Bruselj, 17.11.2021

COM(2021) 699 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Strategija EU za tla do leta 2030




Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje

{SWD(2021) 323 final}


1.Uvod

Vlaganje v preprečevanje degradacije tal in njihovo obnovo je z gospodarskega vidika smiselno. Zdrava tla kot največji kopenski ekosistem EU vzdržujejo številne sektorje gospodarstva, medtem ko degradacija tal EU stane več deset milijard evrov na leto 11 . Prakse upravljanja, ki ohranjajo in izboljšujejo zdravje tal in biotsko raznovrstnost, izboljšujejo stroškovno učinkovitost in omejujejo vložke (npr. pesticidi, gnojila), potrebne za ohranjanje pridelka. Zaustavitev in preobrnitev trenutnih trendov degradacije tal bi lahko po vsem svetu ustvarili do 1,2 bilijona EUR gospodarskih koristi na leto 12 . Stroški neukrepanja pri degradaciji tal, ki so v Evropi šestkrat večji od stroškov ukrepanja 13 , presegajo ekonomski izračun; posledica ne bi bila le izguba rodovitnosti in s tem globalne prehranske varnosti, temveč bi vplivalo tudi na kakovost proizvodov in njihovo hranilno vrednost.

2.Vizija in cilji: doseči dobro zdravje tal do leta 2050

·boriti se proti dezertifikaciji, obnoviti degradirana zemljišča in tla, tudi zemljišča, prizadeta zaradi dezertifikacije, suše in poplav, ter si prizadevati za svet brez degradacije tal (cilj trajnostnega razvoja 15.3) 16 ;

·obnoviti znatna območja degradiranih in z ogljikom bogatih ekosistemov, vključno s tlemi 17 ;

·doseči odvzem neto toplogrednih plinov v EU v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 na leto v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) 18 ;

·do leta 2027 doseči dobro ekološko in kemijsko stanje površinskih voda ter dobro kemijsko in količinsko stanje podzemne vode 19 ;

·zmanjšati izgube hranil za vsaj 50 %, splošno uporabo kemičnih pesticidov in njihovega tveganja za 50 % ter uporabo nevarnejših pesticidov za 50 % do leta 2030 20 ;

·doseči znaten napredek pri sanaciji onesnaženih površin 21 ;

·doseči ničelno neto izkoriščanje zemljišč 22   23 ;

·onesnaževanje tal bi bilo treba zmanjšati na ravni, ki ne veljajo več za škodljive zdravju ljudi in naravnim ekosistemom ter ustrezajo mejam zmogljivosti našega planeta, s čimer bi se ustvarilo okolje brez strupov 24 ;

·doseči podnebno nevtralno Evropo 25 in si kot prvi korak prizadevati za doseganje podnebne nevtralnosti na zemljiščih v EU do leta 2035 26 ;

·doseči, da bo EU do leta 2050 družba, odporna proti podnebnim spremembam in popolnoma prilagojena neizogibnim vplivom podnebnih sprememb 27 .

·zagotavljanje proizvodnje hrane in biomase, tudi v kmetijstvu in gozdarstvu;

·absorpcija, shranjevanje in filtriranje vode ter preoblikovanje hranil in snovi ter s tem varstvo podzemne vode;

·zagotavljanje osnove za življenje in biotsko raznovrstnost, vključno s habitati, rastlinskimi in živalskimi vrstami;

·biti skladišče ogljika;

·zagotavljanje fizične platforme in kulturnih storitev za ljudi in njihove dejavnosti;

·biti vir surovin;

·biti arhiv geološke, geomorfološke in arheološke dediščine.

3.Tla kot ključna rešitev za naše velike izzive

3.1.Tla za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje 

·organska tla (vključno s šotišči) imajo visoko vsebnost ogljika, in sicer več kot 20 % suhe mase, in pokrivajo 8 % EU 34 . Šotišča so kopenska mokrišča, v katerih nasičenost z vodo preprečuje popolno razgradnjo rastlinskega materiala. Samo pri izsuševanju šotišč na vseh kategorijah zemljišč v Evropi nastane okoli 5 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU. Emisije z obdelanih organskih tal se zaradi nadaljevanja škodljivih pridelovalnih praks še niso bistveno zmanjšale. Vendar bi bilo mogoče samo z obnovo izsušenih organskih tal znatno zmanjšati emisije CO2 z zemljišč, kar bi prineslo številne dodatne koristi za varstvo narave, biotske raznovrstnosti in voda 35 ;

