EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.6.2021

COM(2021) 324 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

NAIADES III:















Spodbujanje prevoza po evropskih celinskih plovnih poteh, ki bo kos izzivom prihodnosti

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

NAIADES III:

Spodbujanje prevoza po evropskih celinskih plovnih poteh, ki bo kos izzivom prihodnosti

1.Uvod

Temeljna preobrazba našega prometnega sistema v brezemisijsko mobilnost zahteva celovit multimodalni pristop, ki bo izrecno namenjen spodbujanju uporabe bolj trajnostnih načinov prevoza, ki povzročajo manj zastojev.

Prevoz po celinskih plovnih poteh je poleg železnic že dolgo prepoznan kot eden najučinkovitejših načinov prevoza glede na emisije CO2 (na tono prevoženega blaga) 1 , zato ima osrednjo vlogo v prizadevanjih Unije za razogljičenje prometnega sistema.

Evropski zeleni dogovor 2 zahteva odločno ukrepanje, da se pomemben del tovornega prometa, ki se prevaža po cesti (in ki trenutno obsega 75 % notranjega tovornega prometa), preusmeri na celinske plovne poti in železnico, in sicer na podlagi ukrepov za povečanje zmogljivosti celinskih plovnih poti od leta 2021. Podobno je v Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost 3 , sprejeti 9. decembra 2020, s katero so postavljeni temelji, na katerih lahko prometni sistem v EU doseže zeleno in digitalno preobrazbo in postane odpornejši proti krizam v prihodnosti, poudarjeno, da je treba povečati uporabo bolj trajnostnih načinov prevoza ter da bi se morala prevoz po celinskih plovnih poteh in pomorski prevoz na kratke razdalje povečati za 25 % do leta 2030 in za 50 % do leta 2050. Tudi brezemisijska mobilnost je pomemben cilj akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje, ki je bil sprejet 12. maja 2021 4 .

Vendar kljub okoljski prednosti prevoza po celinskih plovnih poteh ter prizadevanjem sektorja, da posodobi svoje dejavnosti, skupni modalni delež tega načina prevoza v EU v zadnjih letih ni dosegel želene rasti, saj ostaja pri približno 6 % 5 .

Potrebni so dodatni trdni ukrepi za boljše spoprijemanje z izzivi, ki sektorju preprečujejo privabljanje tovornega prometa v večjem obsegu, ter za izkoriščanje priložnosti, povezanih s prehodom na brezemisijsko in digitalno gospodarstvo.

V nekaterih državah je modalni delež tovornega prometa, ki poteka po celinskih plovnih poteh, že zdaj velik, na primer na Nizozemskem (42,7 %), v Romuniji (28,1 %) ali Bolgariji (31,8 %) 6 , poleg tega se povečuje tudi uporaba prevoza po celinskih plovnih poteh na področju mestne logistike v nekaterih mestih EU, ki so prometno najbolj obremenjena 7 , kar vse kaže na velik potencial tega sektorja, če so izpolnjeni pravi pogoji.

Najpomembnejše je ohraniti dosežke ter izkoristiti neizkoriščene potenciale vzdolž koridorjev TEN-T in v tistih središčih mest, kjer se lahko s celinskimi plovnimi potmi doseže bolj zelen prevoz v zadnjem delu mestne logistike. 

Multimodalna logistika mora biti del te preobrazbe znotraj in zunaj mestnih območij. Pomanjkanje infrastrukture za pretovarjanje in zlasti notranjih multimodalnih terminalov je danes izrazito v nekaterih delih Evrope, zato bi ga bilo treba prednostno obravnavati. Poleg tega mora prevoz po celinskih plovnih poteh postati učinkovitejši, sam po sebi in v okviru čezmejnih verig multimodalne logistike, in sicer na podlagi optimizacije pogojev za plovbo, večje uporabe pametnih sistemov upravljanja prometa ter multimodalne izmenjave podatkov. Za to bodo potrebna precejšnja vlaganja v prevoz po celinskih plovnih poteh in multimodalno infrastrukturo, posodobitev ladjevja in digitalizacijo ter prilagoditve politike in pravnih okvirov EU za razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh, in sicer z odpravljanjem razdrobljenosti trga in izboljšanjem obstoječega okvira intermodalnega prometa 8 .

Sektor se poleg tega spoprijema tudi z novimi izzivi, kot so vse hujše podnebne spremembe in ekstremni vremenski dogodki, ki imajo velik vpliv na zmožnost delovanja sektorja in na zanesljivost storitev, vse to pa zahteva ustrezen odziv politike EU. Poleg tega so sektor, v katerem delujejo večinoma mala in srednja podjetja 9 , zelo prizadela obdobja upočasnitve gospodarske rasti v Evropi, saj se je obseg dejavnosti zmanjšal najprej v obdobju 2009–2010 10 , nato pa še nedavno zaradi krize s COVID-19, pri čemer je sektor v letu 2020 utrpel skupno izgubo prometa v višini približno 2,7 milijarde EUR, kar je posledica 70-odstotnega zmanjšanja potniškega prometa in 8-odstotnega zmanjšanja tovornega prometa. Ti širši gospodarski pretresi in huda cenovna konkurenca z drugimi načini prevoza so ovirali zmožnost sektorja, da bi vlagal v nove ali inovativne tehnologije in privabljal delavce.

Posledično je celinsko ladjevje razmeroma staro, saj je bila večina plovil zgrajena pred letom 2000, in slabo opremljeno za načrtovani prehod na brezemisijsko mobilnost 11 . Vendar pa (kot je poudarjeno v Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost) bodo morali vsi načini prevoza, vključno s prevozom po celinskih plovnih poteh, znatno zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv ter bolje internalizirati zunanje stroške, na primer z uvedbo načel „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“, da bomo do leta 2050 lahko dosegli cilje podnebne nevtralnosti in ničelnega onesnaževanja. Za prenovitev flot barž ter izboljšanje dostopa do obnovljivih in alternativnih nizkoogljičnih goriv bodo potrebna velika vlaganja, ki bodo izvedena le ob pravi podpori okvirov EU.

Nazadnje, močnejši sektor prevoza po celinskih plovnih poteh mora biti tudi sposoben ponuditi kakovostna delovna mesta, karierne priložnosti ter visoke družbene standarde in standarde varnosti in zaščite, da bo lahko privabil usposobljene delavce.

2.Akcijski načrt za prevoz po celinskih plovnih poteh za obdobje 2021–2027

Za premagovanje izzivov, s katerimi se spoprijema sektor prevozov po celinskih plovnih poteh, ter za izpolnjevanje ciljev iz evropskega zelenega dogovora in Strategije za trajnostno in pametno mobilnost je Komisija v skladu z novim večletnim finančnim okvirom pripravila Akcijski načrt za prevoz po celinskih plovnih poteh za obdobje 2021–2027, ki se osredotoča na poglavitna cilja: preusmerjanje več tovornega prometa na celinske plovne poti ter usmeritev sektorja na nepovratno pot do stanja brez emisij, podlaga za to pa so sprememba paradigme k nadaljnji digitalizaciji ter spremljajoči ukrepi v podporo sedanji in prihodnji delovni sili. Za doseganje teh poglavitnih ciljev bosta potrebna celovit pristop ter sveženj ukrepov, ki bo vključeval prometne, okoljske, digitalne, energijske in davčne politike, po podpori finančnih spodbud 12 , kakor je navedeno v nadaljevanju in podrobneje razloženo v prilogi k akcijskemu načrtu. Opredeljenih je bilo osem vodilnih pobud.

