, RO, SK, SE in SI.

(124)

BE, HR, IE, IT in PT.

(125)

 AT, BE, BG, CZ, DE, EE, ES, FI, FR, HR, HU, IT, LV, LU, MT, NL, PT, RO, SE in SK.

(126)

Postopki za ugotavljanje kršitev so potekali zoper 17 držav članic.

(127)

  Avenir de l'Europe (europa.eu) .

(128)

  Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020.

(129)

Konvencija Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ratificirana s Sklepom Sveta z dne 17. februarja 2005 o sklenitvi Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (2005/370/ES) (UL L 124, 17.5.2005, str. 1).

(130)

 Poudariti je treba, da je v skladu z zavezo iz evropskega zelenega dogovora Uredba (EU) 2021/1767 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 356, 8.10.2021, str. 1) izboljšala dostop do postopkov upravne in sodne revizije na ravni Unije za državljane in okoljske nevladne organizacije, ki imajo konkretne pomisleke glede združljivosti upravnih aktov, ki močno negativno vplivajo na okolje, z okoljskim pravom.

(131)

  COM(2020) 643 final. .

(132)

Glej najnovejše predloge za revizijo direktive o industrijskih emisijah , zakonodaje o obnovi narave in uredbe o krčenju gozdov , ki vključujejo posebne določbe o dostopu do pravnega varstva.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.9.2022

COM(2022) 438 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pregled izvajanja okoljske politike za leto 2022




Preobrat s pomočjo okoljske skladnosti

{SWD(2022) 252 final} - {SWD(2022) 253 final} - {SWD(2022) 254 final} - {SWD(2022) 255 final} - {SWD(2022) 256 final} - {SWD(2022) 257 final} - {SWD(2022) 258 final} - {SWD(2022) 259 final} - {SWD(2022) 260 final} - {SWD(2022) 261 final} - {SWD(2022) 262 final} - {SWD(2022) 263 final} - {SWD(2022) 264 final} - {SWD(2022) 265 final} - {SWD(2022) 266 final} - {SWD(2022) 267 final} - {SWD(2022) 268 final} - {SWD(2022) 269 final} - {SWD(2022) 270 final} - {SWD(2022) 271 final} - {SWD(2022) 272 final} - {SWD(2022) 273 final} - {SWD(2022) 274 final} - {SWD(2022) 275 final} - {SWD(2022) 276 final} - {SWD(2022) 277 final} - {SWD(2022) 278 final}

PREDNOSTNI UKREPI ZA BOLJŠE IZVAJANJE OKOLJSKE POLITIKE

V tej prilogi so povzeti prednostni ukrepi iz 27 poročil za posamezne države o pregledu izvajanja okoljske politike 1 .

