EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.6.2022

COM(2022) 283 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o napredku v zvezi s strategijo EU za biogospodarstvo

Evropska politika na področju biogospodarstva: pregled stanja in prihodnji razvoj

{SWD(2022) 162 final}

POVZETEK

V evropskem zelenem dogovoru je določen cilj EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, pri tem pa zaščiti ljudi, planet in blaginjo. Za prehod na sodobno, z viri gospodarno, uspešno in konkurenčno gospodarstvo, v katerem bodo okolje, zdravje in dobrobit prednostne naloge, so potrebni temeljiti in obsežni ukrepi v vseh gospodarskih sektorjih. Evropski svet je ob upoštevanju tega novega okvira politike Evropsko komisijo pozval 1 , naj do leta 2022 pripravi poročilo o napredku pri izvajanju strategije EU za biogospodarstvo iz leta 2018 ter oceni, ali je treba strategijo in/ali njen akcijski načrt posodobiti.

Strategija za biogospodarstvo ima zaradi svoje sistemske perspektive pomembno vlogo pri doseganju podnebne nevtralnosti ter okoljske, gospodarske in socialne trajnostnosti.

 

To poročilo o napredku kaže, da so ukrepi na pravi poti za uresničitev glavnih ciljev strategije za biogospodarstvo:

·vse več nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo spodbuja medsektorsko sodelovanje in načela trajnostnosti ter zajema naložbe v inovacije na področju biogospodarstva,

·v srednje- in vzhodnoevropskih državah je pri uvajanju biogospodarstva prišlo do napredka, k čemur so prispevali znatni finančni prispevki EU ter vzpostavitev novih forumov in mrež,

·obseg zasebnih naložb ter raziskav in inovacij na področju živilske industrije in drugih industrij na biološki osnovi se povečuje, njihov razvoj pa je obetaven. Evropa ima močan položaj na svetovnem trgu kemikalij in materialov na biološki osnovi.

V tem pregledu so bile opredeljene tudi vrzeli v sedanjem akcijskem načrtu, ki jih je treba obravnavati. Prvič, bolj se je treba osredotočiti na to, kako bolje upravljati potrebe po zemljiščih in biomasi za izpolnjevanje okoljskih in gospodarskih zahtev v podnebno nevtralni Evropi. Drugič, prizadevati si je treba za bolj trajnostne vzorce porabe, da bi zagotovili okoljsko celovitost.

Biogospodarstvo je zdaj pri prispevanju k zelenemu in pravičnemu prehodu v Evropi pomembnejše kot kdaj koli prej. Strategija EU za biogospodarstvo se je izkazala za uspešno, vendar bi bilo treba pri nadaljnjem izvajanju akcijskega načrta več pozornosti nameniti boljšemu upravljanju bioloških virov in trajnostnim vzorcem porabe.

1.Uvod

Naše sedanje gospodarstvo, ki temelji na fosilnih gorivih, je doseglo svoje meje 2 , zato je postal prehod na nov družbeni in gospodarski model, ki temelji na trajnostni in krožni rabi virov, ena ključnih nalog Unije.

Evropska komisija je za reševanje tega izziva leta 2012 sprejela strategijo za biogospodarstvo 3 , leta 2018 pa jo je posodobila 4 (glej sliko 1). V posodobljeni strategiji je bilo ponovno potrjenih pet prvotnih ciljev: (i) zagotavljanje prehranske in hranilne varnosti, (ii) trajnostno upravljanje naravnih virov, (iii) zmanjšanje odvisnosti od neobnovljivih, netrajnostnih virov, (iv) blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter (v) krepitev evropske konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest. Ti cilji, ki so v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora, so zaradi neizzvane ruske invazije na Ukrajino ter potrebe po hitrejšem doseganju energetske neodvisnosti 5 in krepitvi prehranske varnosti 6 zdaj pomembnejši kot kdaj koli prej. Strategija EU za biogospodarstvo omogoča zeleni in pravični prehod ter zajema vse tri razsežnosti trajnostnosti: okolje, družbo in gospodarstvo.

Za uresničitev teh ciljev je bil posodobljeni strategiji za biogospodarstvo priložen ciljno usmerjen akcijski načrt, ki zajema tri glavna področja ukrepanja: (1) krepitev in širitev sektorjev biogospodarstva, sproščanje naložb in trgov, (2) hiter razvoj lokalnih biogospodarstev po vsej Evropi in (3) razumevanje ekoloških meja biogospodarstva.

Svet Evropske unije je priznal, da je biogospodarstvo pomemben element za izvajanje evropskega zelenega dogovora 7 v regionalno raznoliki Evropi. Evropsko komisijo je pozval, naj do leta 2022, ob 10. obletnici prve strategije EU za biogospodarstvo, pripravi poročilo o napredku pri izvajanju navedene strategije. Ta dokument je bil pripravljen v odgovor na to zahtevo Sveta.

Slika 1: Razvoj strategije EU za biogospodarstvo in struktura tega poročila

2.Kaj je biogospodarstvo?

Ključna sporočila:

·biogospodarstvo je naravni spodbujevalec in rezultat preobrazbe iz evropskega zelenega dogovora,

·upravljanje biogospodarstva je ključnega pomena za okrepitev sinergij in odpravo potrebe po kompromisih,

·biogospodarske politike bi morale temeljiti na vseh razsežnostih trajnostnosti: (1) upravljanju zemljišč in bioloških virov znotraj ekoloških meja; (2) trajnostnih vrednostnih verigah in porabi ter (3) socialni pravičnosti in pravičnem prehodu.

Koncepta biogospodarstva in biogospodarske politike sta se od objave prve strategije EU za biogospodarstvo iz leta 2012 8 do objave posodobljene strategije za biogospodarstvo iz leta 2018 9 spremenila (glej sliko 1). Biogospodarstvo zajema vse sektorje in sisteme, ki temeljijo na bioloških virih (živalih, rastlinah, mikroorganizmih in biomasi iz teh virov, organskih odpadkih), ter njihovo delovanje in načela. Strategija EU za biogospodarstvo lahko pomaga pri opredelitvi, ocenjevanju in obravnavi kompromisov med cilji politike in konkurenčno rabo zemljišč, morja in biomase 10 , da bi se optimizirala uporaba materialnih virov in storitev, vključno z ekosistemskimi storitvami. To omogoča opredelitev rešitev, ki so koristne za vse, ustvarjajo gospodarske koristi, ohranjajo okolje ter povečujejo odpornost in sposobnost okrevanja.

Upravljanje biogospodarstva je ključnega pomena za povečanje sinergijskih učinkov sektorskih politik 11 , ustvarjanje enakih konkurenčnih pogojev in oblikovanje skladnih meril trajnostnosti na vseh področjih politike. Spodbujanje medresorskega sodelovanja, skladnosti politik in vertikalnega usklajevanja na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter ravni EU omogoča izkoriščanje potenciala biogospodarstva.

Biogospodarske politike prispevajo k oblikovanju biogospodarstva, ki temelji na vseh razsežnostih trajnostnosti 12 . Vsem ljudem omogočajo ekološki življenjski slog, ki jim nudi materialne (hrana, vlakna, materiali na biološki osnovi, energija) in nematerialne (čist zrak in voda, biotska raznovrstnost, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, rekreacija) proizvode in storitve na biološki osnovi, s čimer prispevajo k ciljem novega evropskega Bauhausa 13 ter njegovim vrednotam trajnostnosti, vključenosti in kakovosti izkušenj.

2.1.Okoljska trajnostnost: upravljanje zemljišč in bioloških virov znotraj ekoloških meja

Prek optimizacije uporabe bioloških kopenskih in morskih virov biogospodarstvo povečuje posredne koristi 14 , kot so proizvodnja biomase, blaženje podnebnih sprememb in povečevanje biotske raznovrstnosti, ter hkrati ščiti in izkorišča druge ekosistemske storitve. To pomeni, da je treba zemljišča in vodne površine nameniti ohranjanju in obnavljanju ekosistemov ter doseganju ciljev, ki so opredeljeni na primer v strategiji EU za biotsko raznovrstnost 15 in strategiji za trajnostno modro gospodarstvo 16 , prilagoditvenem načrtu EU in nacionalnih prilagoditvenih načrtih 17 ter uredbah o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) 18 ter proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov 19 . Sonaravne rešitve ter trajnostno upravljanje kopenskih in vodnih ekosistemov pomagajo pri obnovi naravnih ekosistemov ob upoštevanju največjega trajnostnega donosa 20 , ohranjanju večnamenskosti gozdov 21 , preprečevanju škodljivega onesnaževanja 22 in izboljšanju odpornosti ekosistemov.