2.1.Preusmerjanje več tovornega prometa na celinske plovne poti

Omrežje celinskih plovnih poti v EU sega čez 25 držav članic 13 in obsega približno 14 000 kilometrov celinskih plovnih poti. Po teh se vsako leto prepelje približno 150 milijard tonskih kilometrov tovora, ki ga prevaža približno 15 000 tovornih plovil, ob tem pa deluje še približno 3 000 potniških plovil za dnevne izlete in 430 plovil za križarjenja (za več kot 12 potnikov) 14 .

Potencial za povečanje modalnega deleža prevoza po celinskih plovnih poteh je precejšen, to pa bi imelo tudi pozitiven učinek na emisije toplogrednih plinov. Vendar se lahko obseg prevoza po celinskih plovnih poteh močno poveča le, če za sektor velja: (i) da lahko zagotovi dovolj učinkovite, zanesljive in varne razmere za plovbo, čez meje in dolgoročno; (ii) da je ustrezno povezan (fizično in digitalno) z drugimi načini prevoza; (iii) da zmore pod enakimi pogoji konkurirati drugim načinom prevoza in (iv) da ima dobro delujoč notranji trg.

2.1.1.Prihodnosti primerna infrastruktura za optimizirano plovbo

Uporaba omrežja celinskih plovnih poti v EU trenutno ni optimizirana zaradi pomanjkanja skladne infrastrukture in zagotavljanja kakovosti plovnih poti. Plovba po rekah je najprej in predvsem odvisna od padavin in ustreznega vodostaja. Suše in poplave lahko resno ovirajo prevozne dejavnosti, saj: začasno onemogočajo uporabo delov plovnih poti, omeji se količina tovora, ki se lahko naloži na plovilo, in potrebna so dodatna plovila, da se nadomesti zmanjšani koeficient zasedenosti, ali pa je treba prevoz celo preusmeriti na druge načine. Take motnje močno ovirajo zmogljivost prevoza po celinskih plovnih poteh, da privabi večji obseg tovora s cestnega prometa. Zaradi podnebnih sprememb bodo take z vremenom povezane motnje čedalje pogostejše 15 , zlasti na področju vodnih prevoznih storitev in infrastrukture.

2.1.2.Gladko povezovanje v sisteme multimodalne mobilnosti in logistike

Zagotavljanje večje zanesljivosti celinskih plovnih poti kot načina prevoza zahteva ukrepanje, ki presega zgolj plovne poti. Do leta 2030 je evropsko omrežje celinskih plovnih poti lahko in mora biti čim bolj povezano (fizično in digitalno) z drugimi načini prevoza. Vendar do danes interoperabilnost med pristanišči na celinskih plovnih poteh in povezavami v notranjosti ostaja težava, pri čemer obstaja premalo multimodalnih platform in vozlišč za pretovarjanje 25 .

Komisija bo več podpore namenila projektom 26 , katerih cilj je izboljšanje kakovosti infrastrukture pristanišč na celinskih plovnih poteh ter njihovih multimodalnih povezav z železnico, cestami in morjem 27 prek namenskih terminalov. Ključna pozornost bo namenjena tudi projektom v urbanih vozliščih, kjer lahko celinske plovne poti prispevajo k bolj zeleni zadnji milji mestne logistike. Program Obzorje Evropa 28 bo tudi v pomoč pri razvoju novih rešitev za pametno in povezano mobilnost ter izboljšano integracijo celinskih plovnih poti s širšo prometno infrastrukturo in energetskimi sistemi.

Ustrezne razmere na plovnih poteh in gladka multimodalna integracija bodo poglavitne, da bodo lahko upravljavci plovnih poti pripravljali načrte za primere motenj in da bodo lahko poskrbeli, da bo prevoz po celinskih plovnih poteh odpornejši proti krizam, kot je na primer kriza zaradi pandemije COVID-19. Komisija bo pripravila načrt za primer izrednih razmer v prometu, da se zagotovi neprekinjeno poslovanje tudi ob velikih motnjah, in sicer tako, da se zagotovijo usklajeni odzivi politike na podlagi izkušenj, pridobljenih s smernicami in zakonodajo, pripravljeno med pandemijo COVID-19. Komisija bi morala pri pripravi tega načrta upoštevati relativno odpornost sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh glede prevoza blaga.

2.1.3.Spodbujanje uporabe bolj trajnostnih načinov prevoza

Pomembna ovira večji uporabi celinskih plovnih poti ostajajo neenaki pogoji med načini prevoza glede okoljske učinkovitosti.

V ta namen bo Komisija predstavila celovit sveženj ukrepov, ki se bo nanašal na trgovanje z emisijami, infrastrukturne pristojbine in energijske davke, da se v vseh načinih prevoza zagotovi upoštevanje načel „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“. To bi moralo spodbuditi prehod na bolj trajnostne oblike prevoza, kot je prevoz po celinskih plovnih poteh.

Pomembna ovira je tudi pomanjkanje lahko dostopnih in zanesljivih informacij, ki bi podpirale trajnostne izbire prevoza, kljub naraščajočemu interesu potrošnikov in podjetij po zelenih rešitvah 30 . Kot je navedeno v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost bo Komisija torej oblikovala pravni okvir EU za usklajeno merjenje emisij iz prometa in logistike ter poročanje o tem, kar bo nato mogoče uporabiti, da se podjetjem in končnim uporabnikom zagotovi ocena ogljičnega odtisa njihove izbire, s čimer se bo povečalo povpraševanje po bolj trajnostnih možnostih, vključno s celinskimi plovnimi potmi, kjer je to izvedljivo.

2.1.4.Dobro delujoč notranji trg celinskih plovnih poti

Izboljšanje delovanja in učinkovitosti trga celinskih plovnih poti v EU ter spodbujanje ponudbe trajnostnih prevoznih storitev in operacij po celinskih plovnih poteh lahko izboljša privlačnost sektorja v primerjavi z drugimi načini prevoza.

Danes večina zakonodaje EU o dostopu do trga celinskih plovnih poti in njegovi organizaciji izhaja iz obdobja med šestdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja. Zakonodaja ne upošteva geografske širitve Evropske unije ter ne obravnava novejših izzivov plovbe po celinskih plovnih poteh in prometnega sektorja na splošno. Evropska komisija pregleduje zakonodajo o dostopu na trg prevoza po celinskih plovnih poteh 31 , da bi zagotovila, da ta ustreza svojemu namenu, ter da se zagotovi nemoteno in pošteno delovanje notranjega trga.

Čeprav so bile z Direktivo (EU) 2016/1629 32 uvedene usklajene zahteve glede plovil, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh, lahko razlike pri izpolnjevanju zahtev glede izvajanja inšpekcijskih pregledov plovil in izdajanja potrdil s strani nacionalnih organov vplivajo na enotni trg v smislu varnosti in enakih pogojev med lastniki plovil.