·mineralna tla imajo vsebnost ogljika pod 20 %, čeprav je ta na splošno pod 5 %. Vsako leto mineralna tla pod njivskimi površinami izgubijo okoli 7,4 milijona ton ogljika 36 , med drugim zaradi netrajnostnih kmetijskih praks. Vendar je to skladišče ogljika „bančni račun“ kmetov in gozdarjev v smislu naravnega kapitala. Bistvenega pomena je, da ga ne izčrpamo, saj je vsebnost ogljika osnova za biotsko raznovrstnost, zdravje in rodovitnost tal. Poleg tega je sekvestracija ogljika v mineralnih tleh, čeprav je odvisna od vrste tal in podnebnih razmer, stroškovno učinkovita metoda zmanjševanja emisij z znatnim potencialom za sekvestracijo med 11 in 38 milijonov ton ekvivalenta CO2 letno v Evropi 37 pri obsežnejši uporabi različnih, že opredeljenih praks upravljanja na ornih zemljiščih. Mnoge od teh praks so stroškovno učinkovite 38 . Tudi gozdarji imajo pomembne priložnosti za ukrepe, ki hkrati izboljšajo produktivnost gozdov, funkcijo ponora ogljikovega dioksida in lastnosti zdravih tal. Bančni in finančni sektor se vse bolj zanimata za naložbe v tiste kmete, ki uporabljajo trajnostne prakse in povečujejo vsebnost ogljika v tleh, ter za ustvarjanje tržnih spodbud za shranjevanje ogljika. Obstajajo dokazi, da lahko sekvestracija ogljika v kmetijske površine pomembno prispeva k prizadevanjem EU za spopadanje s podnebnimi spremembami, vendar prinaša tudi druge dodatne koristi, kot sta večja biotska raznovrstnost in ohranjanje ekosistemov 39 .

·na podlagi rezultatov ocene učinka preučila predlaganje pravno zavezujočih ciljev v okviru zakonodaje o obnovi narave za omejitev osuševanja mokrišč in organskih tal ter obnovo upravljanih in izsušenih šotišč, da bi se ohranile in povečale zaloge ogljika v tleh, čim bolj zmanjšala tveganja poplav in suše ter povečala biotska raznovrstnost ob upoštevanju posledic teh ciljev za prihodnje pobude za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine ter kmetijske in gozdarske proizvodne sisteme. Poleg tega je EU v skladu z določbami uredbe o strateških načrtih SKP zavezana varovanju mokrišč in šotišč;

·prispevala k oceni stanja šotišč v okviru globalne pobude za šotišča, ki jo gostita Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Program Združenih narodov za okolje (UNEP) 40 ;

·preučila ukrepe, po možnosti v okviru zakonodaje o obnovi narave, za povečanje biotske raznovrstnosti na kmetijskih zemljiščih, kar bi pripomoglo k ohranjanju in povečanju organskega ogljika v tleh;

·pristopila k mednarodni pobudi „4 od 1000“ za povečanje ogljika v tleh na kmetijskih zemljiščih 41 ;

·razvila dolgoročno vizijo za trajnostne cikle ogljika (vključno z zajemanjem, shranjevanjem in uporabo CO2) v podnebno nevtralnem gospodarstvu EU. V okviru tega bo Komisija v letu 2021 izdala sporočilo o obnovi trajnostnih ciklov ogljika ter v letu 2022 predstavila pobudo EU za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine in zakonodajni predlog o certificiranju odvzemov ogljika, da bi spodbudila nov model zelenega poslovanja, ki nagrajuje upravljavce zemljišč, kot so kmetje in gozdarji, za podnebju prijazne prakse 42 .

3.2. Tla in krožno gospodarstvo

3.2.1.Varna, trajnostna in krožna uporaba zemeljskega izkopa 

·do leta 2023 raziskala tokove izkopanih tal, ki nastanejo, se obdelajo in ponovno uporabijo v EU, ter primerjala razmere na trgu v državah članicah. Tako bi morala nastati popolna slika o razmerah v EU;

·v okviru priprave zakonodaje o zdravju tal ocenila potrebo po pravno zavezujočih določbah za „potni list za izkopano zemljino“ in možnosti zanje ter na podlagi izkušenj držav članic zagotovila smernice za vzpostavitev takega sistema. Iz potnega lista bi morali biti razvidni količina in kakovost izkopane zemljine, da se zagotovi, da se ta varno prevaža, obdela ali ponovno uporabi drugje. 

3.2.2.Omejevanje izkoriščanja zemljišč in pozidave tal s krožno rabo zemljišč

·do leta 2023 določiti lastne ambiciozne nacionalne, regionalne in lokalne cilje za zmanjšanje neto izkoriščanja zemljišč do leta 2030, da bi zagotovile merljiv prispevek k cilju EU do leta 2050, in poročati o napredku;

·vključiti hierarhijo izkoriščanja zemljišč v načrte ozelenitve mestnih okolij 53 in dati prednost ponovni uporabi in recikliranju zemljišč ter kakovostnim tlom v mestih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z ustreznimi regulativnimi pobudami in postopno odpravo finančnih spodbud, kot so lokalne davčne ugodnosti za spremembo kmetijskih ali naravnih zemljišč v grajeno okolje, ki bi bile v nasprotju s to hierarhijo.

·opredelila neto izkoriščanje zemljišč v zakonodaji o zdravju tal;

·kot del ocene učinka zakonodaje o zdravju tal preučila določbe, v skladu s katerimi bi države članice poročale o napredku pri doseganju ciljev glede izkoriščanja zemljišč;

·kot del ocene učinka zakonodaje o zdravju tal razmislila o možnostih za spremljanje napredka pri doseganju ciljev ničelnega neto izkoriščanja zemljišč in poročanje o njem ter za izvajanje hierarhije izkoriščanja zemljišč na podlagi podatkov, ki bi jih sporočale države članice;

·zagotovila smernice javnim organom in zasebnim podjetjem o tem, kako zmanjšati pozidavo tal, vključno z najboljšimi praksami za lokalne pobude za odstranitev pozidave na umetnih površinah, da bi tla dihala, z revizijo smernic EU za pozidavo tal do leta 2024 54 ; spodbujala izmenjavo najboljših praks, ki bo temeljila na izkušnjah držav članic ali regij, ki imajo sisteme prostorskega načrtovanja, ki uspešno obravnavajo izziv izkoriščanja zemljišč, da bi se razvila skupna metodologija 55 .

