EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.8.2022

COM(2022) 416 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju sklada za inovacije, vključno s pregledom iz člena 24 Uredbe (EU) št. 1031/2010

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju sklada za inovacije, vključno s pregledom iz člena 24 Uredbe (EU) št. 1031/2010

1. Uvod 

Sklad za inovacije je eden največjih programov financiranja na svetu za komercialno predstavitev inovativnih nizkoogljičnih tehnologij, ki si prizadeva uvesti na trg industrijske rešitve za razogljičenje Evrope in podpreti njen prehod na podnebno nevtralnost. Med najrazličnejšimi finančnimi instrumenti, ki so na voljo na ravni EU, ima zaradi svojega obsega in osredotočenosti na zadnje stopnje v uvajanju inovativnih čistih tehnologij edinstveno vlogo.

Z več kot 38 milijardami EUR sredstev 1 , ki se financirajo iz dražbe pravic sistema EU za trgovanje z emisijami, je sklad za inovacije usmerjen v:

energetsko intenzivne industrije, vključno z okoljsko varnim zajemanjem in uporabo ogljika, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, ter izdelki, ki nadomeščajo ogljično intenzivne;

projekte okoljsko varnega zajemanja in geološkega shranjevanja CO2;

inovativne tehnologije proizvodnje energije iz obnovljivih virov ter

tehnologije za shranjevanje energije.

Njegov cilj je ustvariti prave finančne spodbude za podjetja, da bi ta že zdaj vlagala v čiste tehnologije, in jih opolnomočiti, da postanejo vodilna v svetu na področju čistih tehnologij.

Slika 1: Pregled sklada za inovacije

Predlagana revizija direktive o EU ETS, ki jo je Komisija predlagala v juliju 2021 v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ 2 , je namenjena nadaljnji krepitvi sklada s povečanjem števila pravic iz EU ETS in s tem proračuna, ki je na voljo skladu, njegovo področje uporabe pa bo razširjeno na sektorja pomorstva in cestnega prometa in ter stavbni sektor.

GD za podnebno politiko ima splošno odgovornost za sklad za inovacije, vključno z določitvijo obsega in prednostnih nalog politike v razpisih za zbiranje predlogov in njihovih bistvenih elementov ter z odločitvami o oddaji naročil. Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je zadolžena za vodenje razpisov za zbiranje predlogov, ocenjevanje, pripravo nepovratnih sredstev in podpisovanje sporazumov ter vsakodnevno spremljanje projektov. Evropska investicijska banka zagotavlja pomoč pri razvoju projektov. Z državami članicami potekajo posvetovanja o sklepih o financiranju in seznamu izbranih projektov, hkrati pa imajo ključno vlogo pri doseganju morebitnih prijaviteljev na svojem ozemlju in podpori le-tem pri prijavah na projekte (npr. prek shem podpore) in izvajanju projektov (npr. z olajšanim izdajanjem dovoljenj).

1.2 Namen tega poročila

Skladno s členom 23(6) Delegirane uredbe (EU) 2019/856 z dne 26. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z delovanjem sklada za inovacije (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba) Komisija letno poroča Svetu in Evropskemu parlamentu o napredku pri izvajanju sklada.

To poročilo izpolnjuje zahtevo za leti 2020 in 2021 s povzemanjem rezultatov prvih dveh razpisov sklada, ki sta bila na voljo šele ob koncu leta 2021: prvega razpisa za obsežne projekte (opredeljene kot projekte s skupnimi kapitalskimi izdatki, ki presegajo 7,5 milijona EUR) in prvega razpisa za manjše projekte (opredeljene kot projekte s skupnimi kapitalskimi izdatki, ki ne presegajo 7,5 milijona EUR). Prvi razpis za obsežne projekte je bil objavljen 3. julija 2020, rezultati pa so bili razglašeni 16. novembra 2021, medtem ko je bil prvi razpis za manjše projekte objavljen 1. decembra 2020, njegovi rezultati pa so bili razglašeni 27. julija 2021.

V tem poročilu so analizirani rezultati teh razpisov in njihov prispevek k ciljem sklada s poudarkom na pridobljenih izkušnjah in ugotovitvah, pomembnih za politiko.

Čeprav je bil 2. razpis za obsežne projekte objavljen 26. oktobra 2021, 2. razpis za manjše projekte pa 31. marca 2022, oba razpisa še potekata, zato bodo njuni rezultati sporočeni v drugem poročilu o skladu za inovacije.

Člen 24(3) uredbe o prodaji na dražbi 3 določa, da Komisija pregleda porazdelitev pravic, ki se še naprej prodajajo na dražbi po odločitvi sklada za inovacije o oddaji posameznega razpisa za zbiranje predlogov, in druge vidike v zvezi z delovanjem sklada za inovacije. Taki pregledi se opravijo vsaki dve leti, pri čemer se prvi pregled izvede najpozneje 30. junija 2022. To poročilo izpolnjuje tudi ta namen.

2. Rezultat prvih dveh razpisov sklada za inovacije

2.1 Zasebni interes za sklad za inovacije

Zaradi obsežne komunikacijske kampanje in več kot 30 delavnic ozaveščanja, na katerih so v letih 2019 in 2020 sodelovala številna industrijska združenja EU in države članice 4 , sta oba razpisa pritegnila veliko število prijav: 311 5 za obsežne projekte in 232 6 za manjše projekte. Prijave so zajemale vse upravičene sektorje in države članice, s čimer so prispevale k izpolnjevanju cilja sklada o financiranju projektov s širokim sektorskim in geografskim spektrom.

Število prijav kaže, da je industrija zainteresirana za razvoj rešitev čiste tehnologije, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti EU in da lahko sklad izbira iz raznolikega portfelja zelenih projektov, ki potrebujejo podporo in spodbujajo zasebni kapital. V primerjavi s prijavami za razpis za obsežne projekte je prvi razpis za manjše projekte privabil manj prijav iz energetsko intenzivnih industrij ter sektorja zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika, vendar več prijav iz sektorjev obnovljivih energij in shranjevanja energije.

2.2 Kakovost prijav

Komisija je prijaviteljem skozi celotni postopek prijave na oba razpisa zagotavljala obširno, z razpisom povezano pomoč. Splošna kakovost prijav je bila visoka, kar pomeni, da je bila pri obeh razpisih močna konkurenca med projekti. Vendar je bila kakovost prijav nižja pri razpisu za manjše projekte, kot kaže nižje število predlogov, ki izpolnjujejo vse minimalne prage.