2.2.Gospodarska trajnostnost: trajnostne vrednostne verige in poraba

Biomaso ter druge kopenske in morske biološke vire je treba uporabljati ob upoštevanju človekovih potreb in spoštovanju človekovih pravic, kot sta pravica do ustrezne in hranljive hrane 23 ter pravica upravljavcev zemljišč in primarnih proizvajalcev do poštenih življenjskih in delovnih razmer 24 . Biogospodarstvo prispeva k doseganju večine ciljev trajnostnega razvoja, med drugim k ciljem trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote), 12 (trajnostna poraba in proizvodnja) in 13 (podnebni ukrepi). Trajnostni vzorci porabe 25 zagotavljajo dobrobit vseh ob spoštovanju meja zmogljivosti planeta.

Biogospodarske politike spodbujajo trajnostne inovacije 26 in ponujajo rešitve za trajnostna živila in proizvode na biološki osnovi, kemikalije na biološki osnovi in kemikalije biološkega izvora, napredna biogoriva in bioenergijo prihodnosti. V okviru več projektov programa Obzorje 2020 in Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase, ter regionalnih projektov so bile predstavljene modernizacija industrije in trajnostne vrednostne verige (delovni dokument služb Komisije, poglavje 7). Učinkovita raba virov in energijska učinkovitost se dosegata z uporabo načel, kot so krožno gospodarstvo, kaskadna uporaba, hierarhija ravnanja z odpadki ali pristop izogibanja, prehoda in izboljšanja 27 .

2.3.Družbena trajnostnost: socialna pravičnost in pravični prehod

Biogospodarske politike omogočajo zelen in družbeno pravičen prehod 28 z razvojem trajnostnih poslovnih modelov 29 , ki temeljijo na načelih potrebne skrbnosti, ter spodbujanjem trajnostne trgovine in socialne pravičnosti v Evropi in drugod. S tem se bodo zmanjšale razlike ter ustvarila nova zelena delovna mesta v nastajajočih krožnih in živilskih industrijah, industrijah na biološki osnovi ter storitvah, kar bo regionalnim gospodarstvom prineslo dodano vrednost. Primeri, kot je rensko premogovniško območje v Nemčiji (BioeconomyREVIER 30 ) ali bolgarski okraj Stara Zagora (BE-RURAL 31 ), kažejo, da biogospodarstvo prispeva k razvoju podeželja in obalnih območij ter pomaga pri poštenem in pravičnem prehodu.

3.Splošni trendi na področju razvoja biogospodarstva v Evropi

Ključna sporočila:

·nacionalne strategije za biogospodarstvo postajajo vse številčnejše po vsej Evropi,

·biomasa se uporablja predvsem za živila in krmo, vse pogosteje se uporablja lesna biomasa,

·uporaba vse biomase mora temeljiti na načelu kaskadne uporabe,

·pomembne inovacije v živilski industriji in drugih industrijah na biološki osnovi kažejo na potencial biogospodarstva,

·vključevanje javnosti v raziskave in inovacije je doslej zagotovilo dobre rezultate in ga je treba okrepiti.

V tem oddelku so na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov centra znanja za biogospodarstvo Evropske komisije 32 predstavljene razmere na področju biogospodarstva v Evropi. Oddelek 3.1 vsebuje pregled obstoječih nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo v Evropi, oddelek 3.2 pa razvoj oskrbe z biomaso in njene uporabe do leta 2017. Oddelek 3.3 vsebuje pregled ekonomskih podatkov o biogospodarstvu ter trenutne vloge raziskav in inovacij na biološki osnovi.

3.1.Razvoj strategij za biogospodarstvo na nacionalni in regionalni ravni

Uspešna uvedba biogospodarstva je odvisna od lokalnega okoljskega, socialnega in gospodarskega potenciala in izzivov 33 . Akcijski načrt iz strategije za biogospodarstvo iz leta 2018 je vključeval posebne ukrepe za spodbujanje sprejetja, posodabljanja in skladnosti nacionalnih in regionalnih strategij za biogospodarstvo po vsej Evropi. Od njegovega sprejetja je prišlo do bistvenega napredka. Trenutno ima deset držav članic EU namenske strategije za biogospodarstvo, sedem držav članic EU pa svoje strategije pripravlja (slika 1; za podrobnosti glej poglavje 2.1 delovnega dokumenta služb Komisije). Od leta 2018 so torej nacionalno strategijo pripravile še tri države članice, dodatnih pet držav članic pa je začelo postopek priprave strategije.

Številne države članice EU so vključene tudi v tri pobude na makroregionalni ravni, in sicer v pobudo BIOEAST 34 , ki združuje enajst srednje- in vzhodnoevropskih držav članic, pobudo za nordijsko biogospodarstvo 35 ali pobudo za biogospodarstvo v regiji Baltskega morja 36 .

Sektorski obseg teh strategij se na splošno prekriva z obsegom evropske strategije. Ukrepi v okviru strategij so osredotočeni na:

ospodbujanje izvajanja načel kaskadne uporabe biomase, krožnosti in učinkovite rabe virov ter naložb v raziskave in inovacije na področju biogospodarstva in razvoj trga,

ovključevanje biogospodarskih konceptov ali prednostnih nalog v obstoječe regulativne okvire,

olajšanje sodelovanja med vladami in deležniki,

ospodbujanje javnega naročanja proizvodov na biološki osnovi, nacionalnih oznak in standardov ter izvajanje ukrepov za krepitev znanja in spodbujanje izobraževanja ali usposabljanja na področju biogospodarstva (preglednica 1 iz delovnega dokumenta služb Komisije).

Poleg tega je 28 regij 37 EU sprejelo namenske strategije za biogospodarstvo, ena regija pa tako strategijo pripravlja; 69 regij EU pripravlja ali je že sprejelo strategije, v katerih je biogospodarstvo eden od ključnih elementov, še 96 regij EU pa ima strategije z minimalno biogospodarsko vsebino (slika 1 iz delovnega dokumenta služb Komisije). Obstajajo tudi sektorske regionalne strategije, ki usmerjajo upravljanje določenih bioloških virov in/ali biogospodarskih sektorjev, ter širše, krovne in medsektorske strategije (npr. za krožno gospodarstvo, raziskave in inovacije itd.), ki podpirajo uvajanje regionalnega biogospodarstva 38 .

Slika 2: Nacionalne strategije za biogospodarstvo v EU pred sprejetjem evropske strategije za biogospodarstvo 39 (na levi) in februarja 2022 (na desni) 40

3.2.Oskrba z biomaso ter njena predelava in uporaba

EU27 letno pridobi približno 1 milijardo ton biomase v obliki suhe snovi. Ta biomasa večinoma prihaja iz kmetijskega in gozdarskega sektorja, ribištvo in akvakultura pa zagotavljata manj kot 1 % biomase v obliki suhe snovi. Biomasa, ki se uporablja za živila, predstavlja približno polovico vse biomase, ki se uporablja v EU27 (glej sliko 3 in sliko 2 iz delovnega dokumenta služb Komisije).

Približno 80 % biomase, ki se v EU27 proizvede za živila, je namenjenih živilom živalskega izvora, 20 % pa živilom rastlinskega izvora 41 . Glede na razpoložljive podatke iz zadnjih dveh štiriletnih obdobij (2010–2013 in 2014–2017) se je v obdobju 2009–2017 uporaba biomase povečala, in sicer 1 % za živila, 10 % pa za neživilske namene. Uporaba primarne 42  in sekundarne 43 lesne biomase se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za 25 % oziroma 29 %. Energetska uporaba lesne biomase se je v EU v zadnjih dveh štiriletnih obdobjih, za kateri so na voljo podatki (2010–2013 in 2014–2017), povečala za približno 12 % 44 .

Slika 3: Viri in uporaba biomase v EU27 (v tonah suhe snovi na podlagi podatkov iz leta 2017 45 )

Vsaj polovica vse lesne biomase, ki se v EU porabi za proizvodnjo energije (49 %), in približno 19 % vse lesne biomase, ki se v industrijskem procesu porabi za proizvodnjo materialov, je iz sekundarnih virov in iz že uporabljenega lesa 46 . Čeprav je pri uporabi sekundarne lesne biomase poudarek na njeni kaskadni uporabi v gozdno-lesnih sektorjih, bi bilo mogoče to uporabo izboljšati z okrepljenim izvajanjem načela kaskadne uporabe 47 ter večjim poudarkom na materialih in proizvodih z dolgo življenjsko dobo, na primer v stavbah in pohištvu. Taki materiali in proizvodi lahko omogočijo, da se grajeno okolje preoblikuje v ponor ogljika namesto v vir emisij, kar pomaga zaščititi in razširiti biosfero, stabilizirati podnebje ter zagotoviti zdravje in dobro počutje ljudi v skladu s cilji novega evropskega Bauhausa 48 . Poleg tega bi se bilo treba za izboljšanje krožnosti lesnih industrij osredotočiti na predelavo in ponovno uporabo že uporabljenega lesa (trenutno 38 milijonov m3 ekvivalenta masivnega lesa). Zaradi vse večjih potreb po biomasi in omejene trajnostne oskrbe z biomaso se pričakuje, da bo nastala vrzel v razpoložljivosti biomase (glej poglavje 4).