Komisija bo zato začela pregledovati tudi Direktivo (EU) 2016/1629, da se še izboljša usklajevanje, ohranijo enaki pogoji in zagotovi visoka raven varnosti pri plovbi po celinskih plovnih poteh, zlasti z uvedbo inovativnih in nizkoemisijskih plovil.

2.2.Prehod na brezemisijski prevoz po celinskih plovnih poteh

Čeprav je okoljski vpliv prevoza po celinskih plovnih poteh manjši kot pri drugih načinih prevoza, je kljub temu ključno, da se tudi na področju prevoza po celinskih plovnih poteh hitro začnejo prizadevanja, da se do leta 2050 dosežejo ničelne emisije toplogrednih plinov, da bi ta sektor ostal konkurenčen in trajnosten. To se nanaša na ladjevje in na infrastrukturo, vključno s pristanišči in njihovim delovanjem.

2.2.1.Prizadevanja za brezemisijsko ladjevje

Glede na starostno strukturo ladjevja bodo potrebne velike naložbe, da se zagotovi, da bodo plovila izpolnjevala okoljske, podnebne in varnostne zahteve, v skladu z vse večjimi ambicijami iz evropskega zelenega dogovora. Glede na to, da večino plovil upravljajo manjši lastniki-prevozniki, da so zelo raznovrstne rešitve glede ladijskega prometa in zelo raznovrstne hidromorfološke razmere na celinskih plovnih poteh v EU ter zaradi pomanjkanja nizkoogljičnih alternativnih goriv, ki bi bila pripravljena na uporabo na trgu, in zahtevnega gospodarskega položaja, se sektor spoprijema s številnimi ovirami glede naložb in lastne organizacije pri uvajanju inovativnih rešitev v celotnem sektorju.

Novoustanovljeno partnerstvo za brezemisijski vodni promet 33 bo spodbujalo raziskave brezemisijske tehnologije plovil, inovativnih pogonskih sistemov in trajnostnih goriv, tudi ob tesnem sodelovanju z zavezništvom za baterije, evropskim zavezništvom za čisti vodik in zavezništvom za vrednostno verigo obnovljivih in nizkoogljičnih goriv.

Vendar bi bilo treba okolju prijaznejše ladjevje za plovbo po celinskih plovnih poteh spodbujati tudi z regulativnimi in finančnimi spodbudami, da se zagotovijo in pospešijo uvedba cenovno dostopnih brezemisijskih plovil ter s tem povezanih nizkoogljičnih goriv in infrastrukture. Inovativne rešitve bi morale spodbujati tudi zmanjšanje izpustov onesnaževal zraka in vode, da se dosežejo cilji akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje 34 .

Komisija bo poleg zagotavljanja polne implementacije Uredbe (EU) 2016/1628 o emisijah onesnaževal iz necestne mobilne mehanizacije 35  ocenila tudi, ali so potrebni nadaljnji zakonodajni ukrepi za spodbujanje uporabe brezemisijskih plovil. Najprej je potreben dogovor o EU metodologiji izračuna energijskega indeksa 36 , za spremljanje in poročanje o intenzivnosti emisij CO2 iz plovil, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh 37 . Na ta način bo mogoče opredeliti cilje zmanjšanja intenzivnosti emisij CO2 in pripraviti tehnološki načrt 38 za uvedbo brezemisijskega ladijskega prometa do leta 2050.

Finančne priložnosti, zlasti za manjše prevoznike, bi morali spodbujati javni organi na regionalni in nacionalni ravni, rečne komisije, in na ravni EU, pri čemer bi morala spodbuda temeljiti na instrumentih financiranja, kot sta InvestEU in IPE 39 . Poleg tega bi bilo mogoče sinergije med malimi prevozniki spodbujati na primer na podlagi skupne nabave, skupnih ukrepov za inovacije ali z nadaljnjo konsolidacijo. V tem smislu bo ključna vloga platforme za prevoz po celinskih plovnih poteh 40 .

Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) trenutno usklajuje študije, v okviru katerih se ocenjujejo tehnologije alternativnih goriv za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, in najustreznejši finančni instrumenti v podporo takim tehnologijam. Komisija bo ob upoštevanju teh študij proučila, pod katerimi pogoji lahko finančni instrumenti EU podprejo tehnološke rešitve, ki so skladne z ambicijami iz evropskega zelenega dogovora.

Komisija bo v okviru revidiranja direktive o obdavčitvi energije z davčnimi spodbudami spodbujala tudi uporabo obnovljivih nizkoogljičnih goriv. Revidirana direktiva o obdavčitvi energije bo glede prevoza po celinskih plovnih poteh spodbujala prehod na goriva, ki manj onesnažujejo okolje, in sicer z uvedbo usklajene minimalne stopnje EU za goriva, ki se uporabljajo v prevozu po celinskih plovnih poteh, v skladu z njihovo okoljsko učinkovitostjo. Ta davek bo tudi spodbujal energijsko učinkovitost.

Evropska komisija je nedavno objavila usmerjevalne predloge glede državne pomoči kot pomoč državam članicam pri oblikovanju nacionalnih načrtov na podlagi Mehanizma za okrevanje in odpornost 41 , s čimer je zagotovila smernice glede javne podpore prevozu po celinskih plovnih poteh 42 . Poleg tega namerava Komisija v okviru revidiranja smernic Skupnosti o državni pomoči za prevoznike v železniškem prometu 43 ,  44 racionalizirati obstoječa pravila o skladnosti glede pomoči za usklajevanje prometa. Na podlagi obstoječe prakse glede ukrepov pomoči, ki podpirajo prehod s cestnega prevoza na bolj trajnostne načine, bo v oceni učinka obravnavana tudi možnost razširitve področja uporabe smernic glede prevoznikov v železniškem prometu na vse prevoznike v kopenskem prometu, ki lahko prispevajo k prehodu na druge oblike prevoza, vključno s prevozniki na celinskih plovnih poteh, ter možnost izvzetja iz obveznosti predhodnega obveščanja za tiste ukrepe državne pomoči, ki vključujejo omejeno tveganje izkrivljanja konkurence. Nazadnje, v okviru revidiranja smernic o državni pomoči za varstvo okolja in energijo bo obravnavana tudi možnost razširitve njihovega področja uporabe, tako da bo to pod nekaterimi pogoji vključevalo tudi pomoč prevozu po celinskih plovnih poteh, vključno z nakupom in finančnim najemom čistih plovil, naknadnim opremljanjem plovil ter infrastrukturo za polnjenje in oskrbo z gorivom, ki je potrebna za delovanje takih plovil 45 .

2.2.2.Okolju prijaznejši infrastruktura in pristanišča na celinskih plovnih poteh

Dejavnosti prevoza po celinskih plovnih poteh lahko ustvarjajo pritisk na vodne ekosisteme, predvsem zaradi hidromorfoloških sprememb rek, drobljenja ekosistemov, motenj v ekoloških tokovih ali onesnaževanja vode in sedimenta (npr. zaradi nezakonitih izlivov naftnih odpadkov, odlaganja nevarnih snovi ali odpadnih voda in odpadkov z ladij in zaradi balastnih voda). Čeprav so učinkovita pristanišča ključna za izvajanje prevoza po celinskih plovnih poteh in za družbenoekonomski razvoj njihovega zaledja, imajo lahko s tem povezan ladijski promet, dejavnosti ravnanja s tovorom in kopenske povezave z zaledjem negativen vpliv na okolje in ljudi, ki živijo v bližini (npr. onesnaževanje in hrup).