3.2.3.Zaključevanje kroga hranil in ogljika

3.3. Biotska raznovrstnost tal za zdravje ljudi, živali in rastlin

·bo pokazala svojo vodilno vlogo v svetu pri krepitvi znanja o biotski raznovrstnosti tal in do leta 2022 objavila prvo oceno biotske raznovrstnosti tal in genov za odpornost proti antimikrobikom v kmetijskih tleh v različnih sistemih upravljanja (s statističnim raziskovanjem rabe in pokrovnosti tal (LUCAS));

·bo v skladu z uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah ocenila tveganje drugih tujerodnih vrst ploskih črvov, da bi jih morda vključila na seznam „invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo“ 66 ;

·si bo prizadevala za boljšo skladnost in močnejše sinergije med konvencijami iz Ria in si prizadevala za svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo priznaval pomen biotske raznovrstnosti tal, krepil uporabo praks trajnostnega upravljanja tal za zaščito ekosistemskih storitev (in sicer s spodbujanjem agroekologije in drugih biotski raznovrstnosti prijaznih praks) in vključil ohranitev in obnovo tal v različne cilje in kazalnike;

·bo na 15. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti 67 dejavno prispevala k sprejetju akcijskega načrta za obdobje 2020–2030 za mednarodno pobudo za ohranitev in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti tal ter posodobljenega akcijskega načrta in njegovem nadaljnjem izvajanju;

·bo okrepila prizadevanja za kartiranje, oceno, zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti tal ter podprla ustanovitev svetovnega observatorija za biotsko raznovrstnost tal, kot jo je predlagalo globalno partnerstvo za tla Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) 68 .

3.4. Tla za zdrave vodne vire 

4.Preprečevanje degradacije tal in zemljišč ter obnavljanje zdravih tal

4.1. Trajnostno upravljanje tal postaja nova normalnost

·kot del zakonodaje o zdravju tal in v okviru ocene učinka ocenila zahteve za trajnostno rabo tal, tako da ne bo ovirana njihova sposobnost zagotavljanja ekosistemskih storitev, vključno z možnostjo določitve zakonskih zahtev;

·v posvetovanju z državami članicami in deležniki pripravila sklop praks trajnostnega upravljanja tal, vključno z regenerativnim kmetijstvom v skladu z agroekološkimi načeli, prilagojenimi veliki raznovrstnosti tal in raznolikosti ekosistemov tal, ter opredelila netrajnostne prakse upravljanja tal;

·zagotovila pomoč državam članicam, da bodo z nacionalnimi sredstvi uvedle BREZPLAČNO TESTIRANJE TAL;

·z državami članicami ustanovila mrežo odličnosti strokovnjakov in vključujočo mrežo ambasadorjev trajnostnega upravljanja tal, tudi na področju regenerativnega in ekološkega kmetijstva, ki bo povezovala deležnike, ki niso akademiki ali kmetijski akterji. V ta namen bodo gradili na delu živih laboratorijev in svetilnikov misije „Evropski dogovor o tleh“ (glej razdelek 5.3);

·v okviru SKP in v tesnem sodelovanju z državami članicami nadaljevala razširjanje uspešnih rešitev za trajnostno upravljanje tal in hranil, tudi prek nacionalnih podeželskih mrež programa razvoja podeželja, kmetijskih svetovalnih služb in sistema AKIS ter evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP-AGRI);

·spodbujala trajnostno upravljanje tal s prostovoljnimi zavezami med akterji prehranskega sistema v skladu s kodeksom ravnanja EU o odgovorni živilski dejavnosti in trženjskih praksah;

·cenila izjemne dosežke in inovativne pobude na področju trajnostnega upravljanja tal s krepitvijo sodelovanja s kmetijsko skupnostjo, na primer z evropsko nagrado za tla za lastnike zemljišč 79 ;

·še naprej podpirala globalno partnerstvo za tla pri spodbujanju trajnostnega upravljanja tal po vsem svetu;

·do leta 2023 predlagala zakonodajni okvir za trajnostni prehranski sistem EU, kot je navedeno v strategiji „od vil do vilic“.

·v svoje programe v okviru kohezijske politike EU ustrezno vključiti ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo tal, pri čemer bi v celoti uporabile smernice EU o vključevanju ekosistemov in njihovih storitev v proces odločanja 80 ;

·zagotoviti velik prispevek SKP k ohranjanju in izboljšanju zdravja tal v skladu z analizo strateških načrtov SKP in oceno potreb. To je med drugim treba doseči s sprejetjem ambicioznih strateških načrtov SKP, ki bodo vsebovali dovolj intervencij v okviru zelene strukture 81 , v skladu s priporočili Komisije v zvezi s SKP. Komisija bo še naprej zagotavljala potrebne smernice ter ocenjevala prispevek teh načrtov k ciljem zelenega dogovora in njihovo skladnost s temi cilji;

·vzpostaviti pobudo za BREZPLAČNO TESTIRANJE TAL na ustrezni ravni.