3.3.Gospodarstvo, delovna mesta ter raziskave in inovacije v živilski industriji in drugih industrijah na biološki osnovi

Sektor proizvodnje biomase in njene predelave v hrano, pijače, proizvedene proizvode na biološki osnovi 49 , tekoča biogoriva in bioelektrično energijo je leta 2019 zaposloval 8,3 % evropske delovne sile in ustvaril 4,7 % evropskega BDP (tj. 17,42 milijona delavcev in 657 milijard EUR dodane vrednosti v sektorski sestavi EU po brexitu) (slika 3 iz delovnega dokumenta služb Komisije). Približno 3-odstotni delež materialov na biološki osnovi na domačem trgu kemikalij EU kaže na pomemben potencial za rast 50 (slika 4 iz delovnega dokumenta služb Komisije). Evropski svetovni tržni delež kemikalij in materialov na biološki osnovi, ki znaša 31 %, je dvakrat večji kot delež sektorja, ki temelji na fosilnih gorivih (16 %) 51 . Prispevek biogospodarskih sektorjev k ustvarjanju gospodarske blaginje se je v zadnjem desetletju izboljšal (slika 5 iz delovnega dokumenta služb Komisije), pri čemer se je v vseh državah izboljšala produktivnost dela (dodana vrednost na delavca) 52 (slika 6 iz delovnega dokumenta služb Komisije). Najvišja produktivnost dela je bila opažena v proizvodnji bioelektrične energije ter kemikalij, zdravil, plastike in papirja na biološki osnovi 53 .

Do najvišje stopnje zamenjave kemičnih proizvodov fosilnega izvora s kemičnimi proizvodi na biološki osnovi je prišlo pri topilih na biološki osnovi, polimerih na biološki osnovi, embalaži na biološki osnovi, biogorivih in agrokemikalijah, pri čemer so bili proizvodni stroški primerljivi s stroški proizvodnje proizvodov fosilnega izvora (preglednica 2 iz delovnega dokumenta služb Komisije). Deleži nadomeščenih materialov fosilnega izvora v kemičnih platformnih proizvodih in polimerih za plastiko so trenutno nizki, potencial za prihodnost pa je velik 54 . Pomembno vlogo bi lahko imele biorafinerije s proizvodnjo v velikem obsegu (glej oddelek 5). Neposredni in posredni učinki krožnih rešitev, podprtih z biotehnologijo, na lokalno gospodarstvo so bili prikazani v okviru italijanske strategije za predelavo hranil iz komunalnih odpadkov za uporabo v kmetijstvu, ki je pokazala, da je mogoče z vsakimi 100 000 tonami blata iz čistilnih naprav, spremenjenimi v gnojila, ustvariti skupno dodano vrednost v višini 8,5 milijona EUR in 85 delovnih mest 55 .

Medtem ko skupni obseg delovne sile zaznamuje prestrukturiranje evropskega kmetijstva 56 , je bila rast v živilski in drugih industrijah na biološki osnovi v EU27 višja kot v primarnih sektorjih. Proizvodnja hrane, pijač, tobaka, tekstila na biološki osnovi, lesnih proizvodov in pohištva, papirja, kemikalij na biološki osnovi, zdravil na biološki osnovi, plastike na biološki osnovi in bioelektrične energije zagotavlja 7,92 milijona delovnih mest z dodano vrednostjo v višini 433 milijard EUR 57 . Sektor hrane, pijač in tobaka ima s 55 % največji delež dodane vrednosti (237 milijard EUR). Vse več je patentnih prijav novih živil 58 . 

Raziskave in razvoj so v zasebnem sektorju hitro napredovali, v javnem sektorju pa nazadovali 59 , kar kaže, da je bilo udejstvovanje zasebnih deležnikov na področju raziskav, predstavitev in uvajanja rešitev na biološki osnovi uspešno. Sektorje biogospodarstva bi bilo treba sicer še dodatno okrepiti in razširiti z vključevanjem javnega sektorja v raziskave in razvoj, kot je bilo to uspešno izvedeno v primeru Skupnega podjetja za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (in njegovega naslednika, Skupnega podjetja za krožno Evropo na biološki osnovi 60 ; glej oddelek 5.1 in oddelek 1.1, okvir 1, delovnega dokumenta služb Komisije).

Storitvene dejavnosti, kot so znanstvene raziskave in razvoj, digitalizacija, logistika itd., so pomemben element biogospodarstva in bi lahko več kot podvojile število delovnih mest in velikost biogospodarstva. Študije kažejo, da so v EU storitve, povezane z biogospodarstvom, ustvarile dodano vrednost v višini od 400 do 1 000 milijard EUR 61 , med letoma 2005 in 2015 pa so te storitve v povprečju rasle hitreje kot primarni proizvodni biogospodarski sektorji 62 . Vendar pa trenutni statistični podatki niso ustrezno prilagojeni, da bi lahko zagotovili zanesljive informacije. Poleg tega se obseg storitvenih sektorjev (slika 7 iz delovnega dokumenta služb Komisije), ki se upoštevajo v biogospodarstvu, med državami članicami precej razlikuje.

4.Cilji strategije EU za biogospodarstvo v kontekstu evropskega zelenega dogovora

Ključna sporočila:

·Evropa se na splošno približuje ciljem strategije EU za biogospodarstvo, vendar okoljski izzivi ostajajo,

·politike je treba uskladiti zaradi številnih pritiskov na zemljišča, ki so posledica povpraševanja po materialih, zlasti na občutljivih trgih dela,

·za pravičen prehod je treba preoblikovati in preusposobiti delovno silo v vseh delih Evrope,

·pri nadaljnjem izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za biogospodarstvo se je treba osredotočiti na opredeljene izzive.

Namen tega poglavja je analizirati, ali se Evropa približuje petim ciljem strategije EU za biogospodarstvo. V naslednji fazi bodo ti cilji povezani z ustreznimi pobudami in politikami v okviru evropskega zelenega dogovora.

S sistemom spremljanja biogospodarstva EU 63 se ocenjuje napredek pri doseganju trajnostnega in krožnega biogospodarstva na podlagi ambicioznih načel, ki usmerjajo biogospodarstvo EU in zajemajo vse tri razsežnosti trajnostnosti 64 . V tem okviru je pet ciljev strategije EU za biogospodarstvo podrobneje obravnavanih v smislu poti do njihove uresničitve. Evropska pot do želenega biogospodarstva je ocenjena z uporabo posebnih kazalnikov za merjenje napredka vzdolž teh poti. Trendi še ne odražajo učinka strategije EU za biogospodarstvo iz leta 2018 65 , poleg tega pa nanje vplivajo številni drugi dejavniki 66 .

Trendi, ki temeljijo na podatkih iz obdobja 2012–2021, kažejo, da se Evropa na splošno približuje ciljem, opisanim v strategiji za biogospodarstvo (glej okvir 1), razkrivajo pa tudi nekatere negativne spremembe. Kljub bistvenim koristim, ki so jih v zadnjih desetletjih prinesle okoljske in podnebne politike EU, se Evropa spoprijema z nenehnimi okoljskimi izzivi 67 . Ocene 68 kažejo, da so kopenski in morski ekosistemi v Evropi obremenjeni zlasti zaradi neposrednih ali posrednih antropogenih stresnih dejavnikov, kot so onesnaževanje, nenehni človeški posegi in podnebne spremembe (slika 8 iz delovnega dokumenta služb Komisije).

V preglednici 1 je prikazano razmerje med pobudami v okviru evropskega zelenega dogovora in petimi cilji strategije za biogospodarstvo. Vsaka pobuda se osredotoča vsaj na en cilj strategije za biogospodarstvo (temno zelena) in podpira druge cilje (srednje intenzivno zelena). Ocena ne vpliva na dejanski učinek, ki ga bodo imele pobude. V nekaterih primerih so povezave s ciljem strategije za biogospodarstvo zgolj posredne in posledica gospodarskih ali vedenjskih povratnih učinkov, pri čemer pa pobuda zadevnega cilja ne obravnava ali podpira neposredno (bledo zelena). V takih primerih je potrebna posebna pozornost (dodatne podrobnosti o ocenjevanju so na voljo v poglavju 4 delovnega dokumenta služb Komisije).

Iz preglednice 1 je razvidno, da je treba obravnavati različne kompromise in izzive: (a) povečan pritisk na zemljišča zaradi blaženja (sekvestracije ogljika) in prilagajanja, varstva narave (npr. biotske raznovrstnosti) in oskrbe z biomaso, (b) povečane potrebe po materialih in bioenergiji ter (c) vrzel med razpoložljivo in potrebno delovno silo (npr. v smislu spretnosti), ki zahteva preoblikovanje in preusposabljanje evropske delovne sile. Na podlagi študij se na primer predvideva, da bo do leta 2050 vrzel med trajnostno oskrbo z biomaso in potrebami po biomasi za materiale in energijo znašala 40–70 % 69 .