Komisija in agencija CINEA sta za vsak posamezen razpis organizirala namenske spletne seminarje 7 in informativne dneve. Besedila razpisov so bila podrobno pojasnjena, podani so bili odgovori na vprašanja morebitnih prijaviteljev, podjetja pa so prejela pojasnjevalno gradivo v pomoč pri pripravi prijav. Vzporedno s tem je posebna služba za pomoč odgovorila na skupno več kot 1 500 vprašanj za oba razpisa. Po zaključku razpisov je bilo predstavljeno in objavljeno poročilo o dobrih praksah, ki bi lahko bile v pomoč morebitnim prijaviteljem 8 .

V prvem razpisu za zbiranje predlogov za obsežne projekte je bilo med 311 prejetimi prijavami ugotovljeno, da jih je 19 (5 %) nesprejemljivih ali neupravičenih v prvi fazi 9 . V prvem razpisu za zbiranje predlogov za manjše projekte je bilo med 232 10  prejetimi prijavami ugotovljeno, da je 55 projektov (24 %) nesprejemljivih ali neupravičenih, dva nista bila upoštevana (preskusna predloga), s čimer je tako ostalo skupno 175 upravičenih predlogov, ki so se potegovali za nepovratna sredstva (glej Figure 2 ).

Slika 2: število upravičenih in sprejemljivih predlogov za posamezen razpis

 

Projekti so bili izbrani na podlagi petih meril za dodelitev, opredeljenih v Delegirani uredbi in besedilih razpisov (za manjše projekte so bila merila za dodelitev poenostavljena):

1.stopnja inovativnosti;

2.uspešnost v smislu preprečevanja emisij toplogrednih plinov:

3.zrelost projekta;

4.nadgradljivost in

5.stroškovna učinkovitost.

Na splošno so bili projekti v prvem razpisu za zbiranje predlogov za obsežne projekte glede na merila za dodelitev ocenjeni bolje kot predlogi za manjše projekte, konkurenca med projekti pa je bila močnejša (glej Figure 3 ). V obsežnem razpisu, ki je zajemal dva kroga ocenjevanja, je bilo 70 najbolje ocenjenih in upravičenih predlogov iz prve faze povabljenih v drugo fazo. Izmed 70 povabljenih je bilo predloženih 66 predlogov. Nazadnje je bilo sedem projektov povabljenih k pripravi nepovratnih sredstev, 41 visoko ocenjenih projektov (tj. takih, ki so presegli minimalni prag pri vseh merilih za dodelitev) pa ni bilo mogoče financirati zaradi nezadostnega proračuna v razpisu za obširne predloge.

V prvem razpisu za manjše predloge 137 predlogov od 175 ocenjenih ni izpolnjevalo vseh meril za dodelitev. Samo 6 predlogov je preseglo vse prage, vendar jih zaradi nezadostnega proračuna ni bilo mogoče financirati, 32 projektov pa je bilo povabljenih k pripravi nepovratnih sredstev. Nazadnje so bila nepovratna sredstva dodeljena 30 projektom, dva projekta pa sta bila umaknjena.

Ocena meril za dodelitev kaže znatne razlike v razporeditvi mediane med obema razpisoma. V prvem razpisu za obsežne projekte je več predlogov preseglo vse prage, zato je bila konkurenca za financiranje močnejša (41 predlogov je preseglo prage, sedem jih je prejelo sredstva), medtem ko je bilo v prvem razpisu za zbiranje predlogov za manjše projekte le 38 predlogov ocenjenih nad pragi za dodelitev, 32 projektov pa je prejelo sredstva. Vendar so bili financirani predlogi v razpisu za manjše projekte ocenjeni razmeroma bolje od tistih, ki so prejeli sredstva v razpisu za obsežne projekte.

Slika 3: Raven konkurence med projekti v prvem razpisu za obsežne projekte in razpisu za manjše projekte - končna razvrstitev

Komisija si še naprej prizadeva pomagati podjetjem pri prijavah za sklad s številnimi spletnimi seminarji za posamezne razpise, smernicami in poročili o dobrih praksah ter inovativnimi orodji, kot je vprašalnik za samopreverjanje, ki je bil oblikovan za drugi razpis za manjše projekte.

Zelo visoko število prijav za oba razpisa ter znatno preveliko število prijav glede na proračun sta nakazovala močno konkurenco za financiranje in zato je le malo projektov prejelo sredstva, medtem ko številni projekti, ki so presegli vse prage, niso prejeli podpore, zlasti v razpisu za obsežne projekte. To kaže, da imajo podjetja resen interes za sklad in zato je Komisija za 50 % povečala velikost drugega razpisa za obsežne projekte, obenem pa projektom iz prvega kroga razpisov omogoča lažjo ponovno prijavo s spremembo Delegirane uredbe, ki bi omogočila prijavo v eni sami fazi.

2.3 Zahtevana sredstva proti razpoložljivemu proračunu

Projekti, ki so bili prijavljeni na obeh razpisih, zlasti pa v okviru razpisa za obsežne projekte, so zahtevali bistveno višje financiranje od zneskov, ki so bili na voljo v okviru zadevnih razpisov. Zato je Komisija maksimizirala proračune za razpise tako, da je v skladu s sklepom o financiranju uporabila 20-odstotno prožnost. Projekti, prijavljeni v prvem razpisu za obsežne predloge, so zahtevali skupno 21,7 milijarde EUR, kar odločno presega razpoložljivi proračun 1 milijarde EUR. Pri prvem razpisu za manjše predloge, je bilo preveliko število prijav nekoliko manj izrazito: zahtevani proračun je bil v višini 12,1 milijarde EUR, kar je desetkratnik razpoložljivega proračuna. Da bi rešila težavo zaradi prevelikega števila prijav, je Komisija maksimizirala proračune razpisov tako, da je uporabila 20-odstotno prožnost v skladu s sklepom o financiranju ter je v prvem razpisu za obsežne predloge dodelila 1 145 586 747 EUR nepovratnih sredstev, v prvem razpisu za manjše predloge pa 109 163 733 EUR.

2.4 Prispevek projektov sklada za inovacije k podnebni nevtralnosti EU

2.4.1 Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov

Prva razpisa sklada za inovacije podpirata projekte z znatnim potencialom za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prispevata k podnebni nevtralnosti EU.

Projekti, ki so prejeli nepovratna sredstva v prvem krogu razpisov sklada za inovacije, nakazujejo zmanjšanje v višini 77,4 Mt ekvivalenta CO2 v prvih desetih letih delovanja. Prve rezultate zmanjševanja emisij je mogoče pričakovati od leta 2023 dalje, ko bodo začeli delovati prvi dodeljeni projekti.