4.2. Preprečevanje dezertifikacije

·vzpostavila metodologijo in ustrezne kazalnike, pri čemer bo začela s tremi kazalniki UNCCD, za oceno obsega dezertifikacije in degradacije zemljišč v EU;

·državam članicam predlagala, naj se v skladu z UNCCD Unija razglasi za pogodbenico, prizadeto zaradi dezertifikacije, in še naprej spodbujala države članice k sodelovanju v programu Združenih narodov za določanje ciljev glede nevtralnosti degradacije tal;

·ob podpori Evropske agencije za okolje (EEA) in Skupnega raziskovalnega središča (JRC) vsakih pet let objavila informacije o stanju degradacije zemljišč in dezertifikacije v EU;

·še naprej podpirala ključne pobude, kot so pobuda za veliki zeleni zid 89 , Regreening Africa 90 in pomoč pri vprašanjih zemljišč/tal na področju razvojnega sodelovanja;

·v skladu z ukrepi, predvidenimi v strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam 91 , sprejeti ustrezne dolgoročne ukrepe za preprečevanje in blaženje degradacije, zlasti z zmanjšanjem porabe vode in prilagajanjem posevkov lokalni razpoložljivosti vode ter z obsežnejšo uporabo načrtov za obvladovanje suše in uporabo trajnostnega upravljanja tal.

4.3. Preprečevanje onesnaževanja tal

·do leta 2022 revidirala direktivo o trajnostni rabi pesticidov 94 in ocenila direktivo o blatu iz čistilnih naprav;

·izboljšala in uskladila preučevanje kakovosti in biotske raznovrstnosti tal v ocenah tveganja EU za kemikalije, hrano in krmne dodatke, pesticide, gnojila itd. To bo storila v okviru pobude „ena snov, ena ocena“ in v sodelovanju z Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Evropsko agencijo za okolje (EEA), Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) in državami članicami;

·omejila namerno uporabo mikroplastike v skladu z uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (Uredba REACH) in do leta 2022 oblikovala ukrepe za nenamerni izpust mikroplastike; po začetku postopka za omejitev s strani nekaterih držav članic pripravila omejitev v skladu z uredbo REACH za vse nebistvene načine uporabe per- in polifluoroalkilnih snovi, s čimer bo preprečila njihove emisije v okolje, vključno s tlemi, in do leta 2022 pripravila tudi okvir politike za plastiko na biološki osnovi ter biološko razgradljivo plastiko in plastiko, primerno za kompostiranje;

·do julija 2024 v skladu z uredbo EU o sredstvih za gnojenje sprejela merila biorazgradljivosti za nekatere polimere, kot so prevlečna sredstva in kmetijske zastirne folije. Mejne vrednosti onesnaževal za sredstva za gnojenje EU bodo pregledane julija 2026 kot del splošnega pregleda navedene uredbe.

4.4.Obnavljanje degradiranih tal in sanacija onesnaženih območij

Degradirana tla so delno ali v celoti izgubila sposobnost opravljanja številnih funkcij in storitev. V nekaterih primerih uporaba trajnostnega upravljanja tal omogoča, da se tla povrnejo v zdravo stanje, kar vodi do popolne obnove po nekaj letih (npr. v primeru izgube ogljika in biotske raznovrstnosti ali zbijanja in erozije zgornje rodovitne plasti). V drugih primerih so aktivni ukrepi za obnovo včasih potrebni le za delno obnovo (npr. za pozidana, dezertificirana, zasoljena ali zakisana tla). Komisija je v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 napovedala, da bo v letu 2021 predlagala pravno zavezujoče cilje EU za obnovo narave za obnovitev degradiranih ekosistemov, zlasti tistih, ki imajo največ potenciala za zajemanje in shranjevanje ogljika ter za preprečevanje in zmanjševanje vpliva naravnih nesreč. Včasih degradacije žal ni mogoče popraviti.

– ocenila izvedljivost uvedbe zdravstvenega spričevala za tla za transakcije z zemljišči, da bi se kupcem zemljišč zagotovile informacije o ključnih značilnostih in zdravju tal na območju, ki ga nameravajo kupiti.

·v sodelovanju z državami članicami in deležniki spodbujala dialog in izmenjavo znanja v zvezi z metodologijami za oceno tveganj glede onesnaženosti tal ter opredelila najboljše prakse;

·do leta 2024 pripravila prednostni seznam EU za onesnaževala, ki vzbujajo veliko in/ali vse večjo zaskrbljenost in pomenijo veliko tveganje za kakovost evropskih tal ter za katera sta potrebna stalni nadzor in prednostno ukrepanje na evropski in nacionalni ravni;

·do leta 2022 revidirala direktivo o industrijskih emisijah 104 in do leta 2023 ocenila direktivo o okoljski odgovornosti 105 , vključno v zvezi z opredelitvijo škode, povzročene tlom, in vlogo finančnega jamstva.

·vzpostaviti sistem zdravstvenih spričeval za tla za transakcije z zemljišči s podporo raziskovalnega programa EU in misije „Evropski dogovor o tleh“, če ta ni vključen v zakonodajo o zdravju tal.