Trenutna kriza, ki je posledica neizzvane ruske invazije na Ukrajino, jasno kaže, da mora Evropa povečati svojo energetsko neodvisnost in okrepiti prehransko varnost, ne da bi pri tem opustila prizadevanja za trajnostno, odporno in pravično gospodarstvo, kot je opredeljeno v evropskem zelenem dogovoru. Potrebni so celoviti in okoljsko trajnostni proizvodni modeli, katerih cilj je čim bolj povečati sinergije in čim bolj zmanjšati potrebo po kompromisih, da bi se izognili morebitnemu dodatnemu pritisku na naravne vire ter oblikovali pametne in trajnostne rešitve. Pri nadaljnjem izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za biogospodarstvo ter nadaljnjih ukrepov se je treba osredotočiti na te izzive.

Okvir 1. Povzetek ocene kazalnikov okvira EU za spremljanje biogospodarstva. Podrobni kazalniki so združeni v skladu s svojim položajem v hierarhičnem konceptualnem okviru, opisanem v poglavju 3 delovnega dokumenta služb Komisije.

Preglednica 1. Ocena pobud v okviru evropskega zelenega dogovora v zvezi s cilji glede trajnostnega biogospodarstva. V preglednici je prikazano, ali so pobude v okviru evropskega zelenega dogovora osredotočene na cilje glede trajnostnosti iz strategije EU za biogospodarstvo (temno zelena) ali te cilje podpirajo (srednje intenzivno zelena) oziroma ali je za ohranitev splošne skladnosti potrebna posebna pozornost (bledo zelena). 

		Zagotavljanje prehranske in hranilne varnosti	Trajnostno upravljanje naravnih virov	Zmanjšanje odvisnosti od neobnovljivih in netrajnostnih virov, pridobljenih na domačem ali tujem trgu	Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje	Krepitev evropske konkurenčnosti in ustvarjanje delovnih mest
Krožno gospodarstvo	[1]
Industrijska strategija	[2]
Strategija za biotsko raznovrstnost	[3]
Strategija „od vil do vilic“	[4]
Val prenove	[5]
Evropska podnebna pravila	[6]
Strategija na področju kemikalij za trajnostnost	[7]
Strategija za prilagajanje	[8]
Trajnostno financiranje	[9]
Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje	[10]
LULUCF	[11]
Energija iz obnovljivih virov	[12]
Strategija za gozdove	[13]
Trajnostni ogljikovi krogi	[14]

[1] COM(2020) 98 – Novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo. [2] COM(2020) 102 – Nova industrijska strategija za Evropo; in COM(2021) 350 final – Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope. [3] COM(2020) 380 – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Vračanje narave v naša življenja. Cilji vključujejo zavarovanje vsaj 30 % kopenskih in morskih območij ter strogo zavarovanje 10 % kopenskih in morskih območij; zaustavitev zmanjševanja števila opraševalcev; 50-odstotno zmanjšanje števila vrst z rdečega seznama, ki jih ogrožajo invazivne tujerodne vrste; bistveno zmanjšanje prilova vrst; posaditev treh milijard novih dreves v EU in uskladitev s cilji strategije „od vil do vilic“. [4] COM(2020) 381 – Strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Cilji do leta 2030 vključujejo 50-odstotno zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in njihovega tveganja ter 50-odstotno zmanjšanje uporabe nevarnejših pesticidov, nevarnih kemikalij, izgube hranil in prodaje antimikrobikov v kmetijstvu; zagotovitev, da ekološko kmetovanje poteka na 25 % kmetijskih površin. [5] COM(2020) 662 – Val prenove za Evropo – ekologizacija stavb, ustvarjanje delovnih mest, izboljšanje življenj. Glej tudi dokument COM(2021) 802 – predlog direktive o energijski učinkovitosti stavb (prenovitev). [6] EU(2021) 1119 – evropska podnebna pravila. Cilji vključujejo 55-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in zagotovitev podnebne nevtralnosti do leta 2050. Glej tudi dokument COM(2021) 564 final o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah. [7] COM(2020) 667 – Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti. [8] COM(2021) 82 – Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam. [9] COM(2021) 390 – Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo – in Uredba (EU) 2020/852 (uredba o taksonomiji). [10] COM(2021) 400 – Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal. Cilji do leta 2030 vključujejo 55-odstotno zmanjšanje števila prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka in 30-odstotno zmanjšanje deleža ljudi, ki se redno spopadajo s težavami zaradi prometnega hrupa; znatno zmanjšanje nastajanja odpadkov, 50-odstotno zmanjšanje količine ostankov komunalnih odpadkov in plastičnih odpadkov v morju ter 30-odstotno zmanjšanje količine mikroplastike, ki se spušča v okolje; 50-odstotno zmanjšanje izgube hranil in uporabe kemičnih pesticidov ter 25-odstotno zmanjšanje deleža ekosistemov EU, v katerih onesnaževanje zraka ogroža biotsko raznovrstnost. [11] COM(2021) 554 – predlog spremembe uredbe o LULUCF. Cilj letnega neto odvzema toplogrednih plinov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 v sektorju LULUCF EU27 in posamezni cilji držav članic. [12] COM(2021) 557 – sprememba Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Cilji iz predloga spremembe vključujejo povečanje deleža energije iz obnovljivih virov na 40 % in strožja merila trajnostnosti, vključno z načelom kaskadne uporabe. [13] COM(2021) 572 – Nova strategija EU za gozdove do leta 2030. [14] COM(2021) 800 – sporočilo o trajnostnih ogljikovih krogih; vključuje cilj, v skladu s katerim mora biti 20 % ogljika, uporabljenega v kemičnih in plastičnih proizvodih, do leta 2030 iz trajnostnih nefosilnih virov, in napoved ukrepov v zvezi s celovitimi ocenami rabe zemljišč.

5.Napredek biogospodarskih dejavnosti v okviru akcijskega načrta iz strategije EU za biogospodarstvo

Ključna sporočila:

·splošno izvajanje akcijskega načrta EU za biogospodarstvo je na dobri poti in je že prispevalo k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora, 

·največji napredek je bil dosežen pri razvoju rešitev na biološki osnovi z raziskavami in inovacijami ter povečanju javnih in zasebnih naložb (področje ukrepanja 1),

·boljše sodelovanje z državami članicami in predstavitveni projekti so oblikovali podlago za uvajanje biogospodarstva na regionalni in nacionalni ravni s poudarkom na manj razvitih državah (področje ukrepanja 2),

·razumevanje ekoloških meja biogospodarstva se je izboljšalo (področje ukrepanja 3). Kljub temu ostaja nejasno, kako bolje upravljati uporabo biosfere za izpolnjevanje okoljskih in gospodarskih zahtev v podnebno nevtralni Evropi ter kako spodbujati bolj trajnostne vzorce porabe za zagotavljanje okoljske celovitosti.

V tem poglavju je povzet napredek, dosežen v zvezi s 14 ukrepi s treh področij ukrepanja iz strategije za biogospodarstvo in akcijskega načrta iz leta 2018. Večina dejavnosti vključuje srednje- in dolgoročne procese, njihovi končni rezultati pa bodo zagotovljeni v prihodnosti. Več podrobnosti o ukrepih je na voljo v poglavju 5 delovnega dokumenta služb Komisije.

5.1.Krepitev in širitev sektorjev biogospodarstva, sproščanje naložb in trgov

Cilj prvega področja ukrepanja je okrepiti in razširiti sektorje biogospodarstva ter sprostiti naložbe in trge. Ukrepi vključujejo tudi spodbujanje raziskav in inovacij vzdolž vrednostnih verig ter izboljšanje usklajevanja dejavnosti, povezanih z inovacijami. Obetavne inovacije 72 v sektorjih biogospodarstva vključujejo analitične tehnike in iskanje novih bioloških virov, oblikovanje in inženiring biomolekul ter rešitve za bolj trajnostno izkoriščanje biomase.

Skupno podjetje za industrijske panoge, ki temeljijo na rabi biomase (Skupno podjetje BBI, 2014–2021) 73 , bo do leta 2024 (ob zaključku zadnjih projektov) privabilo zasebne naložbe v višini 2,73 milijarde EUR, EU pa bo zagotovila 835 milijonov EUR (podrobnosti so navedene v okviru 1 iz delovnega dokumenta služb Komisije). Novemu partnerstvu za krožno Evropo na biološki osnovi 74 (2021–2031) je EU namenila 1 milijardo EUR za nadaljnjo krepitev in razširitev sektorjev biogospodarstva EU v vseh fazah inovacijskega cikla, vsaj enak prispevek pa bo zagotovil zasebni partner, konzorcij Bio-based Industry Consortium.