Prednostni ukrepi	Država(-e) članica(-e)
Ukrepi za prehod na krožno gospodarstvo
Okrepitev okvira politike za pospešitev prehoda na krožno gospodarstvo v vseh gospodarskih sektorjih, vključno s prednostnimi sektorji, kot so plastika, tekstil in gradbeništvo.	DE, HR, HU, MT, SK
Sprejetje akcijskih načrtov ali strategij za krožno gospodarstvo, ki zajemajo celoten življenjski krog, z jasnimi rezultati in časovnim načrtom izvajanja.	AT, BG, CZ, IE, RO, PT
Sprejetje ukrepov za povišanje stopnje krožne rabe materialov.	BG, CY, DK, EL, ES, FI, HR, HU, IE, LV, LT, MT, PL, PT, RO, SK, SE
Ravnanje z odpadki
Zagotavljanje, da so vzpostavljeni nacionalni in/ali regionalni načrti gospodarjenja z odpadki in programi preprečevanja odpadkov usklajeni z revidirano okvirno direktivo o odpadkih.	AT, BE, BG, CZ, CY, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LT, LU, MT, PL, PT, RO, SI
Izboljšanje sodelovanja in usklajevanja pri ravnanju z odpadki med različnimi pristojnimi javnimi upravami.	ES
Uvedba novih instrumentov politike – vključno z ekonomskimi instrumenti – v politikah ravnanja z odpadki, kot so davki za odlaganje in/ali sežiganje odpadkov ter sheme „plačaj, kolikor zavržeš“.	BG, CY, DK, EE, EL, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, MT, NL, PL, SE, SK
Izboljšanje delovanja sistemov razširjene odgovornosti proizvajalca v skladu s splošnimi minimalnimi zahtevami iz okvirne direktive o odpadkih.	AT, CY, CZ, EL, EE, HR, HU, LT, LV, PL, SK, RO
Uvedba novih politik za izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, tj. spodbujanje preprečevanja odpadkov in ponovne uporabe izdelkov; ohranitev sežiganja s pridobivanjem energije iz odpadkov na najmanjši potrebni ravni in znatna omejitev odlaganja odpadkov.	FI, LU, MT, PT, SE, SI
Zagotavljanje učinkovitih shem ločenega zbiranja odpadkov kot predhodnika kakovostnega recikliranja, na primer z vključevanjem občin in uporabo smiselnih ekonomskih instrumentov (npr. sheme „plačaj, kolikor zavržeš“) ter skrbjo za predelavo odpadkov v uporabne materiale.	BG, CZ, CY, EE, EL, FR, HR, HU, IE, LV, MT, RO, SK
Razvoj in izvajanje podpornih programov za občine, da se jim zagotovi pomoč pri izvajanju politik ločenega zbiranja odpadkov in izboljšanju stopenj recikliranja.	CY, EE, HR, LT, LV, PL, RO
Preusmerjanje odpadkov, ki jih je mogoče pripraviti za ponovno uporabo ali recikliranje, stran od sežiganja in odlaganja.	AT, BE, CZ, DE, DK, EE, HR, IE, LU, NL, PL, SE
Prednostno zaprtje in sanacija neskladnih odlagališč.	BG, CY, EL, ES, HR, PL, PT, RO, SK, SI
Preprečevanje nezakonitega odlaganja odpadkov, vključno s smetenjem, zlasti z učinkovitimi kaznimi.	BG, PL
Omejevanje prihajajočih pošiljk odpadkov, namenjenih za sežigalnice, da bi se preprečilo odlaganje lokalno ustvarjenih preostalih odpadkov.	CY
Preprečevanje gradnje preobsežne infrastrukture za obdelavo preostalih odpadkov, tj. odlagališč, obratov za mehansko-biološko obdelavo in sežigalnic.	CZ, EL, ES, PL, PT, SK
Ratifikacija ustreznih mednarodnih konvencij o recikliranju ladij.	BG, CY, LU
Varstvo in obnova narave
Dokončanje postopka določitve območij Natura 2000, vključno z obravnavo posebnih ohranitvenih območij in opredelitvijo ciljev in ukrepov ohranjanja za doseganje ugodnega stanja ohranjenosti zaščitenih habitatov in vrst v okviru načrtov upravljanja območij ali enakovrednih instrumentov.	AT, BE, BG, CZ, CY, DE, DK, EL, EE, ES, FI, FR, HU, IE, IT, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK
Zagotavljanje, da se načrti upravljanja območij Natura 2000 učinkovito izvajajo z zadostno upravno zmogljivostjo in finančnimi sredstvi. Zagotavljanje izvajanja prednostnega okvira ukrepanja za obdobje 2021–2027.	BG, CY, DK, EL, HR, HU, IT, LT, MT, PL, PT, RO, SK