5.Vedeti moramo več o tleh

5.1. Tla in digitalna agenda

·krepila uporabo digitalnih orodij in programa Copernicus ter se oprla na JRC, da bi nadalje razvila evropski observatorij za tla (EUSO) 112 , in EEA, da bi razvila informacijski sistem za zemljišča za Evropo (LISE), ki ga podpirajo geoprostorski analitični izdelki;

·spodbujala države članice k vzpostavitvi orodij za trajnostnost kmetij za hranila (FaST) kot del storitev kmetijskega svetovanja v okviru nove SKP ter jih pri tem podpirala. Ta orodja bodo kmetom zagotovila priporočila glede uporabe gnojil v skladu z obstoječo zakonodajo ter na podlagi razpoložljivih podatkov in znanja;

·izboljšala sposobnost modeliranja procesov, povezanih s tlemi, v okviru Komisijine Destinacije Zemlja 113 v sodelovanju z misijo „Evropski dogovor o tleh“ programa Obzorje Evropa.

5.2. Podatki o tleh in spremljanje tal

·po oceni učinka in kot del zakonodaje o zdravju tal preučila določbe o spremljanju tal in biotske raznovrstnosti tal ter o poročanju o stanju tal na podlagi obstoječih nacionalnih shem in shem EU, vključno z modulom LUCAS za tla; kot del ocene učinka razmislila o zagotovitvi pravne podlage za raziskovanje tal LUCAS, da bi uzakonila cilje, pogoje, financiranje, dostop do zemljišč, uporabo podatkov in vprašanja zasebnosti;

·z raziskovanjem tal LUCAS zagotovila usklajeno spremljanje sprememb vsebnosti organskega ogljika in zalog ogljika v tleh po vsej EU, ki bo dopolnilo poročanje držav članic v skladu z uredbo LULUCF;

·poskušala vključiti modul onesnaževanja v prihodnje raziskovanje tal LUCAS, ki bo izvedeno leta 2022 119 , da bi bolje razumela in opredelila težavo razpršene onesnaženosti tal 120 v EU ter pripravila napovedi v zvezi s čistimi tlemi kot del integriranega okvira spremljanja in napovedovanja ničelnega onesnaževanja;

·pri izvajanju EUSO:

os prispevkom evropskega skupnega programa za upravljanje kmetijskih zemljišč 121 in v dialogu z državami članicami ter drugimi ključnimi deležniki opredelila vrzeli pri spremljanju tal;

orazvila pregledno ploščo za tla s sklopom zanesljivih kazalnikov o tleh, ki vključujejo trende in predvidevanja;

opripravila evidenco organizmov v tleh EU za spremljanje in boljše razumevanje biotske raznovrstnosti tal.

5.3. Raziskave in inovacije na področju tal

·izvajala ambiciozne načrte za raziskave in inovacije, da bi razširila zbirke znanja za usmerjanje rabe tal ter razširila dostop do rezultatov raziskovalnih dejavnosti in njihovo uporabo;

·še naprej zagotavljala znatno financiranje za i) raziskovalne rešitve za povečanje biotske raznovrstnosti tal, ii) obravnavanje degradacije tal in iii) preizkušanje inovativnih tehnologij za dekontaminacijo;

·spodbujala razvoj in uporabo digitalnih in daljinskih senzorjev, aplikacij in ročnih vzorčevalnikov za oceno kakovosti tal.

6.Omogočanje prehoda na zdrava tla

6.1. Zasebne finance in financiranje EU

·leta 2022 objavila vodnik s pregledom razpoložljivih možnosti financiranja EU za varstvo, trajnostno upravljanje in obnovo tal, potem ko bodo jasno opredeljene vse prednostne naloge in področja za obdobje 2021–2027;

·v skladu z uredbo EU o taksonomiji 129 in njenimi delegiranimi akti spodbujala naložbe v projekte za trajnostno upravljanje tal, ki tlom ne škodujejo bistveno.

6.2. Izboljšanje znanja o tleh in sodelovanje družbe

·začela izvajati pobudo za sodelovanje in ozaveščanje pri izboljšanju pismenosti na področju tal na podlagi uspešnega primera „oceanske pismenosti“ 130 ;

·olajšala in spodbujala izmenjavo najboljših praks pri obveščanju in sodelovanju na področju tal, vzpostavitev portala EUSO in mrež za ozaveščanje, katerih cilj so zdrava tla;

·vključila vprašanje degradacije tal v skupni evropski referenčni okvir trajnostnih kompetenc 131 za razvoj koncepta pismenosti na področju tal z evropskimi državljani;

·izvedla obsežen portfelj ukrepov za obveščanje, izobraževanje in sodelovanje državljanov, da bi promovirala zdravje tal na različnih ravneh in tla približala vrednotam državljanov na podlagi misije „Evropski dogovor o tleh“ in observatorija EU za tla.