Zbirka orodij za pospeševanje strategije za biogospodarstvo 75 združuje orodja za biogospodarstvo in podporno gradivo, pripravljeno v okviru projekta POWER4BIO 76 programa Obzorje 2020, kot je katalog rešitev na biološki osnovi 77 . Komisija pripravljenost regij EU na naložbe podpira z orodjem za samoocenjevanje. 

Namen strategije EU za biogospodarstvo je olajšati razvoj novih trajnostnih biorafinerij v Evropi v velikem obsegu, da bi se zagotovile nove aplikacije, ki bi nadomestile proizvode fosilnega izvora 78 (infografika 1 iz delovnega dokumenta služb Komisije). Kot potrjujejo tudi napovedi za evropske biorafinerije za leto 2030 79 , bi lahko imele biorafinerije ključno vlogo pri preoblikovanju industrijskih obratov 80 . V EU obratuje več kot 300 biorafinerij, ki delujejo na podlagi kemikalij in materialov (glej npr. sliko 4 glede vodilnih pobud Skupnega podjetja BBI in njihovih vrednostnih verig). V Evropi je na primer 139 biorafinerij, ki temeljijo na lesni biomasi, načrtuje pa se izgradnja dodatnih 28, s katerimi naj bi se njihov promet do leta 2030 podvojil. Politike in predpisi, zlasti tisti, ki so bili sprejeti po letu 2018, so bili ključnega pomena pri odločanju zasebnih podjetij glede naložb v biorafinerije. Vendar je dostop do trga še vedno težaven zaradi neobstoja celovitega regulativnega pristopa ter velike vrzeli med sedanjimi cenami proizvodov na biološki osnovi in pripravljenostjo potrošnikov, da te cene plačajo.

Slika 4: Vodilne biorafinerije in predstavitveni obrati Skupnega podjetja BBI po Evropi

Na forumu o modrem biogospodarstvu je bilo opredeljenih več rešitev, ki so bile uvedene na obalnem območju. Priporočila, podana na forumu, so bila eno od izhodišč za prihodnjo pobudo EU za alge, ki jo namerava Komisija sprejeti v četrtem četrtletju 2022. Gojenje alg ali školjk lahko služi kot orodje za bioremediacijo z odstranjevanjem hranil, ogljika in onesnaževal iz morskih voda. Platforma BlueInvest ter Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) podpirata naložbe v širše modro gospodarstvo, vključno z algami. Vse več projektov v okviru programov Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, vključno z misijo „Obnova naših oceanov in voda do leta 2030“, podpira morja in oceane brez plastike ter projekte, povezane z algami.

Za sprostitev naložb je novi Evropski sklad za krožno biogospodarstvo 81 prvi sklad tveganega kapitala, ki se osredotoča izključno na biogospodarstvo in krožno biogospodarstvo v Evropi ter zagotavlja sredstva iz programa Obzorje 2020 in Evropske investicijske banke. Cilj sklada je zagotoviti naložbe v višini 250 milijonov EUR, do konca leta 2021 pa je bil zbran še dodaten kapital v višini 206 milijonov EUR. Ocene kažejo, da so biogospodarske dejavnosti (npr. biorafinerije, ki delujejo na podlagi kemikalij ali materialov 82 , naložbe v Evropski sklad za krožno biogospodarstvo 83 in nezadostna raven inovacij v sektorjih biogospodarstva 84 ) v različnih makroregijah in državah članicah EU razporejene neenakomerno, kar je vsaj do neke mere povezano z uspešnostjo na področju inovacij, ki se meri z evropskim sistemom inovacijskih kazalnikov 85 .

5.2.Hiter razvoj lokalnih biogospodarstev po vsej Evropi

Evropska komisija je skupaj z državami članicami vzpostavila več delovnih postopkov za hiter razvoj lokalnih biogospodarstev po vsej Evropi. Evropski forum za biogospodarske politike olajšuje izmenjavo znanja in primerov dobre prakse med državami članicami za razvoj in izvajanje nacionalnih in regionalnih biogospodarskih politik. Sodelovanje med državami članicami je olajšal instrument za podporo politikam na področju biogospodarstva, ki je orodje za vzajemno učenje, pri čemer je bilo opredeljenih deset ključnih sporočil politike 86 za usmerjanje razvoja nacionalnih strategij in/ali akcijskih načrtov za biogospodarstvo. Skupina strokovnjakov je v okviru pobude BIOEAST izvedla postopek napovedovanja, ki je prvi postopek te vrste v regiji in v okviru katerega se je izboljšala ozaveščenost o pomenu naložb v posebne raziskave in inovacije ter nacionalne programe za razvoj biogospodarstva 87 .

Več pilotnih ukrepov za zagotavljanje podpore pri razvoju obalnega, podeželskega in mestnega biogospodarstva dokazuje potencial biogospodarstva v praksi, te ukrepe pa podpirajo različni instrumenti EU, kot so skupna kmetijska politika (SKP), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), program LIFE, sklad za inovacije ter programa Obzorje 2020 in Obzorje Evropa s svojima partnerstvoma (Skupnim podjetjem BBI in partnerstvom za krožno Evropo na biološki osnovi) in misijami (npr. misijami za tla in oceane). Za izboljšanje sinergij in dopolnjevanja med pobudami EU, regionalnimi politikami in njihovimi instrumenti so potrebne nadaljnje naložbe v infrastrukturo, da bi se izkoristil potencial biomase 88 . V okviru projekta v zvezi s strateškim načrtom uvajanja se bo obravnavala razdrobljenost na področju raziskav in inovacij ter zagotovila okrepitev povezav in dopolnjevanja med pobudami, instrumenti in politikami.

Biogospodarstvo je izrecno vključeno v enega od specifičnih ciljev nove SKP. Nova SKP državam članicam omogoča, da opredelijo ukrepe, prilagojene njihovim lokalnim razmeram, za spodbujanje razvoja biogospodarstva na podeželju, pri čemer lahko posamezne projekte nadomestijo z bolj sistemskim pristopom ter podprejo prizadevanja primarnih proizvajalcev za inovacije in spodbujanje biogospodarstva.

K uvajanju biogospodarstva še vedno pomembno finančno prispevajo strukturni skladi EU, vključno z Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, ki je modremu biogospodarstvu namenil 36 milijonov EUR 89 .

Projektu HOOP v okviru programa Obzorje 2020 je EU namenila 7,9 milijona EUR, da bi pilotno skupino evropskih mest podprla pri mobilizaciji naložb v vrednosti 51 milijonov EUR za izvajanje strategij mestnega krožnega biogospodarstva, ustvarjanje dodatnih delovnih mest in recikliranje/zmanjšanje količine odpadkov.

Leta 2021 je Evropska komisija oblikovala pobudo za krožna mesta in regije 90 , v okviru katere bo s predstavitvami in razvojem projektov/tehnično pomočjo zagotovljena nadaljnja podpora projektom krožnega biogospodarstva na lokalni in regionalni ravni.

Vključevanje biogospodarstva je odvisno od naslednje generacije. Mladi so pomembni multiplikatorji in ambasadorji znanja. Za uspešno uvajanje biogospodarstva je potrebna tudi delovna sila, ki je dobro opremljena za prehod na boljšo trajnostnost in krožnost 91 . Komisija je v okviru dejavnosti na podlagi strategije EU za biogospodarstvo in v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 3 začela študijo, namenjeno preučitvi razvoja vsebin izobraževanja in usposabljanja na področju biogospodarstva.

5.3.Razumevanje ekoloških meja biogospodarstva

Na tretjem področju ukrepanja center znanja Evropske komisije za biogospodarstvo gradi bazo znanja o ključnih vprašanjih, kot so trajnostna ponudba biomase in povpraševanje po njej, smernice za upravljanje zdravih in odpornih ekosistemov v biogospodarstvu 92 ter razvoj vseevropskega sistema spremljanja 93 za ocenjevanje okoljske, socialne in gospodarske trajnostnosti biogospodarstva EU (glej poglavje 4). Informacijski sistem za gozdove EU omogoča dostop do podatkov, povezanih z gozdovi, in spodbuja zagotavljanje novih usklajenih informacij o gozdovih. Kartiranje in ocenjevanje ekosistemskih storitev zagotavljata informacije o stanju kopenskih, sladkovodnih in morskih ekosistemov kot podatkovno podlago za prihodnje ocene in politike.

Sprejemajo se pomembne pobude za vzpostavitev živih laboratorijev, ki bodo pospešili prehod na agroekologijo, ter za izboljšanje razumevanja mikrobne raznovrstnosti in razvoj rešitev na osnovi mikrobiomov. Živi laboratoriji se razvijajo tudi v okviru misije EU „Evropski dogovor o tleh“, namenjene ponovni vzpostavitvi rodovitnosti tal. Da bi se dodatno izboljšalo razumevanje rešitev in aplikacij na osnovi mikrobiomov, Komisija sodeluje z mednarodnimi partnerji prek posebne delovne skupine v okviru mednarodnega foruma za biogospodarstvo 94 , ki ga vodi EU. V pripravi je vseevropski program za opraševalce. Cilji novega evropskega sofinanciranega partnerstva za biotsko raznovrstnost Biodiversa+ vključujejo zagotavljanje podpore pri spremljanju biotske raznovrstnosti, vključno s programom EU za spremljanje opraševalcev.