Izboljšanje kakovosti ustreznih presoj, razvoj in spodbujanje pametnih in poenostavljenih pristopov k izvajanju, zlasti za ustrezne postopke ocenjevanja in postopke izdaje dovoljenj za vrste.	BE, BG, CY, EE, HR, EL
Okrepitev vključevanja vidikov biotske raznovrstnosti v druge politike in spodbujanje komunikacije med deležniki.	BG, CZ, EL, ES, FI, HR, LU, LV, PT
Zagotavljanje potrebnega regulativnega okvira za zaščitene vrste, zbiranje zanesljivih podatkov o stanju ohranjenosti zaščitenih habitatov in vrst ter izvajanje zanesljivega sistema spremljanja.	EL, FI, HR, RO
Zagotavljanje ustreznega izvrševanja prepovedi lova in/ali lova s pastmi za zaščitene vrste ptic, nezakonite sečnje v gozdovih in rezanja šote.	CY, EL, IE, MT, RO
Sprejetje praktičnih ukrepov za obravnavo resnega upada števila pobrežnikov in nadaljnji razvoj programa za ohranitev škurhov, tako na območjih Natura 2000 kot tudi drugod na podeželju.	IE
Zagotavljanje regionalnega sodelovanja s sosednjimi državami članicami za obravnavo prevladujočih pritiskov na habitate in vrste.	LU
Izboljšanje ohranjanja travišč, ki se ekstenzivno upravljajo, in povečanje deleža travišč, ki se upravljajo za namene ohranjanja.	AT, EE
Obnova rečnih habitatov in habitatov na poplavnih ravnicah ter izboljšanje povezanosti rek.	AT
Zmanjšanje uporabe pesticidov in tveganja zaradi njih z nadaljnjim izvajanjem namenskih programov in spodbujanjem nekemičnih pesticidov in omejene uporabe pesticidov ter integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.	NL
Okrepitev izvajanja ukrepov na podlagi uredbe EU o invazivnih tujerodnih vrstah.  Sprejetje nadaljnjih ukrepov za boj proti invazivnim tujerodnim vrstam.	BG, CZ, CY, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, LV, LT, LU, MT, PL, PT, RO, SI, SK
Zagotavljanje zbiranja podatkov o invazivnih tujerodnih vrstah in iskanje načinov za izboljšanje sistema nadzora.	HU, RO
Preprečevanje pritiskov na zaščitene habitate in vrste zaradi škodljivih kmetijskih praks in uporaba SKP za spodbujanje dobrih praks s krepitvijo ukrepov za izvajanje priporočila iz nacionalnega strateškega načrta SKP.	BE, CZ, CY, DE, EE, EL, FI, HU, IE, LT, LV, LU, MT, NL, SI, SK
Spodbujanje ekološkega kmetovanja, trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in pogozdovanja. Zagotavljanje skladnosti z direktivo o habitatih pred izdajo/podaljšanjem dovoljenj za sečnjo v gozdovih.	AT, BE, CZ, EE, FI, LT, LV, NL, PL, RO, SE, SI, SK
Zmanjšanje in sanacija degradiranih talnih območij, zmanjšanje izgube hranil in razmislek o uradni zavezanosti ciljem nevtralnosti degradacije tal v okviru ustreznega sporazuma UNCCD. Povečanje vsebnosti organskega ogljika v tleh, boljše upravljanje hranil in povečanje učinkovitosti njihove uporabe.	BE, ES, HU, LU, MT, PL, PT, SI
Morski ekosistemi
Zagotavljanje regionalnega sodelovanja z državami članicami v isti morski (pod)regiji za odpravo prevladujočih pritiskov.	BE, BG, CY, DK, DE, EL, EE, ES, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI
Izvajanje priporočil Komisije o pripravi morskih strategij, pri čemer ta priporočila zajemajo: oceno, določitev dobrega okoljskega stanja in opredelitev okoljskih ciljev.	BE, BG, CY, DK, DE, EL, ES, EE, FI, FR, HR, IE, IT, LV, LT, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI
Zagotavljanje, da se po potrebi določi, oceni in izboljša okoljsko stanje morskih voda.	BG, EL, HR, RO, SI
Podpis in ratifikacija ustreznih mednarodnih konvencij in protokolov (Protokol o celovitem upravljanju obalnih območij in Protokol o dejavnostih na morju k Barcelonski konvenciji, Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova, Protokol o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti v Sredozemlju).	CY, EL, FR, IT, MT
Ocena ekosistemov in ekosistemsko računovodstvo