Slika 4: Pričakovano absolutno preprečevanje emisij toplogrednih plinov v 10 letih delovanja dodeljenih projektov

2.4.2 Zelo inovativni projekti z znatnimi možnostmi za nadgrajevanje

Prva razpisa sklada za inovacije podpirata zelo inovativne projekte, ki bodo olajšali prehod na podnebno nevtralnost celotnih industrijskih ekosistemov. Projekti morajo ponuditi več kot postopne inovacije v primerjavi z zadnjim stanjem tehničnega razvoja v EU, da bi se upoštevali pri dodeljevanju sredstev, še pogosteje pa so ocenjeni kot projekti z zelo močnimi ali prelomnimi inovacijami. Dodeljeni projekti imajo znaten potencial za nadgradljivost, kar kaže na priložnost za nadaljnje zmanjševanje emisij toplogrednih plinov s prenosom tehnologije ali njene uporabe na druge lokacije in sektorje in spodbuja sodelovanje različnih akterjev v regionalnem in evropskem gospodarstvu.

V okviru projektov, ocenjenih v prvi fazi prvega razpisa za obsežne predloge, so bile prikazane najrazličnejše tehnološke in inovativne rešitve čistih tehnologij 11 . Ta raznolikost se je nadaljevala v drugi fazi razpisa in v sedmih dodeljenih projektih.

V okviru prvega razpisa za obsežne predloge sedem izbranih projektov 12 obravnava izzive v različnih sektorjih: jeklo, kemikalije (amoniak, metanol, etilen oksid), vodik (zeleni in modri), proizvodnja fotovoltaičnih celic, cement, zajemanje in uporaba ogljika za proizvodnjo betona, elektrika, ogrevanje in hlajenje. Dodeljeni projekti bodo nosilci sprememb ter bodo spodbujali razogljičenje v svojih sektorjih, državah članicah in regijah.

Uporabljene tehnologije so prelomne in prve tovrstne v predlaganem obsegu, pri čemer pa imajo velik potencial za nadgradljivost v različnih sektorjih in gospodarstvu:

·neposredno zmanjšanje v višini 1,2 Mt/leto (25 % proizvodnje jekla na Švedskem) v jeklarni na podlagi obnovljivega vodika v predstavitvenem projektu HYBRIT;

·500-megavatni elektrolizator v predstavitvenem projektu HYBRIT, 50-megavatni elektrolizator v projektu SHARC;

·3-gigavatna tovarna za proizvodnjo fotovoltaičnih celic z dvojno heterospojno strukturo (B-HJT) v projektu TANGO;

·zajemanje CO2 v cementu (projekt K6), parni reforming metana, proizvodnja amoniaka in etilen oksida (projekt Kairos@C), priprava za zajemanje in uporabo ogljika v rafinerijah v projektu SHARC;

·prva tovrstna ladja za transport CO2 v projektu Kairos@C;

·4 projekti dobave CO2 za geološko shranjevanje na različnih lokacijah v Severnem morju (Kairos@C, BECCS@STHLM, SHARC, K6);

·pretvorba trdnih komunalnih odpadkov v metanol namesto energijske predelave s sežiganjem odpadkov v projektu ECOPLANTA;

·neto odvzemi ogljika v projektu BECCS@STHLM.

Glavne lokacije projekta so v Belgiji, Italiji, na Švedskem (2), v Franciji, Španiji in na Finskem, s transportom in shranjevanjem CO2 pa bosta nepogrešljivi partnerici tudi Nizozemska in Norveška.

Trden sklop projektov s skoraj 300 prijavami v prvem razpisu za obširne predloge kaže na najrazličnejše tehnološke rešitve, ki lahko privedejo do zelenega prehoda v številnih sektorjih.

V kategoriji energetsko intenzivnih industrij so bile opredeljene tri glavne tehnološke rešitve: i) vodik, ii) zajemanje, uporaba in/ali shranjevanje ogljika in iii) rešitve, ki temeljijo na rabi biomase, hkrati pa številni projekti uporabljajo več kot eno od teh glavnih rešitev in jih združujejo z drugimi tehničnimi rešitvami. Druge pogoste rešitve so recikliranje (npr. odpadna kovina, plastika), piroliza, uplinjanje in elektrifikacija. Pomembno število predlogov (7 %) v kategoriji energetsko intenzivnih industrij je vključilo distribucijo in uporabo vodika v različne načine prevoza (npr. težka tovorna vozila, avtobuse, vozila na gorivne celice in s pogonom na vodik, ladje). Približno petina skupnega števila predlogov upošteva različne surovine za biomaso, predvsem odpadke in ostanke.

V kategoriji zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika je večina predlogov osredotočenih na en del vrednostne verige zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika, CO2 pa se zajema iz različnih virov (biorafinerij, proizvodnje železnih in neželeznih kovin, cementa in apna, rafinerij, kemikalij, obratov za skupno proizvodnjo toplotne in električne energije iz biomase in geotermalnih virov, pridobivanja energije iz odpadkov ali zunanjega zraka), njihov cilj pa je proizvesti različne proizvode (elektriko in toploto, vodik, metanol, letalska goriva, metan, gradbene materiale, druge kemikalije in druga goriva).

V kategoriji obnovljivih virov energije je mogoče najti vse glavne tipe tehnologij: kopensko in morsko energijo vetra, plavajoče in kopenske temelje, koncentrirano sončno energijo, fotovoltaiko, proizvodne zmogljivosti za fotovoltaične celice in module, energijo plimovanja, energijo valovanja, gradient slanosti in vodno energijo ter globoko geotermalno energijo. Številni predlogi v zvezi z energijo iz obnovljivih virov združujejo različne tehnologije energije iz obnovljivih virov, kot so kombinacije koncentrirane sončne energije in fotovoltaike, koncentrirane sončne energije in biomase ter vetra in fotovoltaike. Spremenljivi obnovljivi viri energije se pogosto povezujejo z baterijami ali shranjevanjem toplotne energije ali proizvodnjo vodika.

V kategoriji shranjevanja energije si mnogi predlogi prizadevajo najti rešitve za shranjevanje električne energije znotraj dneva, drugi predlogi pa zajemajo druge načine shranjevanja, kot so baterije, shranjevanje stisnjenega ali tekočega zraka, toplotna energija, vodik in hidroelektrarne. Nekateri predlogi zajemajo ukrepe na strani povpraševanja, tako da vključujejo rešitve pametnih omrežij ali virtualnih elektrarn, medtem ko nekateri drugi predlogi zadevajo proizvodne zmogljivosti za baterije.