Na splošno so dejavnosti v okviru tretjega področja ukrepanja prispevale k boljšemu razumevanju ekoloških meja biogospodarstva. Vendar je treba storiti več, da bi od boljšega razumevanja prešli k boljšemu izvajanju biogospodarskih dejavnosti ob upoštevanju meja zmogljivosti planeta. Kljub temu ostaja nejasno, kako bolje upravljati uporabo biosfere za izpolnjevanje okoljskih in gospodarskih zahtev v podnebno nevtralni Evropi ter kako spodbujati bolj trajnostne vzorce porabe za zagotavljanje okoljske celovitosti.

6.Izkoriščanje priložnosti biogospodarstva

Ključna sporočila o potencialnih prihodnjih usmeritvah strategije EU za biogospodarstvo:

·izvajanje strategije EU za biogospodarstvo je treba okrepiti za evropski zeleni dogovor,

·številne dejavnosti so bile uspešne in jih je treba okrepiti,

·prihodnji biogospodarski ukrepi bodo osredotočeni na izboljšanje razumevanja kompromisov glede rabe zemljišč in prispevali k biogospodarstvu, ki temelji na porabi.

6.1.Mnenja deležnikov

Povratne informacije, ki so jih zagotovili strokovnjaki držav članic, člani evropskega foruma za biogospodarske politike in zunanji deležniki, kažejo, da sta strategija EU za biogospodarstvo in akcijski načrt dobro sprejeta. Na nacionalni in regionalni ravni potekajo številne dopolnilne dejavnosti (poglavje 6 delovnega dokumenta služb Komisije). Zagotovljene povratne informacije sicer razkrivajo tudi, da si je treba po sprejetju evropskega zelenega dogovora in povezanih pobud še naprej prizadevati za boljše odzivanje in prispevanje k novemu okviru politike, in sicer:

·večjo pozornost nameniti ocenjevanju trajnostnosti ter trajnostnemu upravljanju in uporabi bioloških virov 95 , na primer z obravnavo ustreznih kompromisov in prekomerne porabe,

·zagotoviti široko udeležbo različnih deležnikov, državljanov in mladih,

·vzpostaviti okrepljen in celovit sistem ocenjevanja in spremljanja,

·upoštevati socialno-ekonomske vidike, kot so vplivi na lokalne prebivalce in cene virov.

6.2.Okrepitev uspešnih dejavnosti iz akcijskega načrta v okviru strategije za biogospodarstvo iz leta 2018

Ob upoštevanju mnenj deležnikov in ugotovitev iz ocene iz poglavja 5 so bile opredeljene uspešne dejavnosti, pri katerih bi lahko bila koristna nadaljnja prizadevanja.

Preoblikovanje in preusposabljanje evropske delovne sile, ki bo lahko delala v novih vrednostnih verigah na biološki osnovi, ter zagotavljanje in spremljanje kakovosti delovnih mest ostajajo ključne naloge za pospešitev socialno pravičnega in zelenega prehoda v različnih regijah Evrope. Raziskave in inovacije so že od samega začetka gonilo uspešnega razvoja biogospodarstva in tako bo tudi v prihodnje. Regionalni razvoj, usmerjen k ljudem, ostaja osrednji cilj politike s področja biogospodarstva.

Skupno podjetje BBI ter prelomni dosežki na področju raziskav in inovacij so pokazali, da imajo industrije na biološki osnovi ogromen potencial. Vendar je treba z močnejšimi spodbudami za materiale in proizvode na biološki osnovi ustvariti enake konkurenčne pogoje na trgu, okrepiti inovacije in povezave s pobudami iz zasebnega sektorja ter spodbuditi ustanavljanje novih podjetij v industrijskih ekosistemih. V okviru Evropskega sklada za krožno biogospodarstvo so potrebne dodatne naložbe, da bi odpravili še posebej obsežno „dolino smrti“ na področju inovacij v biogospodarstvu, ki je posledica pomanjkanja finančnih sredstev za prenos znanja v inovacije in pomanjkanja dolgoročnih političnih spodbud.

Poleg tega so novi standardi, oznake in okoljski odtis krožnih proizvodov na biološki osnovi še vedno pomembno vprašanje ter bi lahko pripomogli k obveščanju državljanov 96 . Diverzifikacija vrednostnih verig na biološki osnovi za namene spoprijemanja z izzivi okoljske trajnostnosti zahteva celovitejšo politiko na področju industrije 97 in raziskav.

Za uspešno uvajanje biogospodarstva je treba izboljšati vključevanje biogospodarskih deležnikov na vseh ravneh, da bi se delo v zvezi s politikami povezalo z dejanskimi lokalnimi razmerami 98 . Pomemben temelj tega vključevanja bo sodelovanje z državami članicami v okviru evropskega foruma za biogospodarske politike. V okviru instrumenta za podporo politikam na področju biogospodarstva je bilo državam članicam priporočeno, naj svoje nacionalne biogospodarske politike posodobijo, da bi jih uskladile z novimi cilji in spremembami politike. Prilagojeno svetovanje ali pomoč, zlasti v podporo državam članicam v okviru pobude BIOEAST, bi lahko bilo na voljo v okviru namenskih dejavnosti evropskega foruma za biogospodarske politike. Okrepiti bi bilo treba tudi mednarodno sodelovanje, na primer v okviru mednarodnega foruma za biogospodarstvo, v podporo globalnemu trajnostnemu razvoju.

Dejavnosti v okviru področij ukrepanja 1 in 2 akcijskega načrta v okviru strategije za biogospodarstvo za leto 2018 so dobro napredovale, področju ukrepanja 3 pa je treba nameniti več pozornosti. Ključna dejavnost je nadaljnje delovanje centra znanja za biogospodarstvo Evropske komisije in njegovega sistema za spremljanje biogospodarstva 99 , da bi izboljšali razumevanje ekoloških meja. Izboljšati je treba razumevanje potencialnih sinergij in kompromisov med tehnološkimi možnostmi in možnostmi politike, in sicer s celovitimi ocenami sprememb politike v celotnem socialno-ekonomskem in okoljskem sistemu ob upoštevanju medsebojnih povezav in povratnih učinkov, tudi z namenom izboljšanja odpornosti v času motenj v trgovini, do kakršnih je prišlo v zgodnjih obdobjih krize zaradi COVID-19.

6.3.Nekaterim ključnim vidikom strategije za biogospodarstvo je treba nameniti več pozornosti

Da bi dosegli visoko zastavljene cilje evropskega zelenega dogovora, je treba zagotoviti okoljsko celovitost in odpraviti predvideno vrzel med ponudbo biomase in povpraševanjem po biomasi za živila, materiale in energijo. Cilj treh področij ukrepanja iz strategije EU za biogospodarstvo iz leta 2018 je odpraviti to vrzel, pri tem pa je treba dodatno pozornost nameniti odpravi številnih pritiskov na zemljišča, ki so posledica blažilnih ukrepov, varstva narave in oskrbe z biomaso. Prav tako je treba izboljšati razumevanje celotne porabe bioloških virov, kar bo pripomoglo k prehodu na bolj trajnostne vzorce porabe.

6.3.1.Poudarek na odpravi več pritiskov na zemljišča in morja

Pri izvajanju akcijskega načrta v okviru strategije EU za biogospodarstvo se lahko z večjo osredotočenostjo na doseganje socialne, gospodarske in okoljske trajnostnosti 100 omogoči, da se z biogospodarskimi politikami optimizirajo družbene koristi zemljišč, vodnih območij in bioloških virov, vključno z biotsko raznovrstnostjo in drugimi ekosistemskimi storitvami. V skladu s področjem ukrepanja 3 – razumevanje ekoloških meja biogospodarstva – je bila kot ukrep v sporočilu o trajnostnih ogljikovih krogih 101 že predlagana celostna ocena rabe zemljišč v biogospodarstvu. Ta ukrep in nadaljnja osredotočenost na dejavnosti v okviru področja ukrepanja 3 strategije EU za biogospodarstvo bosta postavila temelje za zmanjšanje pritiskov na zemljišča in morja. Razvoj teritorialnih strategij za biomaso iz kopenskih in vodnih sistemov, ki so jih predlagale države članice, kot je Nemčija, bo dodatno pripomogel k zagotavljanju celovitega vključevanja potreb politike, razpoložljivosti virov in inovacijam. Na ta način bo mogoče opredeliti morebitne konflikte, na primer primere regij, v katerih je oskrba s trajnostno proizvedeno biomaso nezadostna glede na potrebe po biomasi za živila, materiale in energijo. Na evropski ravni bi lahko preučili konceptualni okvir za odpravo potrebe po kompromisih, pri čemer bi upoštevali regionalne okoljske in tehnološke potrebe in priložnosti ter potrebe in priložnosti v zvezi s spretnostmi. Takšen okvir bi lahko temeljil na delu Johana Rockströma in njegovem modelu upravljanja biosfere 102 ter bi moral vključevati ekonomsko vrednotenje stalnega ali izboljšanega zagotavljanja ekosistemskih storitev, kot so čist zrak, obnavljanje vodnih virov, biotska raznovrstnost, sekvestracija in shranjevanje ogljika ali rekreacija. To bi lahko pripomoglo tudi k razvoju trajnostnih in vključujočih poslovnih modelov, ki bi okrepili vlogo primarnih proizvajalcev ter drugih udeležencev na podeželju in v dobavnih verigah, podnebne in okoljske izzive spremenili v priložnosti, zagotovili povečanje in diverzifikacijo prihodkov ter omogočili ustvarjanje kvalificiranih delovnih mest. Za zdrave ekosisteme, živali in ljudi je treba v skladu z načelom „eno zdravje“ še naprej zagotavljati varne povezave med naravo in človekom.