7.Sklepne ugotovitve

(1) FAO (2020), „State of knowledge of soil biodiversity – Status, challenges and potentialities“ (Stanje znanja o biotski raznovrstnosti tal – stanje, izzivi in možnosti).
(2) Svetovni inštitut za vire (2019), „Creating a sustainable food future“ (Ustvarjanje trajnostne prehranske prihodnosti).
(3) Evropska komisija (2021), Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam – ocena učinka .
(4) Evropska komisija (2005), „Soil Atlas of Europe“ (Evropski atlas tal).
(5) Evropska komisija (2020), „Caring for soil is caring for life“ (Skrb za tla je skrb za življenje).
(6) EEA (2019), The European Environment: State and Outlook 2020 (Evropsko okolje: stanje in obeti za leto 2020).
(7) Panagos P. idr. (2015), „The new assessment of soil loss by water erosion in Europe“ (Nova ocena izgube tal zaradi erozije, ki jo povzroča voda, v Evropi).
(8)   https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashboards/land-take-statistics#tab-based-on-data.
(9) Evropska komisija (2021), „Accounting for ecosystems and their services in the EU“ (Obračunavanje ekosistemov in njihovih storitev v EU) (INCA).
(10) Svetovni poslovni svet za trajnostni razvoj (2018), „The business case for investing in soil health“ (Poslovna upravičenost vlaganja v zdravje tal).
(11) Ocenjena na 50 milijard EUR v poročilu odbora misije za zdravje tal in hrane (2020), „Caring for soil is caring for life“ (Skrb za tla je skrb za življenje), https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/4ebd2586-fc85-11ea-b44f-01aa75ed71a1/ . 
(12) IPBES (2018), „The assessment report on land degradation and restoration“. (Ocenjevalno poročilo o degradaciji in obnovi zemljišč).
(13)  Nkonya idr. (2016), „Economics of Land Degradation and Improvement – A Global Assessment for Sustainable Development“ (Ekonomika degradacije in izboljšanja zemljišč – Celovita ocena trajnostnega razvoja).
(14) Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020) 380).
(15) Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82).
(16) Združeni narodi (2015), Spremenimo svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030.
(17) Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020) 380).
(18) Predlog za revizijo uredbe o LULUCF, COM(2021) 554.
(19)   Okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES) .
(20) Strategija EU „od vil do vilic“, COM(2020) 381.
(21) Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (COM(2020) 380).
(22) Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011) 571).
(23) 7. okoljskemu akcijskemu programu EU naproti, Sklep št. 1386/2013/EU.
(24) Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal“ (COM(2021) 400).
(25)  Evropska podnebna pravila (Uredba (EU) 2021/1119).
(26) Predlog za revizijo uredbe o LULUCF, COM(2021) 554.
(27) Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam, COM(2021) 82.
(28) Zahteve v zvezi s posebnimi vidiki varstva tal v okviru, na primer, direktive o blatu iz čistilnih naprav, direktive o industrijskih emisijah, skupne kmetijske politike, direktive o okoljski odgovornosti, okvirne direktive o odpadkih, uredbe o LULUCF.
(29) Tematska strategija za varstvo tal, COM(2006) 231.
(30)  Evropski parlament, Evropsko računsko sodišče, Odbor regij, EEA v svojem poročilu o stanju in napovedih v zvezi z okoljem iz leta 2020, državljani in deležniki, ki odgovarjajo na javna posvetovanja; za podrobnosti glej SWD(2021) xxx.
(31)  Kot je strokovno znanje poslovnih in strokovnih organizacij, akademskih in znanstvenih organizacij ter civilne družbe.
(32)   Predlog za spremembo uredb 2018/841 in (EU) 2018/1999, COM(2021) 554 .
(33)   Uresničevanje evropskega zelenega dogovora: Sveženj „Pripravljeni na 55“ .
(34) Izračunano iz podatkov, pridobljenih na podlagi nacionalnih podatkov, predloženih UNFCCC.
(35)  Evropska komisija (2021), Technical guidance handbook: Setting up and implementing result-based carbon farming mechanisms in the EU (Priročnik s tehničnimi smernicami: Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov sekvestracije ogljika v kmetijske površine, ki temeljijo na rezultatih, v EU) . Podatki so iz leta 2016 in vključujejo Združeno kraljestvo.  
(36) Evropska komisija (2018), poglobljena analiza v podporo temu v COM(2018) 773: Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo .
(37) Lugato idr. (2014), „Potential carbon sequestration of European arable soils estimated by modelling a comprehensive set of management practices“ (Potencialna sekvestracija ogljika v evropskih ornih tleh, ocenjena z modeliranjem celovitega sklopa praks upravljanja).
(38) Evropska komisija (2021), „Technical guidance handbook: Setting up and implementing result-based carbon farming mechanisms in the EU“ (Priročnik s tehničnimi smernicami: Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov sekvestracije ogljika v kmetijske površine, ki temeljijo na rezultatih, v EU) . 
(39) Evropska komisija (2021), „Technical guidance handbook: Setting up and implementing result-based carbon farming mechanisms in the EU“ (Priročnik s tehničnimi smernicami: Vzpostavitev in izvajanje mehanizmov sekvestracije ogljika v kmetijske površine, ki temeljijo na rezultatih, v EU) .
(40)