Slika 5: Tehnološke rešitve iz prvega razpisa za obsežne predloge: prijave, vabila v drugo fazo in dodeljeni projekti  13  

V okviru prvega razpisa za manjše predloge je nepovratna sredstva prejelo 30 projektov 14 , glavne značilnosti nekaterih projektov pa so poudarjene v nadaljevanju:

·Uvajanje prvih tovrstnih tehnologij v novih sektorjih: npr. razvoj prve mobilne toplotne baterije z obnovitvijo 6 Gwh industrijske odpadne toplote na leto za zagotavljanje energije tam, kjer ni daljinskega ogrevanja ali infrastrukture za hlajenje (projekt WH), ali izgradnja in obratovanje enega prvih zračnih sistemov vetrne energije na svetu z zmogljivostjo za proizvodnjo 1,2 MW električne energije iz obnovljivih virov (projekt NAWEP);

·Uporaba prvih tovrstnih tehnologij v obstoječih industrijskih procesih: npr. regeneracija visokokakovostnega olja iz rabljenega olja, s čimer se preprečuje potreba po proizvodnji čistega olja fosilnega izvora (projekt SKFOAAS), prelomne tehnologije za povečano obnovo biometana in izboljšanje njegove kakovosti, da bi bil skladen z omrežjem, z uporabo obstoječega deponijskega plina (projekt W4W);

·Uvajanje nove kombinacije obstoječih tehnologij: npr. proizvodnja nizkoogljičnih agregatov, z združevanjem dejavnosti rafinerije, podjetja za ravnanje z odpadki in proizvajalca gradbenih materialov (projekt AGGREGACO2) ali preobrazba morskega pristanišča v prvo evropsko pristanišče, ki bo zmožno obratovati zunaj omrežja, na podlagi samoupravne energetske skupnosti, ki porabi 6 300 Mwh energije iz obnovljivih virov na leto (projekt GREENMOTRIL), ali združitev tehnologij iz zračnih sistemov vetrne energije, sončne fotovoltaike in shranjevanjem v redukcijsko-oksidacijskih pretočnih baterijah, ki oskrbujejo 73 % pasovnega odjema energije, potrebnega za skladišče za plin (projekt AQUILON);

·Nadomeščanje obstoječih tehnologij: npr. uvedba inovativne posodobitvene rešitve za nadomestitev fosilnih goriv z biomasnim gorivom v apneni peči obrata za proizvodnjo celuloze (projekt LK2BM).

Projekti, prijavljeni na prvi razpis na manjše predloge, izkazujejo tudi najrazličnejše tehnološke rešitve v manjših sektorjih ter inovativne rešitve v novih sektorjih in trgih. Tehnološke rešitve 30 projektov, za katere je bil podpisan sporazum o nepovratnih sredstvih, je mogoče razvrstiti v sedem večjih tehnoloških rešitev, pri katerih večina projektov zajema shranjevanje energije, energijo iz obnovljivih virov in vodik.

Slika 6: Tehnološke rešitve iz prvega razpisa za manjše predloge (dodeljeni projekti)

 

2.4.3 Zreli projekti

Prva razpisa sklada za inovacije podpirata projekte z veliko finančno in poslovno zrelostjo.

Ker si sklad za inovacije prizadeva podpreti rešitve čiste tehnologije, ki jih je mogoče hitro uvesti, je treba v okviru projektov doseči sklenitev finančne konstrukcije 15 najpozneje v štirih letih po podpisu sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, tj. najpozneje v letih 2025–2026 za prva dva razpisa. Graf v nadaljevanju prikazuje, da se bo od 37 dodeljenih projektov predvidoma pri 20 (54 %) dosegla sklenitev finančne konstrukcije v enem letu, pri 13 (35 %) v dveh letih, pri štirih (11 %) pa v treh letih. Pri manjših projektih se namerava sklenitev finančne konstrukcije doseči relativno hitreje, kar je povezano z njihovimi manjšimi stroški in navadno enostavnejšo finančno strukturo.

Slika 7: Število projektov, ki nameravajo doseči sklenitev finančne konstrukcije, na četrtletje 16

Poleg tega se pri vseh projektih, ki so prejeli nepovratna sredstva v prvih razpisih sklada za inovacije, začetek delovanja načrtuje do leta 2026, kar kaže na visoko raven operativne zrelosti. Pri večini projektov, tj. 29 od 37, se začetek delovanja načrtuje do prvega četrtletja 2025. S tem bi bila še pred koncem desetletja zagotovljena zmanjšanja emisij.

2.4.4 Pomoč pri razvoju manj zrelih projektov

Sklad za inovacije ima poseben mehanizem, tj. pomoč pri razvoju projektov 17 , za povečanje zrelosti projektov prek visokokakovostnega tehničnega in finančnega svetovanja, ki ga zagotavlja Evropska investicijska banka (EIB) in je prilagojeno potrebam projektov. Cilj pomoči pri razvoju projektov je koristiti zlasti manjšim projektom in projektom v državah članicah z nižjimi dohodki, da bi pripomogla h geografsko uravnoteženi porazdelitvi podpore sklada za inovacije. Pomoč pri razvoju projektov je na voljo tako obsežnim kot manjšim projektom in lahko poveča njihove možnosti za dosego sklenitve finančne konstrukcije in začetek delovanja. Sporazum o prispevku o zagotovitvi pomoči pri razvoju projektov je bil z EIB podpisan aprila 2021 in se že izvaja.

V vsakem razpisu se do 20 predlogom, ki niso prejeli nepovratnih sredstev, ponudi pomoč pri razvoju projektov: v okviru prvega razpisa za obširne projekte je bil 15 predlogom ponujen 18 dostop do pomoči pri razvoju projektov, vredne 4,4 milijona EUR, v prvem razpisu za manjše predloge pa je bila 10 projektom dodeljena pomoč pri razvoju projektov, vredna 1,7 milijona EUR.

Tudi projekti, ki jim je dodeljena pomoč pri razvoju projektov, zajemajo najrazličnejše tehnološke rešitve: od zelenega vodika in sintetičnih letalskih goriv v energetsko intenzivnih industrijah do shranjevanja energije. Predvidoma se bodo ti projekti ponovno prijavili na prihodnje razpise sklada za inovacije, s čimer se bo oblikoval stalen sklop odličnih projektov, ki bodo prejeli finančna sredstva. V smislu geografske lokacije pomoč pri razvoju projektov prispeva, da so projekti, ki prejemajo podporo sklada za inovacije, dobro razporejeni med državami članicami.

Cilj prihodnjih razpisov bo še bolje izkoristiti potencial pomoči pri razvoju projektov za podporo projektom v premalo zastopanih državah in pri manjših prijaviteljih.

2.4.5 Ravnovesje na geografski in sektorski ravni

Sklad za inovacije si prizadeva v času svojega delovanja do leta 2030 doseči ravnovesje na geografski in sektorski ravni. Kot je ponazorjeno v nadaljevanju, so bile v dveh zaključenih razpisih prejete prijave iz skoraj vseh držav članic, projekti pa se prav tako razvijajo v mnogih državah članicah, pri čemer je Vzhodna Evropa resda manj zastopana. Veliko je medsektorskih in čezmejnih projektov, ki imajo znaten potencial za razogljičenje celotnih regij in sektorjev prek nacionalnih in sektorskih meja.