Nadaljnje podpiranje kartiranja in ocenjevanja ekosistemov in njihovih storitev ter razvoj ekosistemskega računovodstva s pomočjo ustreznih kazalnikov za vključevanje obsega, stanja in storitev ekosistemov v nacionalne račune. Nadaljnje podpiranje razvoja nacionalnih platform za podjetja in biotsko raznovrstnost, vključno s sistemi računovodenja naravnega kapitala za spremljanje in oceno vpliva podjetij na biotsko raznovrstnost.		AT, BE, CY, DK, FR, EE, EL, FI, HR, HU, IE, LT, LV, LU, MT, PL, PT, RO, SE, SI, SK
Zagotavljanje potrebne krepitve upravnih zmogljivosti in usposabljanja, izmenjave informacij v omrežjih in sodelovanja deležnikov, vključno z razvojem nacionalnih platform za podjetja in biotsko raznovrstnost.		BG, CZ, DE, ES, FI, LU, MT, NL
Čist zrak
Ohranjanje trendov zmanjševanja emisij onesnaževal zraka in zmanjšanje škodljivih učinkov onesnaženosti zraka na zdravje in gospodarstvo, da se zagotovijo koncentracije v prihodnosti, izpolnjevanje vseh standardov kakovosti zraka, posodobitev in izboljšanje mreže za spremljanje kakovosti zraka ter pravočasno sporočanje podatkov o kakovosti zraka.		AT, BE, BG, CY, CZ, DK, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PT, PL, RO, SE, SI, SK
Sprejetje ukrepov za zmanjšanje emisijskih virov v okviru nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka.		AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SK, ES, SE, SI
Sprejetje nacionalnega programa nadzora nad onesnaževanjem zraka.		RO
Podpis in ratifikacija mednarodnih konvencij (Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja, Protokol o težkih kovinah, Protokol o obstojnih organskih onesnaževalih in Priloga VI h konvenciji MARPOL).		AT, BE, BG, EL, HU, IE, FR, IT, LV, MT, PL, PT
Industrijske emisije
Nadaljnje reševanje problema emisij iz ustreznih sektorjev (energetski sektor, kovinski sektor, intenzivna reja živali).		BG, CZ, DE, EE, ES, EL, HU, IE, FR, IT, PL, PT, LU, RO, SK
Pregled dovoljenj ter okrepitev nadzora in izvrševanja, da se zagotovi skladnost s sklepi o najboljših razpoložljivih tehnikah.		RO, SK
Izboljšanje poročanja v Evropski RIPO (Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal).		DE, LT, NL, SK
Podpis in ratifikacija Protokola o registrih izpustov in prenosov onesnaževal.		MT
SEVESO
Okrepitev nadzora in izvrševanja, da se zagotovi skladnost z določbami direktive Seveso III, zlasti o obveščanju javnosti in/ali načrtu ukrepov zunaj organizacije.		AT, BG, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, IE, FR, IT, LT, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI
Podpis in ratifikacija Konvencije o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč.		IE, MT
Hrup
Dokončanje strateškega kartiranja hrupa.		CY, EL, PT, ES
Dokončanje akcijskih načrtov za upravljanje hrupa na ustreznih območjih (aglomeracije, glavne ceste in glavne železnice).		CY, DE, FR, EL, ES, PL, PT, SK
Kakovost in upravljanje voda
Olajšanje izvajanja ukrepov (npr. obnova hidromorfologije rek), ki prispevajo k doseganju ciljev okvirne direktive o vodah. Izboljšanje časa in pogostosti spremljanja. Zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev za izvajanje ukrepov iz načrtov upravljanja povodja.		AT, BE, CZ, DE, DK, EE, EI, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, SK, SE, SI, RO
Ocenjevanje novih fizičnih sprememb vodnih teles v skladu s členom 4(7) okvirne direktive o vodah. Proučitev drugih možnosti in ustreznih ukrepov za blaženje.		BE, BG, CY, CZ, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI
Nujno zagotavljanje ustreznega nadzora nad odvzemom vode in hidromorfološkimi spremembami v skladu z okvirno direktivo o vodah.		IE
Celovito izvajanje direktive o čiščenju komunalne odpadne vode v vseh aglomeracijah z izgradnjo potrebne infrastrukture.		BE, BG, CY, CZ, EE, FR, EL, ES, FI, HR, HU, IE, IT, LT, LV, MT, PL, PT, RO, SE, SI, SK