Celovit pristop je zato zelo pomemben pri oblikovanju prihodnjega razvoja infrastrukture prevoza po celinskih plovnih poteh, ob upoštevanju prevoznih potreb ter okoljskih in družbenih pomislekov ter raznovrstnih funkcij plovnih poti in pristanišč v smislu regionalnega gospodarskega razvoja, oskrbe z vodo, pridobivanja energije in biotske raznovrstnosti.

Tudi pristanišča na celinskih plovnih poteh so poglavitni del prometne hrbtenice EU vzdolž jedrnega vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), saj so pomembna logistična in prevozna vozlišča v dobavni verigi in prispevajo k družbenoekonomskemu razvoju v regijah. Povezave z zaledjem, ki jih zagotavlja prevoz po celinskih plovnih poteh, je mnogim velikim pomorskim pristaniščem v EU omogočila, da so postala pomembna logistična vozlišča. V strategiji za trajnostno in pametno mobilnost je prepoznan velik potencial pristanišč na celinskih plovnih poteh, da lahko postanejo brezemisijska vozlišča in delujejo ne samo kot prometni vmesniki, ampak kot vozlišča trajnostne mobilnosti in industrije, čiste energije in razvoja krožnega gospodarstva. V ta namen bodo morala pristanišča opredeliti in uresničiti nove, okolju prijazne in trajnostne rešitve, vključno z energijsko učinkovitostjo, okoljskimi strategijami in orodji za spremljanje, da se spodbudi prehod na delovanje na podlagi obnovljivih virov energije in brezemisijsko delovanje. Najboljše prakse, ki jih uporabljajo najbolj trajnostna pristanišča, bi morale postati norma in omogočati boj trajnostne oblike povezovanja. Komisija bo začela študijo 47 vplivov na okolje, ki jih lahko imajo pristaniške dejavnosti na izbranih rekah in morskih pristaniščih. V okviru študije bodo razvita in uporabljena specifična orodja, kot so sistemi okoljskega upravljanja, in akcijski načrti za posamezna pristanišča, s čimer bo ustvarjeno jedro za poznejše širše izvajanje okoljsko trajnostnega upravljanja pristanišč in pristaniških dejavnosti.

Tudi pomemben razvoj rešitev za čisto energijo in trajnostna alternativna goriva v pristaniščih na celinskih plovnih poteh in vzdolž ključnih koridorjev celinskih plovnih poti bosta ključna za okolju prijaznejši prevoz po celinskih plovnih poteh. Poročilo Komisije o uporabi Direktive 2014/94/EU 48 kaže, da je uporaba alternativnih goriv vzdolž jedrnega omrežja TEN-T za prevoz po celinskih plovnih poteh zelo omejena.

Poleg tega bo Komisija ocenila, ali je treba uskladiti pravila o infrastrukturi za sprejemanje odpadkov ter o odlaganju odpadkov v ustrezne objekte za sprejemanje odpadkov. Čeprav v okviru Konvencije o zbiranju, odlaganju in sprejemanju odpadkov, ki nastajajo med plovbo po Renu in drugih celinskih plovnih poteh (Convention on the collection, deposit and reception of waste generated during navigation on the Rhine and other inland waterways, CDNI) 54 obstaja regionalni sistem glede odpadkov, ni nobenih drugih usklajenih pravil EU za preprečevanje onesnaževanja voda iz plovil. Ob tem poteka ratifikacija CDNI glede prepovedi razplinjevanja iz plovil, ki so namenjena uporabi na celinskih plovnih poteh, da se zmanjšajo emisije vnetljivih organskih spojin. Komisijina ocena teh potreb bi torej lahko obravnavala tudi infrastrukturo za razplinjevanje, ki bi morala prejeti podporo iz raznih programov financiranja EU, predvsem IPE.

Nazadnje, pristanišča na celinskih plovnih poteh so pogosto v bližini mestnih središč in so ključna za intermodalno povezljivost mestne logistike. Prevoz po celinskih plovnih poteh lahko postane tudi sestavni del mestnega javnega prometa v mnogih mestih, kar bi zmanjšalo prometne zastoje.  Oba vidika bosta obravnavana v novem okviru EU za urbano mobilnost, pobudi, ki je načrtovana za leto 2021 in katere cilj je med drugim bolj trajnostno načrtovanje urbane mobilnosti (SUMP), tudi glede mestne logistike. Komisija si bo prizadevala spodbujati boljše povezovanje potniških storitev po celinskih plovnih poteh v okviru multimodalnih digitalnih storitev mobilnosti, in sicer tako, da bo proučila, ali bi bilo treba prevoz po celinskih plovnih poteh vključiti na področje uporabe Delegirane uredbe (EU) 2017/1926 o storitvah zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij 55  in v pobudo, ki obravnava tržne izzive pri razvoju multimodalnih digitalnih storitev mobilnosti 56 .

2.3.Pametni prevoz po celinskih plovnih poteh

Ključno je, da prevoz po celinskih plovnih poteh ohranja stik z digitalnim razvojem, da se izboljša konkurenčnost tega sektorja in se zagotovi, da postane dejaven člen v širših multimodalnih verigah 57 . Nadaljnja digitalizacija lahko ima pomembno vlogo pri izboljšanju učinkovitosti in zanesljivosti plovbe in upravljanja prometa, pri boljšem vključevanju prevoza po celinskih plovnih poteh v logistične procese in multimodalne verige ter pri zmanjšanju upravnih bremen in stroškov zaradi zagotavljanja skladnosti z zakonodajo in v zvezi z njenim izvrševanjem 58 .

Od leta 2005 je bilo sprejetih več ukrepov v podporo razvoju usklajenih rečnih informacijskih storitev, da se omogoči nemoteno upravljanje prevozov in prometa na evropskih celinskih plovnih poteh 59 . Direktiva o rečnih informacijskih storitvah je bila eden od glavnih dejavnikov digitalizacije sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh, in sicer na podlagi uvedbe informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Iz ocene vpliva Direktive 2005/44/ES na rečne informacijske storitve (RIS) 60 izhaja, da je direktiva pomembno spodbudila standardizacijo in usklajevanje rečnih informacijskih storitev po vsej Evropi ter izboljšanje varnosti. Pokazalo pa se je tudi, da popolna harmonizacija in interoperabilnost rečnih informacijskih storitev še nista doseženi, saj države članice in porečja uvajajo storitve različno hitro, kakovost podatkov pa se razlikuje. Cilj revidiranja pravnega okvira rečnih informacijskih storitev bo prispevati k premagovanju navedenih vrzeli v harmonizaciji in interoperabilnosti ter prispevati k boljši razpoložljivosti podatkov, njihovi ponovni uporabi in interoperabilnosti, v skladu z Evropsko strategijo za podatke 61 , vse v podporo cilju, da do leta 2030 celinske plovne poti postanejo del povezanega sistema usklajenih rečnih informacijskih storitev.