Slika 8: Prvi razpis za obsežne projekte: predlogi po posameznih državah

Komisija si bo pri izvajanju sklada prizadevala še razširiti geografsko ravnovesje s tremi posebnimi možnostmi. Prvič, redni razpisi za manjše projekte, katerih stroški ne presegajo 7,5 milijona EUR, so lahko bolj primerni za podjetja iz manjših držav članic, ki si prizadevajo za naložbe v čiste tehnologije v manjšem obsegu. Drugič, pomoč pri razvoju projektov, ki jo Evropska investicijska banka zagotavlja obsežnim in manjšim projektom, lahko podjetjem pomaga pri pripravi boljših prijav in povečanju njihovih možnosti za prejem nepovratnih sredstev iz sklada za inovacije. Tretjič, Komisija je vzpostavila omrežje nacionalnih kontaktnih točk za sklad za inovacije v vseh državah članicah EU ter na Islandiji in Norveškem 19 , ki lahko morebitnim prijaviteljem zagotovijo informacije o skladu in njegovih medsebojnih vplivih z nacionalnimi instrumenti financiranja ter drugih programih EU, ki so na voljo v posamezni državi članici.

V prvih dveh razpisih so podporo prejeli projekti iz skoraj vseh sektorjev. Kot je prikazano v oddelku 2.4.2, tehnološke rešitve prijavljenih in dodeljenih projektov ponazarjajo raznolikost sklopa projektov in kažejo, da lahko sklad za inovacije izpolnjuje potrebe vseh sektorjev, ki so trenutno ali bi lahko bili v prihodnosti upravičeni do pomoči. Sklad za inovacije je na primer že podprl projekte, ki so pomembni za vodni in cestni promet, do leta 2030 pa lahko podpre zelen prehod celotnega gospodarstva EU s financiranjem rešitev čiste tehnologije, ki segajo od proizvodnje energije do energetsko intenzivnih industrij, prometa, stavb in kmetijstva. Slika v nadaljevanju prikazuje dosedanji učinek sklada za inovacije na posamezen sektor.

Slika 9: učinek sklada za inovacije glede na posamezen sektor

 

2.4.6 Finančna podpora, prilagojena potrebam projektov

Podpora sklada za inovacije je prilagojena potrebam trga ter profilom tveganj podprtih projektov. To pomaga privabiti dodatne javne in zasebne vire.

Prvotni proračun (1 100 000 000 EUR) za prva dva razpisa sklada za inovacije je bil v celoti dodeljen in tudi 20-odstotna proračunska prožnost, ki jo omogoča sklep o financiranju 20 , je bila izkoriščena za rešitev prevelikega števila prijav glede na proračun.

Skupne pričakovane naložbe v osnovna sredstva (CAPEX), kot so jih prijavitelji izračunali in sporočili v svojih prijavah, se uporabijo kot približek skupnih pričakovanih obsegov naložb, mobiliziranih z nepovratnimi sredstvi sklada.

Skupne pričakovane naložbe v osnovna sredstva vseh dodeljenih projektov v razpisih za leto 2020 so vredne 4 783 136 117 EUR (med njimi jih je 91 % v okviru razpisa za obsežne projekte, 9 % pa v okviru razpisa za manjše projekte). Slika 12 prikazuje, da bodo nepovratna sredstva sklada za inovacije spodbudila naložbe, ki bodo 4-krat večje od njihovega obsega.

Slika 10: Skupna dodeljena nepovratna sredstva v primerjavi z naložbami v osnovna sredstva v prvih razpisih sklada za inovacije

Skupne pričakovane naložbe v osnovna sredstva dodeljenih projektov znatno presegajo sredstva, dodeljena iz sklada za inovacije. To kaže, da so potrebne dodatne zasebne in javne naložbe v te rešitve čiste tehnologije in da se morajo podjetja zavezati k iskanju finančnih sredstev za svoje zelene inovativne rešitve, hkrati pa izraža tudi pozitiven učinek vzvoda nepovratnih sredstev sklada za inovacije.

Slika 11: Prvi razpis za obsežne projekte: primeri financiranja

2.5 Prispevek k drugim ciljem politike EU

2.5.1 Krožno gospodarstvo, učinkovita raba energije in energija iz obnovljivih virov

Dodeljeni projekti bodo evropskemu gospodarstvu prinesli tudi druge koristi v okviru evropskega zelenega dogovora, pri čemer bodo podprli strategije EU v zvezi z vodikom, povezovanjem sektorjev in krožnim gospodarstvom. Dodeljeni projekti bodo na primer:

-spodbujali rešitve temeljitega razogljičenja za energetsko intenzivne industrije, kot je Hydrogen DRI 21 v jeklarskem sektorju, ter rešitve zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika v industriji cementa;

-prinesli rešitve za lažjo povezanost sistema energij iz obnovljivih virov, kot je zagotavljanje električne energije iz obnovljivih virov ob konicah povpraševanja z drugotno uporabo avtomobilskih akumulatorjev;

-spodbujali povezovanje sektorjev in posredno elektrifikacijo s proizvodnjo zelenega vodika za sektorje, ki jih je težko elektrificirati;

-podprli uporabo načel krožnega gospodarstva in učinkovite rabe energije na različnih ravneh, na primer z recikliranjem ostankov materialov in uporabo toplote, ki bi bila sicer izgubljena, ter sodelovanjem različnih industrij, ter podprli zamenjavo fosilnih goriv in uvajanje dodatnih zmogljivosti za energijo iz inovativnih obnovljivih virov, kot je vetrna energija, sončna energija in geotermalna energija.

2.5.2 Pozitivni učinki prelivanja na druge sektorje

Medtem ko si sklad za inovacije prizadeva podpreti razogljičenje energetskih in industrijskih sektorjev s proizvodnjo in uporabo nosilcev energije iz obnovljivih virov, vključno z vodikom in sintetičnimi gorivi, pa je lahko podprl tudi najrazličnejše projekte, ki se uporabljajo v sektorjih, ki trenutno niso zajeti v sistemu EU ETS, kot so pomorstvo, cestni in železniški promet ter kmetijstvo:

·podpora razvoju novih sektorjev in/ali trgov: npr. proizvodnja vodika za prevoz brez emisij (projekta H2 VALCAMONICA in ZE PAK green H2) ali zamenjava plastike fosilnega izvora (proizvodnja termoplastičnega lignina);

·razogljičenje pomorskega prometa s proizvodnjo nizkoogljičnega utekočinjenega zemeljskega plina in bioplina (bio-UZP), ki naj bi nadomestil konvencionalno pomorsko gorivo (projekt FirstBio2Shipping). Trije drugi zadevni projekti prejemajo podporo prek pomoči pri razvoju projektov: plovilo vlačilec, ki združujejo akumulator in gorivno celico v tovornem prometu (projekt HyPush); velika jadrnica za križarjenje z inovativno tehnologijo vetrnega pogona (projekt WAVE) ter plovilo z ničelnimi emisijami, ki ga poganja obsežen sistem gorivnih celic, bosta uporabljala izključno zeleni vodik iz obnovljivih virov (projekt HYDROGEN EU-ROPAX);

·ustvarjanje koristi za kmetijstvo z integriranimi visokozmogljivimi fotovoltaičnimi namakalnimi sistemi, ki ne zahtevajo rezervnih baterij in znatno zmanjšujejo tveganja v zvezi s celovitostjo infrastrukture za distribucijo vode (projekt CO2-FrAMed);

·prispevanje k zmanjševanju emisij v prometni infrastrukturi: pomorsko pristanišče (projekt GREENMOTRIL) in letališče (projekt PIONEER) bosta v največji možni meri povečala svojo uporabo energije iz obnovljivih virov.