  www.globalpeatlands.org  

(41)   www.4p1000.org  
(42) Pobuda Evropske komisije za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine: „Podnebne spremembe – obnova trajnostnih ciklov ogljika“ . 
(43)   Načela EU za trajnostne surovine .
(44) V skladu s členom 2(1)(c) okvirne direktive o odpadkih (Direktive 2008/98/ES) je neonesnaženi del tal in drug naravno prisoten material, izkopan med gradbenimi deli, kadar se bo ta material zagotovo uporabil za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan, izključen iz področja uporabe navedene direktive. Ponovno uporabljena izkopana tla se prav tako ne prijavijo kot odpadek.
(45) Evropska komisija (2020), „Study to support the preparation of Commission guidelines on the definition of backfilling“ (Študija v podporo pripravi smernic Komisije o opredelitvi pojma zasipanja).
(46) Pistocchi A. idr. (2015), „Soil sealing and flood risks in the plains of Emilia-Romagna, Italy“ (Pozidava tal in nevarnost poplav na ravninah Emilije-Romanje v Italiji).
(47) Evropska komisija (2012), „In depth report: soil sealing“ (Obsežno poročilo: pozidava tal).
(48) Proizvodna zmogljivost kmetijskih zemljišč, izgubljenih v letih od 1990 do 2006 zaradi pozidave tal v državah EU, je ustrezala 6 milijonom ton pšenice na leto (Gardi idr. (2014)).
(49) Znanstveni svetovalni odbor evropskih akademij (2018), „Opportunities for soil sustainability in Europe“ (Priložnosti za trajnost tal v Evropi).
(50) Učinek celotne porabe EU je ocenjen na več kot 9 milijonov hektarjev, izkrčenih med letoma 1990 in 2008 za izpolnjevanje potreb uvoza poljščin in živine v EU. Vir: Študija o učinku porabe – gozdovi – okolje .
(51) Nemčija namerava do leta 2030 pozidati manj kot 30 hektarjev na dan; Avstrija je do leta 2010 določila 2,5 ha na dan; dve belgijski regiji (Flandrija in Valonija) sta določili cilje za zmanjšanje izkoriščanja zemljišč na nič do leta 2040 oziroma do leta 2050.
(52)   Recikliranje in zgoščevanje tal – EEA .
(53)   Glej strategijo EU o biotski raznovrstnosti za leto 2030, ključno zavezo 11 načrta za obnovo narave do leta 2030: „Mesta z vsaj 20 000 prebivalci bodo sprejela ambiciozne načrte ozelenitve mestnih območij“.
(54) Smernice o najboljši praksi za omejevanje, zmanjšanje ali nadomestitev pozidanosti tal (SWD(2012) 101).
(55) Češka je kmetijska zemljišča razdelila v pet varstvenih razredov, da bi zaščitila najbolj dragocena in rodovitna tla pred izkoriščanjem zemljišč.
(56) EEA (2019), „Land and soil in Europe“ (Zemljišča in tla v Evropi).
(57) Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400).
(58) Na primer: Obzorje 2020 (zaključevanje kroga hranil) in Obzorje Evropa (vplivi alternativnih gnojil na okolje in kompromisi v zvezi z njimi na globalni/lokalni ravni).
(59) Fortuna, A. (2012), „The Soil Biota“ (Organizmi v tleh). Revija Nature Education Knowledge).
(60) Brevik idr. (2020), „Soil and human health: current status and future needs“ (Tla in zdravje ljudi: trenutno stanje in prihodnje potrebe) .
(61) Yu Imai idr. (2019), „A new antibiotic selectively kills Gram-negative pathogens“ (Novi antibiotik selektivno ubija gram negativne patogene) .
(62)   One Health (Eno zdravje) (who.int) .
(63) Wall in Six (2015), „Give soils their due“ (Dajte tlom, kar jim pripada) .
(64) Pickles idr. (2017), „Mycorrhizal Networks and Forest Resilience to Drought. Mycorrhizal Mediation of Soil“ (Mikorizne mreže in odpornost gozdov na sušo. Mikorizno posredovanje tal), str. 319–339 .
(65) Skupno raziskovalno središče (2021), „Baseline distribution of invasive alien species added to the Union list in 2019“ (Osnovna razširjenost invazivnih tujerodnih vrst, dodanih na seznam Unije leta 2019) .
(66) Uredba (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst.
(67)   https://www.cbd.int/meetings/COP-15 .
(68) FAO (2020), „State of knowledge of soil biodiversity – Status, challenges and potentialities“ (Stanje znanja o biotski raznovrstnosti tal – stanje, izzivi in možnosti).
(69)   Evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu .
(70) IUCN (2020), „Common ground: restoring land health for sustainable agriculture“ (Skupna podlaga: povrnitev zdravja zemljiščem za trajnostno kmetijstvo) . 
(71) Dobre kmetijske in okoljske prakse v okviru SKP; https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/income-support/cross-compliance_sl . 
(72)   Načela Pro Silva, https://www.prosilva.org/close-to-nature-forestry/pro-silva-principles/  
(73) FAO (2017), „Voluntary Guidelines for Sustainable Soil Management“ (Prostovoljne smernice za trajnostno upravljanje tal).
(74) Gattinger A. idr. (2012), „Enhanced top soil carbon stocks under organic farming“ (Izboljšane zaloge ogljika v zgornji plasti tal v ekološkem kmetijstvu).
(75)   https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/cap-glance_sl – nova SKP  
(76) Nova strategija EU za gozdove do leta 2030 (COM(2021) 572 final).
(77)   https://www.gissol.fr/le-gis/programmes/base-de-donnees-danalyses-des-terres-bdat-62
(78) Glej kodeks ravnanja EU o odgovorni živilski dejavnosti in trženjskih praksah, https://ec.europa.eu/food/horizontal-topics/farm-fork-strategy/sustainable-food-processing/code-conduct_en . 
(79)   Nagrada za tla in zemljišča (europeanlandowners.org) .
(80) Smernice EU o vključevanju ekosistemov in njihovih storitev v proces odločanja (SWD(2019) 305).
(81)  Ekosheme in razvoj podeželja ter ambiciozni „dobri kmetijski in okoljski pogoji“.
(82) Glej, npr.  https://indicators.report/targets/15-3/ . 
(83) Glej poročevalsko platformo UNCCD: https://prais.unccd.int/unccd/reports .
(84)  EEA (2019), „Climate change adaptation in the agriculture sector in Europe“ (Prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijskem sektorju v Evropi).
(85) Bolgarija, Ciper, Grčija, , Hrvaška, , Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija, in Slovaška Španija. Vir: Evropsko računsko sodišče (2018), „Background Paper. Desertification in the EU“ (Informativni dokument. Dezertifikacija v EU.).
(86) Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 33/2018: Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi .
(87) EEA (2019), „Climate change adaptation in the agriculture sector in Europe“ (Prilagajanje podnebnim spremembam v kmetijskem sektorju v Evropi) . 
(88) Glej priporočila iz ocene drugih načrtov upravljanja povodij.
(89)   https://www.greatgreenwall.org/  
(90)   https://regreeningafrica.org/  
(91) Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021) 82).
(92) Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400).
(93) Evropska agencija za okolje (2021), „Land and soil pollution — widespread, harmful and growing“ (Onesnaženost zemljišč in tal – razširjena, škodljiva in vse večja) .
(94) Direktiva 2009/128/ES.
(95) Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400).
(96)   https://ec.europa.eu/environment/chemicals/mercury/regulation_en.htm  
(97) Direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode.
(98) Sodba v združenih zadevah C-379/08 in C-380/08, ERG aos.
(99) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah.
(100) Onesnaženost v preteklosti je bila povzročena pred začetkom veljavnosti nacionalne zakonodaje ali zakonodaje EU. Na območjih brez lastnika onesnaževalca ni mogoče identificirati, ta ne obstaja več ali pa ne more nositi stroškov sanacije, npr. zaradi stečaja.
(101) Resoluciji UNEA-3 3/4 o okolju in zdravju ter 3/6 o obvladovanju onesnaževanja tal, agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (cilja trajnostnega razvoja 3.9 in 15.3), Konvencija Minamata (člen 12), Stockholmska konvencija (člen 6), Ostravska deklaracija šeste ministrske konference o okolju in zdravju.
(102)   https://echa.europa.eu/-/21-551-chemicals-on-eu-market-now-registered
(103) SWD(2020) 249 o per- in polifluoroalkilnih snoveh, priložen strategiji za kemikalije.
(104) Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah.
(105) Direktiva 2004/35/ES o okoljski odgovornosti.
(106) Evropska strategija za podatke (COM(2020) 66).
(107) Direktiva INSPIRE 2007/2/ES.
(108) Strategija „od vil do vilic“ (COM(2020) 381).
(109) Orodje za trajnostnost kmetij, glej https://fastplatform.eu . 
(110)   SWD(2021) 140 .
(111)   Copernicusova storitev za spremljanje kopnega (CLMS) .
(112)   https://ec.europa.eu/jrc/en/eu-soil-observatory
(113)  Glej https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/destination-earth . 
(114)