Pri revidiranju rečnih informacijskih storitev (RIS) je treba upoštevati tudi nove zahteve, ki izhajajo iz porajajočih se izzivov, ter upoštevati digitalne preobrazbe, ki potekajo v sektorju 62 . RIS bi na primer morale imeti ključno vlogo kot vir podatkov, ki bi napajal prihodnji skupni evropski podatkovni prostor 63 , kar bi spodbujalo vključevanje prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalno mobilnost in logistične verige. To pomeni, da se bodo morale tehnične specifikacije RIS ves čas razvijati, da se zagotovi interoperabilnost. Racionalizirani cikli revidiranja teh tehničnih specifikacij v Evropskem odboru za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI) 64 bi lahko olajšali razvoj RIS v smeri pametnega ladijskega prometa in interoperabilnosti s podatkovnim prostorom za mobilnost ter pripomogli k digitalni preobrazbi sektorja v smislu sinhromodalnega 65 razvoja v prometu.

V ta namen je Komisija začela priprave za morebitno revidiranje Direktive RIS v letu 2022. S ciljem zaključiti uvedbo RIS do leta 2030 Komisija tudi poziva države članice k nadaljnjemu uvajanju pametnih rešitev na področju upravljanja prometa in prevoza po celinskih plovnih poteh, pri čemer naj posebno pozornost namenijo usklajenemu upravljanju koridorjev na podlagi RIS. To je mogoče podpreti z nadaljnjim financiranjem s finančno podporo IPE, da se vzpostavi stalna operativna struktura, ki bo zagotavljala enotno dostopno točko za informacijske storitve koridorjev na podlagi RIS 66 .

S širšega vidika pa sektor potrebuje integrirano in operacionalizirano vizijo digitalne preobrazbe trenutnih poslovnih modelov in postopkov, ki se nanašajo na promet in prevoz, da se zagotovi njegova večja vloga v sinhromodalni dobavni verigi, in da se vključijo prelomne tehnologije, kot je avtonomni prevoz po celinskih plovnih poteh, ki je zaradi tehničnih in regulativnih izzivov še vedno v zgodnji fazi razvoja.

2.4.Privlačnejša in bolj trajnostna delovna mesta na področju prevoza po celinskih plovnih poteh

Na plovilih, namenjenih plovbi po celinskih plovnih poteh, dela približno 44 000 oseb, od tega 60 % v tovornem prometu in 40 % v potniškem prometu. Tako kot to velja pri drugih načinih prevoza, tudi sektor prevoza po celinskih plovnih poteh ni privlačen, še zlasti ne za mlade in ženske. Zdi se, da so glavni razlogi netipične delovne razmere in pomanjkanje informacij 72 .

Komisija bo prek opazovalne skupine za trg prevozov po celinskih plovnih poteh podprla redno zbiranje in razširjanje informacij o strukturi trga dela 73 . Te informacije bodo državam članicam v pomoč pri sprejemanju ustreznih ukrepov za spoprijemanje s pomanjkanjem usposobljenega osebja v sektorju in upravi ter spodbujanje mladih in žensk za poklicno usposabljanje za plovbo po celinskih plovnih poteh 74 .

Tudi čezmejna narava številnih delovnih pogodb v sektorju podjetjem in delavcem otežuje opredelitev delovnopravne zakonodaje in predpisov o socialni varnosti, ki se uporabljajo. Zapletena in številna pravila ter razlike v njihovem izvajanju in neučinkovito izvajanje lahko spodbudijo prekarne oblike zaposlitve. Poleg jasne navedbe pravil, ki se uporabljajo na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, je treba proučiti tudi pravni okvir sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh, zlasti izvajanje pravil o delovnem času, zakonodaje o socialni varnosti 75 in napotitvi na delo, ter kako države članice ta pravila dejansko izvajajo. V tem smislu je treba proučiti, kako doseči boljšo usklajenost ključnih konceptov, ki imajo vlogo pri zagotavljanju dejanske povezave med lastnikom/upravljavcem podjetja in pravicami delavcev. Komisija bo torej opravila pregled primernosti dostopa na trg, da se prouči pravni okvir EU glede socialne varnosti 76  in napotitev na delo 77 v tem sektorju, ter bo proučila možnosti za podporo državam članicam pri izvrševanju zadevne zakonodaje in izboljšanju izmenjave informacij med izvršilnimi organi.

Čezmejni prevozniki morajo izpolniti tudi razne zahteve za zagotavljanje varne plovbe. Sedanje nacionalne zahteve glede posadke so bile oblikovane za ladjevje prejšnje generacije, zato ne upoštevajo novih tehnologij in delovnih praks, zaradi katerih se spreminja delovna obremenitev na krovu. Sektor potrebuje 78 v prihodnost usmerjen in prilagodljiv pravni okvir na ravni EU, v katerem bodo opredeljene zahteve glede posadke, ki bodo temeljile na zanesljivih digitalnih zmogljivostih nadzora v realnem času. Taka digitalna orodja bi se lahko uporabila tudi za preverjanje skladnosti z Direktivo 2014/112/EU 79 , ki določa ureditev delovnega časa za delavce na področju prevoza po celinskih plovnih poteh. Ta digitalna orodja za beleženje in izmenjavo informacij o posadki in plovilih, ki bi se uporabljala na krovu, bi lahko hkrati tudi izboljšala delovanje trga prevozov po celinskih plovnih poteh, zmanjšala upravno breme ter povečala uporabo in sprejemanje elektronskih dokumentov/rešitev.

Sedanja in prihodnja delovna sila mora imeti prava znanja in spretnosti na področju zelene in digitalne preobrazbe, kibernetske varnosti, sinhromodalnosti ter avtomatizacije plovil in infrastrukture. Razviti je treba politike vseživljenjskega učenja, da bo nova tehnologija lahko uvedena varno in brez težav. Digitalizacija in avtomatizacija v sektorju bi lahko ustvarili tudi nove priložnosti za ženske. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje v nadnacionalnih programih izmenjave ter razvoj sektorskega sodelovanja glede znanja in spretnosti, da se oblikujejo inovativne rešitve ali za izmenjavo dobrih praks.

Komisija zato spodbuja države članice in sektor k udeležbi v evropskem sektorskem socialnem dialogu, kar bo prispevalo k izvajanju programa znanj in spretnosti za Evropo 80 s ciljem trajnostne konkurenčnosti, socialne pravičnosti, enakih možnosti in odpornosti, zlasti z vzpostavljanjem strategije vseživljenjskega učenja ter z aktivno udeležbo na evropskem tednu poklicnih spretnosti. Prav tako bo Evropskemu odboru za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI) naložila pripravo standardov glede znanja in spretnosti na področju uporabe alternativnih goriv ter okolju prijaznega in učinkovitega delovanja plovil (ekološka plovba).

V okviru zadevnih politik, opisanih v tem sporočilu, bo Komisija še naprej sodelovala s socialnimi partnerji, zlasti v okviru ciljnega dialoga znotraj odbora za sektorski socialni dialog na področju prevoza po celinskih plovnih poteh.