6.3.2.Osredotočenost na splošno porabo bioloških virov

Na podlagi celostnega pristopa k biogospodarstvu in v skladu s področjem ukrepanja 2 – hiter razvoj biogospodarstva po vsej Evropi – morajo vzorci porabe postati bolj trajnostni, da se zagotovi okoljska celovitost, saj zgolj tehnološke rešitve ne morejo zapolniti vrzeli med ponudbo trajnostnih bioloških virov in povpraševanjem po njih. Z dodatno pozornostjo, namenjeno skupnemu povpraševanju po bioloških virih, bi lahko bolje ocenili in izmerili bolj trajnostne odločitve glede porabe, ki temeljijo na dejanskih stroških. Ukrepi na področju biogospodarstva, ki temelji na povpraševanju, lahko sprožijo obsežne naložbe v trajnostna podjetja s področja biogospodarstva ter spodbudijo trajnostno preobrazbo regij in držav članic.

7.Zaključek

Zaradi neizzvane ruske invazije na Ukrajino potreba po okrepitvi prehoda na čisto energijo ter trajnostne, odporne in pravične prehranske sisteme še nikoli ni bila močnejša in očitnejša. Pri prihodnjem izvajanju akcijskega načrta EU za biogospodarstvo bo treba upoštevati posledice za cene hrane, energije in energetsko intenzivnih proizvodov ter globalne dobavne verige in obravnavati posledični dodatni pritisk na naravne vire znotraj meja ekosistemov.

Močna strategija EU za biogospodarstvo s poudarkom na vseh treh razsežnostih trajnostnosti prispeva k doseganju ciljev iz evropskega zelenega dogovora. Napredek posodobljene strategije za biogospodarstvo iz leta 2018 je obetaven in spodbuja nadaljnjo krepitev različnih dejavnosti. Da bi se prednosti strategije za biogospodarstvo v celoti izkoristile, pa so potrebna dodatna prizadevanja, zlasti v zvezi z nadaljnjimi ukrepi za odpravo številnih pritiskov na zemljišča in morje ter splošnimi vzorci porabe bioloških virov. 

(1) Sklepi Sveta o posodobljeni strategiji EU za biogospodarstvo, 14594/19.

(2) Izjava predsednice Komisije Ursule von der Leyen o uresničevanju evropskega zelenega dogovora z dne 14. julija 2021 ( https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/STATEMENT_21_3701 ).

(3) COM(2012) 60 – Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo.

(4) COM(2018) 673 in SWD(2018) 431 – Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem.

(5) REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo, COM(2022) 108.

(6) Zagotavljanje prehranske varnosti in krepitev odpornosti prehranskih sistemov, COM(2022) 133.

(7) Sklepi sveta (14594/19) o posodobljeni strategiji za biogospodarstvo „Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem“.

(8) COM(2012) 60 – Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo.

(9) COM(2018) 673 – Trajnostno biogospodarstvo za Evropo.

(10)   https://materialeconomics.com/latest-updates/eu-biomass-use  

(11)  Glej priporočila v zvezi z instrumentom za podporo politikam, https://op.europa.eu/s/vzU7 .  

(12) V skladu s cilji trajnostnega razvoja: https://sdgs.un.org/goals .

(13) COM(2021) 573 – Novi evropski Bauhaus: Lepo, trajnostno, skupaj.

(14)  Posredne koristi: pozitivni učinki, ki jih ima lahko politika ali ukrep, namenjen doseganju določenega cilja, na doseganje drugih ciljev, s čimer se povečujejo skupne koristi za družbo ali okolje. Posredne koristi so pogosto negotove in odvisne od lokalnih okoliščin in načina izvajanja ter drugih dejavnikov. Posredne koristi se imenujejo tudi dodatne koristi. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), https://www.ipcc.ch/sr15/chapter/glossary/ .

(15) Na primer zavarovati vsaj 30 % in strogo zavarovati vsaj 10 % kopenskih in morskih območij, https://ec.europa.eu/environment/strategy/biodiversity-strategy-2030_sl .

(16)   https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=COM:2021:240:FIN  

(17)   https://ec.europa.eu/clima/eu-action/adaptation-climate-change/eu-adaptation-strategy_sl  

(18) Na primer doseči podnebno nevtralnost sektorjev zemljišč do leta 2035 in zagotoviti letni neto odvzem toplogrednih plinov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2030, https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX%3A52021PC0554 .

(19)   https://ec.europa.eu/environment/publications/proposal-regulation-deforestation-free-products_sl  

(20) Skupna ribiška politika, trajnostno modro gospodarstvo.

(21) COM(2021) 572 final – Nova strategija EU za gozdove do leta 2030.

(22) Akcijski načrt EU za ničelno onesnaževanje, https://ec.europa.eu/environment/strategy/zero-pollution-action-plan_sl . 

(23)   https://www.ohchr.org/Documents/Publications/FactSheet34en.pdf  

(24)  COM(2021) 102 final – akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic.

(25) Npr. v skladu z novo agendo za potrošnike: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12464-Potrosniska-politika-nova-agenda-za-potrosnike-EU_sl .

(26) Ob podpori ukrepov na področju odvzemanja ogljika z njegovo sekvestracijo v kmetijske površine in industrijskih rešitev, https://ec.europa.eu/clima/eu-action/forests-and-agriculture/carbon-farming_en#ecl-inpage-1624 ; glej tudi www.bbi.europa.eu/projects .

(27) Izogibanje netrajnostni porabi, prehod na bolj trajnostno porabo in izboljšanje proizvodnih sistemov; Creutzig et al., Nature Climate Change, 2021. https://doi.org/10.1038/s41558-021-01219-y

(28) Predlog priporočila Sveta o zagotavljanju pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost (COM(2021) 801 final).

(29) Npr. Kodeks ravnanja EU o odgovornih poslovnih in tržnih praksah v živilskem sektorju v okviru strategije „od vil do vilic“, https://ec.europa.eu/food/system/files/2021-06/f2f_sfpd_coc_final_en.pdf .

(30)   https://www.biooekonomierevier.de/home  

(31)   https://be-rural.eu/  

(32)   https://knowledge4policy.ec.europa.eu/bioeconomy  

(33) Glej ukrep v zvezi s celovito oceno rabe zemljišč in morja v biogospodarstvu iz sporočila o trajnostnih ogljikovih krogih.

(34) Srednje- in vzhodnoevropska pobuda za kmetijstvo, akvakulturo in gozdarstvo, temelječe na znanju, v biogospodarstvu – BIOEAST – zagotavlja skupno politično zavezanost in skupen strateški okvir raziskav in inovacij za prizadevanja za trajnostno biogospodarstvo v srednje- in vzhodnoevropskih državah: v Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, na Hrvaškem, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Sloveniji.

(35) Tri države članice: Danska, Finska in Švedska, https://www.norden.org/en/bioeconomy .

(36) Osem držav članic: Nemčija, Danska, Estonija, Finska, Litva, Latvija, Poljska, Švedska, http://bsrbioeconomy.net/ .

(37) Na ravneh NUTS 1, NUTS 2 in NUTS 3 ali njihovi kombinaciji.

(38) JRC (2022), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128740 .

(39) SWD(2018) 431 – Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem.

(40) JRC (2022), https://knowledge4policy.ec.europa.eu/visualisation/bioeconomy-different-countries .

(41) Leta 2017 je bilo iz približno 416 milijonov ton rastlinskega materiala, uporabljenega za krmo in steljo, proizvedenih 53 milijonov ton živil živalskega izvora, pri čemer je bilo 23 milijonov ton živih živali ali živil živalskega izvora izvoženih. V EU27 je prebivalstvu za prehrano na voljo 27 milijonov ton živil živalskega izvora (46 % maščob, 32 % beljakovin, 13 % ogljikovih hidratov in 9 % drugih hranil). Kar zadeva živila rastlinskega izvora, je za prehrano ljudi na voljo 93 milijonov ton teh živil (71 % ogljikovih hidratov, 12 % maščob, 8 % beljakovin in 9 % drugih hranil). Vse številke so izražene v neto trgovinskih vrednostih. JRC (2022), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128384 .