  https://webgate.ec.europa.eu/fpfis/wikis/display/SOIL/National+monitoring+systems  

(115) Direktiva INSPIRE (Direktiva 2007/2/ES).
(116) Glej tudi EEA (2021), „Soil monitoring in Europe – Indicators and thresholds for soil quality assessments“ (Spremljanje tal v Evropi: kazalniki in pragovi za ocenjevanje kakovosti tal);  https://www.eea.europa.eu/publications/soil-monitoring-in-europe-indicators-and-thresholds/ . 
(117) Direktiva o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij (Direktiva (EU) 2016/2284), člen 9.
(118) Uredba o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (Uredba(EU) 2018/841).
(119)   LUCAS – ESDAC – Evropska komisija .
(120) Ta se razvija v skladu z drugimi pobudami za spremljanje, kot je postopek nadzornega seznama EU za podzemne vode.
(121)   Evropski skupni program za tla EJP SOIL – Za podnebno ozaveščeno trajnostno upravljanje kmetijskih zemljišč .
(122)   https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/bioeconomy/food-systems/food-2030_en  
(123)

  „Soil health for stronger farms? . We can measure that“ (Zdravje tal za močnejše kmetije? To lahko izmerimo) (rabobank.com) .

(124) Npr.  Soil Capital .
(125)   Microsoft uses blockchain modern technology to purchase soil carbon credit in Australia (Microsoft uporablja sodobno tehnologijo veriženja blokov za nakup emisijskih kreditov za tla v Avstraliji) .
(126)   Living Soils initiative: Nestlé, McCain and Lidl address soil health in France (Pobuda Living Soils: Nestlé, McCain in Lidl obravnavajo zdravje tal v Franciji) .
(127)   Revive .
(128) Evropska komisija C(2021) 1054 .
(129) Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088.
(130)   https://oceanliteracy.unesco.org/  
(131)   https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12985-Okoljska-trajnostnost-izobrazevanje-in-usposabljanje_sl  
(132)   https://www.eionet.europa.eu/countries/national-reference-centres/nrc-on-soil  
(133)   https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/funding/funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon-europe/missions-horizon-europe/soil-health-and-food_en  
(134)   http://www.fao.org/global-soil-partnership/regional-partnerships/europe/en/