3.Financiranje

V strategiji za trajnostno in pametno mobilnost je priznana potreba po izboljšanju dostopa tega sektorja do financiranja. Ocenjuje se, da bo potrebnih približno 27 milijard EUR zgolj za dokončanje jedrnega omrežja TEN-T za celinske plovne poti 81 . Eden od ključnih izzivov za modernizacijo sektorja bo povečanje finančne podpore za prehod na brezemisijsko ladjevje. 

Mehanizem za okrevanje in odpornost 84 , s skupnim proračunom 672,5 milijarde EUR, lahko koristi vsem sektorjem gospodarstva EU, tudi prevozu po celinskih plovnih poteh. Kriza zaradi COVID-19 je močno prizadela tudi prevoz po celinskih plovnih poteh. Zato je Komisija podprla države članice, ki so v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključile naložbe v brezemisijski prevoz po celinskih plovnih poteh.

V obdobju 2021–2027 je za instrument za povezovanje Evrope namenjenih 21,8 milijarde EUR v podporo dokončanju medsebojno povezanega, multimodalnega, trajnostnega, interoperabilnega, pametnega ter varnega in zaščitenega omrežja TEN-T ter za krepitev družbene, gospodarske, okoljske in ozemeljske kohezije v Uniji 85 . Program bo imel velik vpliv na posodobitev infrastrukture na celinskih plovnih poteh v omrežju TEN-T, na primer s podporo uvedbi RIS, omrežja infrastrukture alternativnih goriv ali multimodalnih platform na pristaniščih na celinskih plovnih poteh v omrežju TEN-T.

Sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh, vključno s prevozniki, ki so MSP, bo koristil tudi program InvestEU z jamstvom 26,2 milijarde EUR, zlasti njegov sklop za trajnostno infrastrukturo, saj spodbuja zasebne naložbe v trajnostno prometno infrastrukturo in brezemisijska plovila. Okrepljeni sklad za inovacije, ki je nastal na podlagi revidiranja sistema trgovanja z emisijami, bo še dodatno spodbudil inovacije in raziskave vodnega prometa ter uvedbo brezemisijskih plovil. Tudi program LIFE bo še naprej ponujal priložnosti za financiranje na področju celinskih plovnih poti, pri čemer bo posebna pozornost namenjena kakovosti zraka in vode 86 , biotski raznovrstnosti in boljši gospodarnosti z viri. Nazadnje, program Obzorje Evropa bo še naprej podpiral inovativne projekte s področja infrastrukture in ladjevja za prevoz po celinskih plovnih poteh, s ciljem digitalizacije in razogljičenja.

Končno pa delegirani akt EU o taksonomiji na področju podnebja 87 priznava potencial nizkoogljičnih načinov prevoza, kot je prevoz po celinskih plovnih poteh, saj lahko ti prispevajo k prehodu na druge oblike prevoza. Komisija bo zato vzpostavila zadevna tehnična merila za pregled, da se opredelijo pogoji, na podlagi katerih infrastruktura na celinskih plovnih poteh skupno prispeva k blaženju posledic podnebnih sprememb, s ciljem usmerjanja udeležencev na trgu pri sprejemanju odločitev o naložbah.

4.Upravljanje

Glavne strukture upravljanja, ki so pomembne za sektor prevoza po celinskih plovnih poteh v EU, so Evropska unija, Centralna komisija za plovbo po Renu (CCNR) 88 , Donavska komisija 89 in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE) 90 . Mednarodne rečne komisije, kot sta CCNR ali Donavska komisija, že več kot sto let omogočajo prosto plovbo po zadevnih porečjih, tudi prek tretjih držav 91 .

Ta upravljavska struktura je zapletena, njena poenostavitev pa bi omogočila nadaljnjo harmonizacijo politike EU ter zmanjšala upravno breme na ravni EU in držav članic, s čimer bi se povečala učinkovitost sektorja. Evropska komisija bo še naprej sodelovala s CCNR, Donavsko komisijo in stalnim sekretariatom prometne skupnosti (Permanent Secretariat of the Transport Community), da se zagotovi usklajevanje med politikami EU in politikami teh mednarodnih organizacij, kadar je to ustrezno, ter da se opozori na možnosti podpore prek IPE.

Evropski odbor za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI) 92 , ki je bil ustanovljen leta 2015, je prispeval k oblikovanju notranjega trga z oblikovanjem tehničnih standardov za plovila in posadko. Čeprav bo CESNI še naprej pripravljal tehnične standarde, bi bilo treba dodatno obravnavati in izboljšati upravljavsko strukturo z raznimi strokovnimi skupinami držav članic in deležnikov, ki jih je Komisija ustanovila leta 2017. 

Komisija bo CESNI še naprej podpirala prek instrumenta za povezovanje Evrope, da se oblikujejo usklajeni tehnični standardi EU za prevoz po celinskih plovnih poteh.

Nazadnje je ena od šestih prednostnih nalog 93 sedanje Komisije močnejša Evropa v svetu. Zato bo Komisija še naprej sodelovala s ključnimi partnerji in sosedami, s ciljem izboljšati povezave, odpreti nove tržne priložnosti ter spodbuditi visoke standarde varnosti in zaščite prek mednarodnih organizacij. Za izvajanje tega programa in zlasti v okviru skupnega regionalnega trga je pomembno sodelovanje in usklajevanje z državami Zahodnega Balkana v okviru prometne skupnosti ter z Ukrajino in Moldavijo.

5.Sklepne ugotovitve

Evropski zeleni dogovor ter Strategija za trajnostno in pametno mobilnost jasno določata cilje za povečanje vloge prevoza po celinskih plovnih poteh ter cilj zagotoviti, da bodo vsi načini prevoza bolj trajnostni, v skladu s ciljem EU glede podnebne nevtralnosti in ničelnega onesnaževanja. Cilj trajnostno povečati delež celinskega tovornega prometa, ki se opravi s prevozom po celinskih plovnih poteh, in močno povečati zmogljivost celinskih plovnih poti v naslednjih letih zahteva odločno ukrepanje in temeljno preobrazbo sektorja. NAIADES III določa način za omogočanje te preobrazbe, izpolnjevanje ciljev zelene in digitalne preobrazbe sektorja ter zagotavljanje privlačnih in trajnostnih delovnih mest. Komisija bo še naprej tesno sodelovala z državami članicami, deležniki in mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, da se izpolnijo ti ambiciozni, vendar ključni cilji v sektorju ter da se prispeva k njegovemu dolgoročnemu uspešnemu poslovanju, rasti in odpornosti.