Izboljšanje usklajenega izvajanja vodne, morske in naravovarstvene politike.		BE, BG, CY, CZ, EE, FI, FR, EL, EI ES, HR, HU, IE, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, SE, SI, SK
Odprava onesnaževanja s hranili, zlasti z nitrati iz kmetijstva, z izvajanjem direktive o nitratih.		CY, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, SK, SE, SI
Kemikalije
Posodobitev upravnih zmogljivosti za izvajanje in izvrševanje, da bi se dosegla ničelna toleranca do neskladnosti.		AT, BE, BG, CY, CZ, DE, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PT, PL, RO, SE, SI, SK
Priprava in izvajanje strategij za izvrševanje uredb REACH in CLP.		BE, EE, HR, LV, MT, PL
Ratifikacija Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih.		IT
Podnebni ukrepi
Spodbujanje trajnostnosti in razogljičenja prometnega sektorja (cestni in pomorski sektor, izboljšane železniške povezave), vključno z uporabo alternativ fosilnim gorivom (biogoriva, uporaba električnih vozil).		BE, CY, CZ, DE, EL, ES, IE, IT, FI, FR, HR, HU, IT LV, LT, LU, MT, NL, PT, PL, RO, SE, SK
Povečanje uporabe čiste energije in energije iz obnovljivih virov (sončne in vetrne energije ter energije iz vodika) s podporno infrastrukturo.		AT, BE, BG, CY, CZ, DE DK, EE, EL, ES, IE, IT, FI, FR, HR, HU, LV, LT, MT, NL, PT, PL, RO, SE, SK
Razmislek o davčni reformi in oblikovanju cen emisij toplogrednih plinov, da se spodbudi uporaba energije iz obnovljivih virov pred fosilnimi gorivi.		AT, LU, LT, LV
Povečanje energijske učinkovitosti in uporabe energije iz obnovljivih virov v gradbenem sektorju s celovito prenovo/nadgradnjo.		BG, CZ, CY, EE, EL, ES, FI, HU, HR, IE, IT, LV, LT, NL, PT, SE, SK
Zagotavljanje trajnostne uporabe biomase. Iskanje rešitev za pretvorbo biomase v dolgotrajne lesne proizvode in spreminjanje praks upravljanja zemljišč, da bi se spodbudilo delovanje ponora v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.		AT, BG, CZ, EE, ES, FI, HU, IE, LT, LV, MT, SE, SK
Pospeševanje razvoja raziskav in inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij v energetskem sektorju, kvalificiranih delovnih mest in zagonskih podjetij.		CY, DE, LV, PL, SK
Izkoriščanje priložnosti za znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki niso CO2, iz sektorja odpadkov. Zmanjšanje emisij plinov, ki niso CO2, v kmetijstvu ter omogočanje prehoda agroživilske industrije na trajnostne načine proizvodnje.		IE, MT
Zagotavljanje, da se kmetijski sektor razvija v smeri nizkih emisij ogljika.		FR, LV
Oživitev vodotokov, ki bi pripomogli k zaščiti pred poplavami, sušo in morebitno kvalitativno degradacijo razpoložljivih vodnih virov. Nadaljnje vključevanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč, zlasti za preprečevanje poplav.		MT, SK
Izvajanje reform v regijah z ogljično intenzivnim energetskim sektorjem (premogovniške regije).		BG
Spodbujanje naložb v podnebju prijazne proizvodne procese v celotnem industrijskem sektorju.		DE
Ratifikacija Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih.		IT
Financiranje
Izboljšanje zmogljivosti za učinkovito uporabo sredstev EU za okolje, zlasti s tehnično pomočjo in/ali strategijami za financiranje na področju okolja, ter povečanje ravni financiranja, vključno z zasebnim financiranjem, kjer je ustrezno, za obravnavanje naložbenih potreb v okoljskih sektorjih, zlasti za biotsko raznovrstnost. Združevanje vseh ustreznih upravnih ravni ter zagotavljanje komplementarne uporabe sredstev.		AT, BE, BG, DE, CZ, CY, EL, HR, FI, HU, HR, IE, IT, LV, LT, LU, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK
Obravnavanje fiskalnih/davčnih reform in zeleno proračunsko načrtovanje, vključno s postopnim opuščanjem okolju škodljivih subvencij, na način, ki spodbuja bolj okoljsko ozaveščeno ravnanje industrije in družbe na splošno v skladu z načelom „onesnaževalec plača“.		CZ, EL, ES, FR, HU, LU, SK
Informacije, udeležba javnosti in dostop do pravnega varstva