(42) Približno 551 milijonov m3 ekvivalenta masivnega lesa, https://knowledge4policy.ec.europa.eu/glossary-item/primary-woody-biomass_en , https://knowledge4policy.ec.europa.eu/glossary-item/solid-wood-equivalent_en .

(43)  Skoraj 260 milijonov m3 ekvivalenta masivnega lesa, https://knowledge4policy.ec.europa.eu/glossary-item/secondary-woody-biomass_en .

(44)  JRC (2021), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC126552 .

(45)  Naloge JRC na področju biomase, https://knowledge4policy.ec.europa.eu/projects-activities/jrc-biomass-mandate .

(46) JRC (2022), https://ec.europa.eu/knowledge4policy/publication/forestry-sankey .

(47)  Načelo kaskadne uporabe v primeru lesne biomase pomeni, da se lesna biomasa uporabi glede na svojo najvišjo ekonomsko in okoljsko vrednost po naslednjem prednostnem vrstnem redu: lesni proizvodi; podaljševanje njihove življenjske dobe; ponovna uporaba; recikliranje; bioenergija; odstranjevanje. 

(48) Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Schellnhuber, H., Widera, B., Kutnar, A., et al., Horizon Europe and new European Bauhaus NEXUS report: conclusions of the High-Level Workshop on ‘Research and Innovation for the New European Bauhaus’, jointly organised by DG Research and Innovation and the Joint Research Centre, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2777/49925

(49) „Proizvedeni proizvodi na biološki osnovi“ v tem besedilu pomenijo tobačne izdelke, tekstil na biološki osnovi, oblačila na biološki osnovi, usnjene, papirne in lesne proizvode ter kemikalije, zdravila, plastiko in gumo na biološki osnovi.

(50) JRC (2021), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC112989 .

(51) JRC (2021), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC124141 .

(52) Ronzon et al., 2020, Sustainability, https://www.mdpi.com/2071-1050/12/11/4507 . 

(53) JRC (2022), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128361 . 

(54) Baldoni et al. (2021). Renewable and Sustainable Energy Reviews, https://doi.org/10.1016/j.rser.2021.110895 .

(55) Tassinari et al. (2021), https://biomonitor.eu/wp-content/uploads/2022/02/D8.8-Report-on-case-study-The-Bioeconomy-Pilot-from-the-Vanguard-Initiative.pdf.

(56) V kmetijstvu je v Evropi zaposlenih 8,83 milijona delavcev, od tega 4,41 milijona v srednje- in vzhodnoevropskih državah (podatki iz leta 2019). JRC (2022), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128361 .

(57)  JRC (2022), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC128361 .

(58) Kardung in Drabik (2021). Ecological Economics, https://doi.org/10.1016/J.ECOLECON.2021.107146 .

(59) Na podlagi ocene reprezentativnega vzorca desetih držav članic, Kardung in Drabik (2021). Ecological Economics, https://doi.org/10.1016/J.ECOLECON.2021.107146 .

(60)   https://www.bbi-europe.eu  

(61) JRC (2020), http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC120324 ; Cingiz et al., 2021. Sustainability, https://www.mdpi.com/2071-1050/13/6/3033 ; Ronzon et al., 2021. Structural Change and Economic Dynamics, https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0954349X21001375 .

(62) Cingiz et al., 2021. Sustainability, https://www.mdpi.com/2071-1050/13/6/3033 .

(63)  Center znanja za biogospodarstvo: https://knowledge4policy.ec.europa.eu/bioeconomy/monitoring . 

(64)  JRC (2021), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC123675 .

(65)  Ocenjeno je bilo obdobje 2012–2017, kar je bilo pogojeno z razpoložljivostjo podatkov za vse kazalnike.

(66) Kot so vremenske razmere, podnebje, druge politike itd.

(67)  EEA (2019), https://www.eea.europa.eu/soer/publications/soer-2020 .

(68)  JRC (2021), https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC123783 ; šesto ocenjevalno poročilo IPCC (2021), https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/ ; globalno ocenjevalno poročilo Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) (2019), https://ipbes.net/global-assessment ; Leclère et al., (2020). Nature Reviews, https://doi.org/10.1038/s41586-020-2705-y ; Bardgett et al., (2021). Nature Reviews, https://doi.org/10.1038/s43017-021-00207-2 .

(69) Material Economics (2021), https://materialeconomics.com/latest-updates/eu-biomass-use .

(70) > +1 % ali < –1 % = zmeren do izrazit trend.

(71)  0 do +/–1 % = šibek do zmeren trend.

(72) Evropska komisija (2021), https://op.europa.eu/s/vWEB .

(73) Uredba Sveta (EU) št. 560/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2018/121, https://www.bbi-europe.eu , in ocena učinka, priložena dokumentu COM(2021) 87.

(74)  Uredba Sveta (EU) 2021/2085.

(75) Glej dejavnost 1.1.2 iz poglavja 5 delovnega dokumenta služb Komisije; http://bioeconomy-strategy-toolkit.eu/ .

(76)   www.power4bio.eu  

(77)   https://www.bio-based-solutions.eu/#/

(78) JRC (2021), https://datam.jrc.ec.europa.eu/datam/mashup/CHEMICAL_BIOREFINERIES_EU/ .

(79) GD Evropske komisije za raziskave in inovacije (2021), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/7223cd2e-bf5b-11eb-a925-01aa75ed71a1 .

(80) JRC (2021), https://data.jrc.ec.europa.eu/dataset/ee438b10-7723-4435-9f5e-806ab63faf37 .

(81) Delovati je začel decembra 2019, http://www.ecbf.vc/team .

(82) Glej dejavnost 1.5.1 iz poglavja 5 delovnega dokumenta služb Komisije.

(83) Glej dejavnosti iz poglavja 5 delovnega dokumenta služb Komisije.

(84) Partnerstvo za krožno Evropo na biološki osnovi – poročilo o oceni učinka – spremni dokument k Predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru programa Obzorje Evropa – Partnerstvo za krožno Evropo na biološki osnovi {COM(2021) 87 final} – {SEC(2021) 100 final} – {SWD(2021) 38 final].

(85) https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/statistics/performance-indicators/european-innovation-scoreboard_sl

(86) GD Evropske komisije za raziskave in inovacije (2021), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/2cf89630-e2bc-11eb-895a-01aa75ed71a1/ .

(87)   https://bioeast.eu/wp-content/uploads/2021/10/BIOeast-Report-2021_FINAL_compressed-1.pdf  

(88) Glej dejavnosti 1.1.1 in 1.1.2 ter dejavnost 2.2.1.1 iz poglavja 5 delovnega dokumenta služb Komisije.

(89) Poleg tega instrument tehnične podpore zagotavlja dodatno podporo pri oblikovanju in izvajanju reform v državah članicah EU v okviru prednostnih nalog EU, kot sta zeleni in digitalni prehod. 

(90)   https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/circular-economy/circular-cities-and-regions-initiative_en

(91) Ukrep 2.4: spodbujanje izobraževanja, usposabljanja ter znanj in spretnosti v biogospodarstvu.

(92) Evropska komisija (2022),  https://data.europa.eu/doi/10.2779/946677 . 

(93) Center znanja za biogospodarstvo, https://knowledge4policy.ec.europa.eu/bioeconomy/monitoring .

(94)   https://bioeconomy-forum.org/  

(95) V skladu z ugotovitvami iz ocene učinka partnerstva za krožno Evropo na biološki osnovi, priložene dokumentu COM(2021) 87; SEC(2021) 100; SWD(2021) 38.

(96) Glej dejavnost 1.6.1 iz poglavja 5 delovnega dokumenta služb Komisije.

(97) Na primer vizija Konfederacije evropske papirne industrije (CEPI) glede biorafinerij do leta 2030: https://www.cepi.org/wp-content/uploads/2021/11/Future-Mill-Concept-2030_17.11-1.pdf .

(98) Glej dejavnost 2.2.2 iz poglavja 5 delovnega dokumenta služb Komisije.

(99) Center znanja za biogospodarstvo, https://knowledge4policy.ec.europa.eu/bioeconomy/monitoring_en .

(100) Rockström et al., 2021, https://www.pnas.org/content/118/38/e2115218118 .

(101) COM(2021) 800 – Trajnostni ogljikovi krogi.

(102) We need biosphere stewardship that protects carbon sinks and builds resilience (Potrebujemo upravljanje biosfere, ki ščiti ponore ogljika in krepi odpornost): https://www.pnas.org/doi/10.1073/pnas.2115218118 .