Priloga: Akcijski načrt

Preusmerjanje več tovornega prometa na celinske plovne poti
1.Nadaljnja podpora inovativni infrastrukturi in uporabi na podlagi programa Obzorje Evropa in IPE	Od leta 2021
2.Revidiranje uredbe o TEN-T – zahteve glede prevoza po celinskih plovnih poteh in vloga koordinatorjev	2021
3.Uvedba meddisciplinarnih digitalnih informacijskih in operativnih sistemov za upravljanje voda in plovnih poti na podlagi IPE	Od leta 2022
4.Načrt(i) za primer izrednih razmer v prometu	2022
5.Pregled regulativnega okvira intermodalnega prometa, vključno z direktivo o kombiniranem prevozu	2022
6.Izdaja smernic za prevoznike in platforme o obveščanju uporabnikov glede ogljičnega odtisa dostav in o ponujanju trajnostnih možnosti dostave	2023
7.Pregled zakonodaje o dostopu do trga prevozov po celinskih plovnih poteh	2022
8.Ocena Direktive (EU) 2016/1629 o tehničnih zahtevah glede plovil, namenjenih plovbi po celinskih plovnih poteh	2022
Za doseganje brezemisijskega prevoza po celinskih plovnih poteh
9.Specifični ukrepi, ki izhajajo iz misije za zdrave oceane, morja, obalne in celinske vode ter iz partnerstva za brezemisijski vodni promet/partnerstva za čisti vodik	Od leta 2021
10.Podpora na podlagi IPE za uvedbo brezemisijskih plovil, namenjenih plovbi po celinskih plovnih poteh	Od leta 2021
11.Na podlagi projekta Platina III v okviru programa Obzorje 2020 spodbujati pripravo metodologije EU za izračun energijskega indeksa, za ocenjevanje ravni intenzivnosti emisij CO2 iz plovil, namenjenih za plovbo po celinskih plovnih poteh	2022
12.Ovrednotenje postopkov, ki omogočajo izjeme v okviru Direktive (EU) 2016/1629 za spodbujanje uporabe brezemisijskih plovil na plovnih poteh v EU	2023
13.Analiza za oceno, ali so potrebni ukrepi za promocijo nizkoogljičnih/brezemisijskih plovil	2025
14.Revidiranje smernic glede državne pomoči za železnice – morebitna vključitev prevoza po celinskih plovnih poteh in morebitna skupna izjema za pomoč, namenjeno usklajevanju prometa	Od 2021 do 2023
15.Revidiranje smernic glede državne pomoči za varstvo okolja in energijo ter okvira državnih pomoči za raziskave, razvoj in inovacije	2021
16.Dokument s tehničnimi smernicami za krepitev podnebne odpornosti infrastrukture v obdobju 2021–2027	2021
17. Študija v podporo okolju prijaznejšim pristaniščem na celinskih plovnih poteh	2021
18.Revidiranje direktive o infrastrukturi za alternativna goriva in načrt uvedbe z možnostmi in zahtevami za financiranje	2021
19.Prošnja evropski organizaciji za standardizacijo glede usklajenih standardov na področju infrastrukture za alternativna goriva za celinske plovne poti in pristanišča na njih	2021
20.Nadaljnja podpora inovativni infrastrukturi in infrastrukturi za alternativna goriva ter uporabi na podlagi programa Obzorje Evropa in IPE	Od leta 2021
21.Ocena, ali so potrebni infrastruktura za sprejemanje odpadkov in obrati za razplinjevanje	2024
22.Revidiranje Delegirane uredbe (EU) 2017/1926 v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij z vključitvijo prevoza po celinskih plovnih poteh	2022
Pametni prevoz po celinskih plovnih poteh
23.Revidiranje Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah	2022
24.Tehnična pomoč stalni operativni strukturi za enotno dostopno točko, kjer se zagotavljajo informacijske storitve o koridorjih na podlagi RIS	2024
25.Celovita in operacionalizirana vizija digitalne preobrazbe trenutnih poslovnih modelov in postopkov v sektorju prometa in prevoza	2023
26.Projekt tehnične pomoči IPE za krepitev javno-zasebnega sodelovanja na področju prevoza po celinskih plovnih poteh in za spodbujanje izvajanja vizije digitalizacije	2023
27.Spodbujanje razvoja, predstavitve in uvedbe celovitih konceptov pametnega ladijskega prometa z namenom digitalne vključitve prevoza po celinskih plovnih poteh v sinhromodalno dobavno verigo, vključno z RIS, na podlagi programa Obzorje Evropa in IPE	Od leta 2022
Prizadevanja za privlačnejša in bolj trajnostna delovna mesta na področju prevoza po celinskih plovnih poteh
28.Redno obveščanje o strukturi trga dela v okviru opazovalne skupine za trg prevoza po celinskih plovnih poteh	Od leta 2022
29.Ocena socialne zakonodaje v okviru preverjanja primernosti dostopa do trga	2023
30.Predlagati ukrepe o digitalnih orodjih za beleženje in izmenjavo informacij o plovilih, namenjenih plovbi po celinskih vodah, in njihovih posadkah	2021
31.Predlagati ukrepe EU o zahtevah glede posadk na področju plovbe po celinskih plovnih poteh	2024
32.Naročiti razvoj standardov glede znanja in spretnosti na področju uporabe alternativnih goriv ter okolju prijaznega in učinkovitega delovanja plovil (ekološka plovba)	2022
Financiranje
33.Spodbujati prizadevanja deležnikov in držav članic glede ustanovitve sklada, ki bi dopolnjeval finančne instrumente EU in nacionalne finančne instrumente	2024
Upravljanje
34.Podpora CESNI na podlagi tehnične pomoči IPE pri razvoju tehničnih standardov za prevoz po celinskih plovnih poteh	2022
35.Podpora CCNR in Donavski komisiji pri zagotavljanju usklajevanja med politikami EU in politikami zadevnih mednarodnih organizacij, kadar je to ustrezno	Od leta 2022

(1) Študija CE Delft STREAM.

(2)

Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(3)

Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final).

(4) Sporočilo Komisije: Pot do zdravega planeta za vse – Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final).

(5)  Poročilo opazovalne skupine Market Observatory: https://inland-navigation-market.org/wp-content/uploads/2021/04/Market-report-2014-2019_Web_BD.pdf . 

(6) Modal split of freight transport - Inland Waterways 2019 (Razdelitev načinov tovornega prometa – celinske plovne poti 2019), Eurostat, Data Explorer (europa.eu) .

(7) Na primer mestna logistika v Parizu: http://www.inlandnavigation.eu/news/transport/sustainable-urban-mobility-and-circular-economy/ in http://www.inlandnavigation.eu/news/innovation/floating-city-warehouse/ . 

(8) Zagotovljeno z direktivo EU o kombiniranem prevozu (Direktiva Sveta 92/106/EGS).

(9) Približno 80 % ladjevja upravljajo lastniki-prevozniki.

(10)   https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52013DC0623&qid=1624879697130&from=EN  

(11)  Opazovalna skupina EU za trge: https://inland-navigation-market.org/ . 

(12)  Odločitve v zvezi z razvojem informacijske tehnologije in oddajo javnih naročil bo moral predhodno odobriti Odbor Evropske komisije za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost.

(13)  Omrežja trinajstih držav članic so medsebojno povezana.

(14) EU in Švica.

(15)  Sklepne ugotovitve delavnice Centralne komisije za plovbo po Renu o nizkem vodostaju reke Ren.

(16)  Na podlagi IPE2 in programa Obzorje Evropa.

(17)   https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TRAN-PR-646914_SL.pdf .

(18)  Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja.