Omogočanje večje dostopnosti prostorskih podatkov in dajanje prednosti naborom okoljskih podatkov pri izvajanju direktive INSPIRE, zlasti tistim, ki so opredeljeni kot nabori prostorskih podatkov velike vrednosti za izvajanje okoljske zakonodaje.		BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, FI, FR, HR, IE, IT, LT, LV, PL, PT, NL, RO, SK, SE
Zbiranje, spremljanje in objavljanje informacij o postopkih presoje vplivov na okolje in strateške presoje vplivov na okolje, da se olajša in izboljša udeležba javnosti (npr. z namenskimi orodji) pri odločanju o okoljskih zadevah, vključno z njihovimi izidi in obsegom, v katerem so bile pripombe javnosti upoštevane pri končni odločitvi.		AT, BE, CZ, CY, DE, DK, EL, EE, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SE, SI
Dokončanje prenosa revidirane direktive o presoji vplivov na okolje.		CZ, SK
Izboljšanje dostopa zadevne javnosti do pravnega varstva.		AT, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, FI, HR, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PL, RO, SK, SI, SE
Boljše obveščanje javnosti o njenih pravicah do pravnega varstva, zlasti prek nacionalnih sodnih in upravnih spletnih portalov z napotitvami na informativne preglede na portalu e-pravosodje Evropske komisije o dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah in o možnostih vložitve pritožb glede okoljskih vprašanj ali kršitev, ter objavljanje podatkov o nadaljnjem ukrepanju po vložitvi takih pritožb.		BG, CZ, DE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LV, LU, MT, PL, PT, RO, SK, SE, SI
Zagotavljanje, da stroški niso ovira za učinkovit dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah.		BE, HR, IE, IT, PT
Zagotavljanje, da so rezultati sodnih primerov o okoljskih zadevah učinkoviti v praksi.		ES
Ratifikacija Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Protokol iz Kijeva).		FR
Zagotavljanje skladnosti
Zbiranje in dajanje na voljo informacij o izvrševanju okoljske zakonodaje, vključno s kršitvami, pregonom kaznivih dejanj zoper okolje, primeri okoljske škode, zadevami v skladu z direktivo o okoljski odgovornosti, načrti in poročili inšpekcijskih pregledov ter razpoložljivostjo finančnih jamstev za kritje stroškov okoljske škode, in o uradnem sodelovanju med odgovornimi javnimi organi.		AT, BE, BG, CY, CZ, DE, DK, EE, EL, ES, FI, FR, HR, HU, IE, IT, LT, LU, LV, MT, NL, PL, PT, RO, SE, SI, SK
Spodbujanje in spremljanje udeležbe javnosti pri izvrševanju, in sicer z ozaveščanjem o možnostih za poročanje o okoljskih problemih. Izboljšanje javno dostopnih informacij o možnostih vložitve pritožb v zvezi z okoljskimi vprašanji ali kršitvami ter o nadaljnjem ukrepanju po vložitvi pritožb in okoljskih inšpekcijskih pregledih.		BE, BG, CY, DE, DK, EL, ES, FI, FR, HU, IT, LT, LU, MT, PL, RO
Izboljšanje ali vzpostavitev sistema finančnih jamstev ali instrumentov za okoljsko odgovornost, da se pokrijejo stroški okoljske škode.		CY, HR, HU, LU, NL
Izboljšanje razpoložljivosti praktičnih informacij za kmete in/ali upravljavce zemljišč o tem, kako prispevati k boljšemu izvajanju direktiv o naravi in/ali direktive o nitratih.		AT, BE, BG, CY, CZ, DK, EE, EL, ES, HR, IT, PL, PT, RO, SI, SK
Učinkovitost uprav za okolje
Nadaljnje izboljšanje okoljskega upravljanja, zlasti upravne zmogljivosti in usklajevanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.		ES, FI, HU, IT, LU, MT, PT

(1) Prednostni ukrepi so bili vključeni v vsako poročilo za posamezno državo v skladu z informacijami, na voljo Evropski komisiji, da se zagotovi enako obravnavanje vseh držav članic. Da bi se omogočila primerljivost, so vsi prednostni ukrepi v tej prilogi združeni glede na skupine držav članic, ki so prejele podobna priporočila. Zato je lahko besedilo v Prilogi manj natančno kot v poročilih za posamezne države.