2.5.3 Družbene in gospodarske koristi

Dodeljeni projekti bodo tudi prinesli družbene in gospodarske koristi, kot so okrepljena rast novih sektorjev (npr. proizvodnja zelenega vodika), ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v zelenem prehodu, podpora lokalnim gospodarstvom ter sodelovanje med različnimi industrijami za spodbujanje inovacij in trajnosti. Hkrati bodo privedli do posebnih gospodarskih koristi, na primer z zniževanjem cen novih tehnologij in proizvodov ter ustvarjanjem novih trgov. Sklad za inovacije lahko tudi pripomore k obravnavi socialnih vidikov in vidikov trga dela v okviru pravičnega zelenega prehoda.

2.5.4 Sinergije z drugimi instrumenti financiranja

Cilj sklada za inovacije je zagotoviti sinergije z drugimi instrumenti naložbene podpore, kot so InvestEU ali programi posojil evropske investicijske banke, ter drugimi ustreznimi programi financiranja EU, kot sta Obzorje Evropa in Instrument za povezovanje Evrope.

Program InvestEU

Ker je pritegnitev dodatnih javnih in zasebnih virov temeljni cilj sklada, je pomembno vzpostaviti sinergije s programom InvestEU, ki je vodilno orodje EU za podporo naložbam (prek posojil in drugih oblik podpore), potrebnim za okrevanje, zeleno rast, zaposlovanje in pravičen prehod. Možna je tudi kumulacija sredstev programa Invest EU in sklada za inovacije za določen projekt. Hkrati Evropska investicijska banka v okviru programa InvestEU izvaja tako imenovani tematski produkt zeleni prehod 22 . Produkt zeleni prehod bo na voljo za projekte visokega tveganja z visoko dodano vrednostjo politike, ki so upravičeni v okviru političnih področij trajnostne infrastrukture in raziskav, inovacij ter digitalizacije. Produkt bo prejel dodatna sredstva iz sklada za inovacije 23 , katerih cilj je podpreti projekte temeljitega razogljičenja v energetiki in industriji.

Partnerstvo med EU in programom Breakthrough Energy Catalyst (BEC) bo omogočilo večji učinek produkta zelenega prehoda. V tem partnerstvu so združene Evropska komisija, Evropska investicijska banka ter program Breakthrough Energy Catalyst 24 . Memorandum o soglasju med temi stranmi je bil podpisan na 26. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26) v Glasgowu. Partnerstvo si prizadeva mobilizirati do 820 milijonov EUR (1 mld. USD) sredstev za inovativne projekte v EU med letoma 2022 in 2027.

V januarju je bil v programu Breakthrough Energy Catalyst za Evropo objavljen zahtevek za predloge 25 za obsežne projekte. Razpis je osredotočen na področja čistega vodika, trajnostnih letalskih goriv, neposrednega zajemanja in shranjevanja ogljika iz zraka ter dolgotrajnega shranjevanja energije. Partnerstvo prejema sredstva EU iz programa Obzorje Evropa 26 (v obliki nepovratnih sredstev, ki se uporabljajo kot mešano financiranje za izbrane operacije) in sklada za inovacije (v obliki dodatnih sredstev jamstva EU, ki so na voljo za zmanjšanje tveganja v zvezi s posojili EIB), ki se upravlja v okviru produkta zelenega prehodaprograma InvestEU . Sredstva programa Catalyst (v obliki nepovratnih sredstev in lastniškega financiranja) prihajajo iz človekoljubnih ustanov in podjetij. Tako Evropska investicijska banka kot program Breakthrough Energy Catalyst bosta za te projekte zagotovila enakovredna zneska financiranja.

Primeri sinergij, doseženih z dodeljenimi projekti

Učinkovite in operativne sinergije z drugimi programi Unije, predvsem za spodbujanje hitrejšega širjenja in uvajanja rezultatov raziskav in inovacij ter za omogočanje izvajanja skupnih ciljev in skupnih področij dejavnosti, so zapisane med cilji različnih programov Unije.

Številni dodeljeni projekti v prvem krogu razpisov sklada za inovacije že kažejo močne obstoječe sinergije med skladom in drugimi mehanizmi financiranja na nacionalni ravni ali na ravni EU:

·šest projektov temelji na predhodnem delu, podprtem v okviru predhodnih programov programa Obzorje Evropa, tj. Obzorje in 7. OP (CarBatteryReFactory, CO2-FrAMed, GtF, Silverstone, TLP in TANGO);

·trije projekti so prejeli podporo tudi iz drugih instrumentov EU, kot so NER300, program LIFE in razpis IPE na področju prometa (sklopi CCGeo, FirstBio2Shipping in HELEXIO), poleg tega

pa pet od sedmih dodeljenih obsežnih projektov že prejema ali naj bi prejelo finančno podporo nacionalnih ali regionalnih organov (Kairos@C, BECCS@STHLM, K6, predstavitveni projekt HYBRIT in SHARC). Finančne podpore lahko pomenijo državno pomoč v smislu člena 107 PDEU. Komisija ima izključno pristojnost za oceno skladnosti ukrepov državne pomoči z notranjih trgom, države članice pa morajo skladno s členom 108 PDEU vsako tako pomoč prijaviti.

2.5.5 Izmenjava znanja o rešitvah čiste tehnologije

Za zagotovitev zmanjšanja stroškov in hitrejše komercializacije čistih tehnologij v Evropi sklad za inovacije podpira izmenjavo znanja med projekti in deležniki o rešitvah čiste tehnologije.

Delegirana uredba kot pogoj za podpis sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev določa, da mora upravičenec do teh sredstev deliti svoje znanje. Predlagatelj projekta mora v fazi prijave predložiti načrt izmenjave znanja, ki zajema celoten cikel projekta. Take zahteve za izmenjavo znanja so ključnega pomena za zaščito javnega interesa ob upoštevanju nerazkrivanja poslovno občutljivih informacij. Olajšujejo prodor prikazanih tehnologij na trg in zmanjšujejo tveganja pri prehodu na obsežno proizvodnjo in uporabo nizkoogljičnih proizvodov. Izmenjava znanja se mora začeti pri dodelitvi nepovratnih sredstev, da bi gradili na izkušnjah iz izzivov na poti in strategijah za njihovo preseganje v kritični fazi med dodelitvijo nepovratnih sredstev in sklenitvijo finančne konstrukcije, pa tudi med slednjo in začetkom delovanja. Prva poročila o izmenjavi znanja bodo dodeljeni projekti predvidoma predložili v letih 2022–2023. Pozneje, v fazi delovanja, bodo prizadevanja za izmenjavo znanja osredotočena na tehnološko uvajanje projektov.

V letih 2020 in 2021 je bilo uspešno organiziranih več kot 10 virtualnih dogodkov kot podpora vsem profilom deležnikov, da bi bolje razumeli trenutni in potencialni razvoj rešitev čistih tehnologij v EU, kot so poseben dogodek izmenjave znanja za projekte inovativnih čistih tehnologij „From NER300 to the Innovation Fund“ 27 , konference o financiranju čistih tehnologij 28 , spletni seminarji o postopku prijave za sklad in pridobljene izkušnje 29 ter splošen dogodek o skladu za inovacije v tednu trajnostne energije 2020. Komisija je organizirala redne sestanke strokovne skupine sklada za inovacije, da bi s predstavniki držav članic in industrije razpravljala o izvajanju in prihodnjih usmeritvah sklada. Poleg tega sta GD za podnebno politiko in/ali Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) sodelovala na številnih dogodkih, ki so jih organizirale tretje strani za večjo ozaveščenost o skladu.

2.6 Pregled iz člena 24, odstavek 3, Uredbe 1031/2010

Skladno z drugim pododstavkom člena 24(3) Uredbe 1031/2010 (imenovane tudi uredba o prodaji na dražbi) Komisija vsaki dve leti pregleda porazdelitev pravic, ki se na dražbi prodajajo za sklad za inovacije, pri tem pa se posebna pozornost nameni „podpori, ki je na voljo za prihodnje razpise za zbiranje predlogov, največjem znesku podpore sklada za inovacije, ki je na voljo za pomoč pri razvoju projektov, delu skupnega zneska podpore sklada za inovacije, ki je na voljo za manjše projekte in ga pridrži Komisija, podpori, ki je predvidena za dodeljene projekte, ter izplačilu in stopnji izterjave“. 

Ta del tega poročila je prvi tak pregled.

Znesek, ki je na voljo za posamezni razpis, vključno z največjim razpoložljivim zneskom za pomoč pri razvoju projektov, je določen v posameznem sklepu o financiranju in besedilu razpisa. V grafu v nadaljevanju je povzet sklep o financiranju iz leta 2020 30 . 

Slika 12: Sklep o financiranju iz leta 2020  

Graf v nadaljevanju prikazuje skupne zneske nepovratnih sredstev ter pomoči pri razvoju projektov, dodeljenih v posameznem razpisu.

 Slika 13: Zneski nepovratnih sredstev in pomoči pri razvoju projektov v okviru posameznega razpisa

V preglednici v nadaljevanju so povzeta števila pravic, prodajanih na dražbi za sklad za inovacije za leti 2020 in 2021, ter razpoložljiva sredstva na računu sklada za inovacije sredi maja 2022.

	Konec leta 2020	Konec leta 2021	13. maj 2022
Število pravic	50 000 000	40 000 000	15 582 000
Razpoložljiva sredstva (nominalni znesek v EUR)	1 335 841 072	4 146 382 569	5 434 617 254

Razpoložljiva sredstva vključujejo zneske, odobrene projektom, ki so prejeli nepovratna sredstva iz prvih dveh razpisov. Plačila projektom sklada za inovacije še niso bila izvedena.

Dinamika dražbe pravic sklada za inovacije na splošno izpolnjuje potrebe projektov čistih tehnologij. V okviru načrta REPowerEU je bilo sklenjeno, da bo Komisija to jesen podvojila sredstva, ki so na voljo za razpis sklada za inovacije za obsežne projekte za leto 2022, na približno 3 milijarde EUR. Uvedena bodo posebna področja načrta REPowerEU za podporo (1) elektrifikaciji in uporabam vodika v industriji, (2) proizvodnji čistih tehnologij in (3) pilotnim projektom srednjega obsega za potrjevanje zelo inovativnih rešitev.

3. Sklepi in naslednji koraki

Prva dva razpisa sklada sta pritegnila zelo velik interes podjetij, število prejetih prijav pa je krepko preseglo razpoložljivi proračun posameznega razpisa in tako ustvarilo močno konkurenco med projekti čiste tehnologije. To jasno kaže na močan in raznolik sklop projektov čistih tehnologij, ki jih sklad lahko financira v svojih naslednjih razpisih, zato pa je treba dodatno povečati proračun. Tretji razpis za obsežne projekte je načrtovan za jesen 2022.

Razpisi za manjše projekte imajo edinstveno vlogo pri podpori projektom, ki imajo nižje kapitalske stroške (med 2,5 in 7,5 milijona EUR), vendar imajo potencial za razogljičenje v novih sektorjih ter manjših državah članicah EU. Drugi razpis za manjše projekte je bil odprt 31. marca 2022 s proračunom 100 milijonov EUR, projekti pa se lahko prijavijo do 31. avgusta 2022.

Sklad za inovacije je že pri prvih dveh razpisih in projektih, ki so bili deležni pomoči pri razvoju projektov, lahko podprl projekte v vseh upravičenih sektorjih in državah. Sklad ima številne instrumente za nadaljnje spodbujanje ravnovesja med dodeljenimi projekti na geografski in sektorski ravni. Evropska investicijska banka ima poseben mehanizem pomoči pri razvoju projektov, ki ga zagotavlja obetavnim, a še ne zrelim projektom, omrežju nacionalnih kontaktnih točk, službi za pomoč, ki odgovarja na vprašanja prijaviteljev na posamezen razpis, najrazličnejšim ciljnim spletnim seminarjem in informativnim dnevom ter vprašalniku za samopreverjanje. Ti instrumenti so bili v pomoč podjetjem pri pripravi njihovih prijav za sklad. Komisija bo dalje razvila in izkoristila ta orodja za krepitev ravnovesja sklada na geografski in sektorski ravni.

Kar zadeva upravljanje, je bilo z jasno opredelitvijo odgovornosti (med Evropsko komisijo, Evropsko izvajalsko agencijo za podnebje, infrastrukturo in okolje, Evropsko investicijsko banko in državami članicami) ter sodelovanjem med temi subjekti doseženo učinkovito izvajanje sklada za inovacije v predvidenih časovnih rokih. .

V sporočilu REPowerEU 31 je sklad priznan kot eden ključnih instrumentov za pospešitev razogljičenja industrije in sicer s tremi možnostmi.

Prvič, višji prihodki zaradi višje cene ogljika lahko omogočijo širše razpise. Na podlagi izkušenj iz prvih razpisov sklop projektov kaže, da trg lahko amortizira povečanje razpoložljivega proračuna ob ohranitvi pristopa, da lahko financiranje prejmejo samo zelo inovativni projekti, ki imajo velik učinek in so pripravljeni za trg.

Drugič, sklad za inovacije lahko razširi svoj portfelj instrumentov podpore za projekte čistih tehnologij. Mehanizem konkurenčnih razpisnih postopkov (npr. pogodbe na razliko ali pogodbe na razliko za ogljik) za posamezne tehnološke svežnje je lahko na primer močan instrument za spodbujanje proizvodnje in stroškovno učinkovitega uvajanja nizkoogljičnih rešitev. Komisija je tak instrument že predlagala v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“.

Tretjič, ob ohranjanju pristopa od spodaj navzgor in na podlagi odličnosti lahko sklad za inovacije postane bolj osredotočen na strateške prednostne naloge, kot so predstavljene v načrtu REPowerEU 32 .

(1)

Glede na ceno ogljika je obseg ocenjen na podlagi cene ogljika 75 EUR/tCO2.

(2)

  Preobrazba evropskega gospodarstva in družbe za uresničitev podnebnih ambicij (europa.eu)

(3)

Uredba Komisije (EU) št. 1031/2010 z dne 12. novembra 2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji  EUR-Lex - 02010R1031-20191128 - SL - EUR-Lex (europa.eu)

(4)

  Napredek na področju politik (europa.eu) v okviru vključevanja deležnikov.

(5)

  Prvi razpis sklada za inovacije za obsežne projekte: 311 prijav za 1 milijardo EUR sredstev EU za projekte čiste tehnologije

(6)

  Prvi razpis sklada za inovacije za manjše projekte: 232 prijav za 100 milijonov EUR sredstev EU za manjše projekte čiste tehnologije

(7)

  Obsežni projekti (europa.eu) in manjši projekti (europa.eu) v okviru spletnih seminarjev.

(8)

      EU-fund_best_practice_en_0.pdf (europa.eu)

(9)

Delegirana uredba omogoča izvajanje obsežnih razpisov v eni ali več fazah, medtem ko se manjši razpisi izvajajo v eni fazi. Prvi obsežni razpis je potekal v dveh fazah.

(10)

232 prvotnih prijav, od katerih sta bili dve izločeni še pred ocenjevanjem.

(11)

  Statistika predlogov, prejetih za prvi obsežni razpis sklada za inovacije v oktobru 2020.docx (europa.eu)

(12)

  policy_funding_innovation-fund_large-scale_successful_projects_en.pdf (europa.eu)

(13)

  policy_innovation-fund_lsc_statistics_en_0.pdf (europa.eu)

(14)

  Manjši projekti (europa.eu)

(15)

V okviru sklada za inovacije sklenitev finančne konstrukcije pomeni trenutek v ciklu razvoja projekta, v katerem so podpisani vsi dogovori o projektu in financiranju, hkrati pa so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji,  
ki so v njih vsebovani.

(16)

Podatki na podlagi obrazca vloge in po potrebi prilagojeni, glede na zadnje informacije od koordinatorjev projektov.

(17)

  https://ec.europa.eu/clima/eu-action/funding-climate-action/innovation-fund/project-development-assistance_en  

(18)

Z EIB je bil podpisan sporazum o dodelitvi pomoči pri razvoju projektov za 14 obsežnih predlogov, en projekt pa je bil umaknjen iz postopka.

(19)

  Nacionalne kontaktne točke (europa.eu)

(20)

  https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/docs/2021-2027/innovfund/wp-call/wp_innovfund-2020_en.pdf  

(21)

Postopki za neposredno reducirano železo z uporabo vodika.

(22)

EIB, Relevance of Thematic Impact Finance for Innovation Fund eligible projects (Ustreznost financ s tematskim vplivom za upravičene projekte sklada za inovacije, predstavitev 6.7.21 na 8. sestanku strokovne skupine sklada za inovacije (IFEG)). Na voljo na naslovu: https://ec.europa.eu/clima/system/files/2021-07/20210706_ifeg_4_en.pdf . 

(23)

Sklep Komisije C(2021) 7404 z dne 19. oktobra 2021 o dejavnostih, povezanih s skladom za inovacije, ki služi kot sklep o financiranju za leto 2021 ter kot sklep o objavi drugih razpisov za zbiranje predlogov, in njegova Priloga .

(24)

  https://www.breakthroughenergy.org/scaling-innovation/catalyst  

(25)

  Partnerstvo med EU in programom Catalyst: Request for proposals of pioneering green technology projects is launched (Objavljen je zahtevek za predloge za pionirske projekte zelene tehnologije) Evropska komisija (europa.eu) .

(26)

Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa v členu 15 Priloge IV določa sinergije med skladom za inovacije in programom Obzorje Evropa, Sklep Sveta (EU) 2021/764 z dne 10. maja 2021 o vzpostavitvi Posebnega programa za izvajanje programa Obzorje Evropa pa v oddelku 5.1 določa potrebo po dopolnjevanju med skladom za inovacije in sklopom 5 programa Obzorje Evropa.

(27)

  From NER 300 to the Innovation Fund: knowledge-sharing for innovative clean tech projects (Od programa NER 300 do sklada za inovacije: izmenjava znanja za inovativne projekte čistih tehnologij) (europa.eu)

(28)

  First Financing Innovative Clean Tech virtual conference (europa.eu) (Prva virtualna konferenca o financiranju inovativnih čistih tehnologij)   
How can the Innovation Fund foster innovative clean tech small-scale projects? (europa.eu) (Kako lahko sklad za inovacije spodbudi manjše projekte inovativnih čistih tehnologij? .
Delivering on the European Green Deal: Financing clean technology with the Innovation Fund (europa.eu) (Uresničevanje evropskega zelenega dogovora: financiranje čistih tehnologij s skladom za inovacije)

(29)

  Dogodki in spletni seminarji (europa.eu)

(30)

Sklep Komisije o spremembi Sklepa C(2020) 4352 z dne 2. julija 2020 glede objave razpisa za zbiranje predlogov za manjše projekte v letu 2020

(31)

COM(2022)108, REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

(32)

COM(2022)230, Načrt REPowerEU, Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.