(19) Dober plovni status je koncept za izboljšanje evropskih plovnih poti, da bi te postale del trajnostnega prometnega sistema za zadovoljevanje potreb notranjega trga EU. Dober plovni status pomeni, da status omrežja celinskih plovnih poti uporabnikom omogoča učinkovito, zanesljivo in varno plovbo, saj poleg minimalnih zahtev glede plovnih poti določa dodatne zahteve, ki jih je mogoče opredeliti na ravni porečja oziroma koridorja, ob upoštevanju okoljskih pravil, ki se uporabljajo, in širše družbenoekonomske trajnosti upravljanja plovnih poti.

(20) Vključno s posebnostmi zadevnih ekosistemov.

(21) Minimalne zahteve glede ugreza (2,50 m) in višine pod mostovi (5,25 m).

(22) Okvirna direktiva o vodah in direktiva o habitatih.

(23)  Vključno z brezemisijskimi plovili.

(24) HORIZON-CL5-2021-D6-01-09: Climate resilient and environmentally sustainable transport infrastructure, with a focus on inland waterways (Okoljsko trajnostna prometna infrastruktura, odporna proti podnebnim spremembam, s poudarkom na celinskih plovnih poteh).

(25)  Delovni načrti koridorjev TEN-T: https://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/downloads_sl .

(26)  Na podlagi IPE2 in programa Obzorje Evropa.

(27)  HORIZON-CL5-2021-D6-01-07: More efficient and effective multimodal freight transport nodes to increase flexibility, service visibility and reduce the average cost of freight transport (Učinkovitejša in uspešnejša multimodalna vozlišča tovornega prometa za izboljšanje prilagodljivosti in prepoznavnosti storitev ter za zmanjšanje povprečnih stroškov tovornega prometa) obravnava to vprašanje. Odprt je za vse vrste vozlišč, vključno s pristanišči na celinskih plovnih poteh.

(28) HORIZON-CL5-2021-D6-01-09: Climate resilient and environmentally sustainable transport infrastructure, with a focus on inland waterways (Okoljsko trajnostna prometna infrastruktura, odporna proti podnebnim spremembam, s poudarkom na celinskih plovnih poteh).

(29)  Direktiva Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami (UL L 368, 17.12.1992, str. 38).

(30)

Projekt LEARN http://www.learnproject.net/ in na primer D2.4 Guidelines for validation and reporting of emissions, including the eco-label blueprint updated following testing (Smernice za preverjanje emisij in poročanje o tem, vključno s posodobitvijo načrta glede znaka za okolje po izvedbi preskusov) . Zunaj projekta koordinator zdaj podpira opredelitev standarda v zvezi z okvirom GLEC https://www.smartfreightcentre.org/en/how-to-implement-items/what-is-glec-framework/58/ .

(31) https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/11874-Preverjanje-ustreznosti-dostopa-do-trga-na-podrocju-prevoza-po-celinskih-plovnih-poteh_sl .

(32)  Direktiva (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o tehničnih predpisih za plovila, namenjena za plovbo po celinskih plovnih poteh, spremembi Direktive 2009/100/ES in razveljavitvi Direktive 2006/87/ES (UL L 252, 16.9.2016, str. 118).

(33) Proračun 530 milijonov EUR.

(34)  Sporočilo Komisije: Pot do zdravega planeta za vse Akcijski načrt EU: Naproti ničelnemu onesnaževanju zraka, vode in tal (COM(2021) 400 final).

(35)    Uredba (EU) 2016/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij plinastih in trdnih onesnaževal in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo (UL L 252, 16.9.2016, str. 53).

(36) Ob sodelovanju s partnerstvom za brezemisijski vodni promet programa Obzorje Evropa in projektom Platina III programa Obzorje 2020.

(37) Podobno kot pomorski projektni indeks energijske učinkovitosti.    

(38) V okviru projekta CSA Platina III iz programa Obzorje 2020 bo pripravljen tehnološki načrt, na podlagi tehnološkega načrta, ki ga trenutno pripravlja Centralna komisija za plovbo po Renu. V okviru projekta Platina III bo predlagana tudi metodologija glede CO2 ali program Obzorje Evropa za ta sektor.

(39) Brezemisijska plovila so upravičena na podlagi delovnega programa IPE2 za obdobje 2021–2024.

(40) Platformo za prevoz po celinskih plovnih poteh sta na podlagi rezervnega sklada ustanovili Evropska zveza za plovbo po celinskih vodah (EBU) in Evropska organizacija kapitanov (European Skippers' Organisation, ESO) (UREDBA SVETA (ES) št. 718/1999 z dne 29. marca 1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh). Eden od ciljev platforme za prevoz po celinskih plovnih poteh je spodbujanje spremembe tega sektorja v okolju prijaznejšega. Delovanje platforme spremljajo Avstrija, Belgija, Nemčija, Francija in Nizozemska.

(41) Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(42)   https://ec.europa.eu/competition/state_aid/what_is_new/template_RFF_low_emission_transport_modes.pdf .

(43) Sporočilo Komisije: Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za prevoznike v železniškem prometu (2008/C 184/07, UL C 184, 22.7.2008, str. 13).

(44) Ugotovitve preverjanja primernosti železniških smernic, ki ga je Komisija izvedla v letih 2019 in 2020, so na voljo na: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/2044-Posodobitev-sveznja-pravil-o-drzavni-pomoci-iz-leta-2012-zelezniske-smernice-in-kratkorocno-zavarovanje-izvoznih-kreditov-preverjanje-ustreznosti_sl .

(45)   https://ec.europa.eu/competition-policy/public-consultations/2021-ceeag_sl . 

(46) Climate-ADAPT: https://climate-adapt.eea.europa.eu/ .

(47) European Parliament pilot Study – Enabling sustainable Management and Development of Ports in the Rhine Main-Danube basin (Pilotna študija Evropskega parlamenta – omogočanje trajnostnega upravljanja in razvoja pristanišč v porečju rek Ren, Majna in Donava).

(48) COM(2021) 103 final.

(49)  Direktiva 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva (UL L 307, 28.10.2014, str. 1).

(50) CEN/CENELEC & ETSI.

(51) Splošni razpisi in mehanizem mešanega financiranja za alternativna goriva.

(52) Razpis GREEN PORTS – tema 5.1.

(53) Cilj 6: Safe, Resilient Transport and Smart Mobility services for passengers and goods (Varne in odporne prevozne storitve in storitve pametne mobilnosti za potnike in blago).

(54)   https://www.cdni-iwt.org/ . 

(55) Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/1926 z dne 31. maja 2017 o dopolnitvi Direktive 2010/40/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opravljanjem storitev zagotavljanja večmodalnih potovalnih informacij po vsej EU (UL L 272, 21.10.2017, str. 1).

(56) Ukrep 37 strategije za trajnostno in pametno mobilnost.

(57) https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/studies/2017-10-dina.pdf.

(58) COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT on Digital Inland Navigation (DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE o digitalizaciji plovbe po celinskih plovnih poteh, SWD(2018) 427 final).

(59)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/44/ES z dne 7. septembra 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti (UL L 255, 30.9.2005, str. 152).

(60) COMMISSION STAFF WORKING DOCUMENT EVALUATION of the Directive 2005/44/EC on Harmonised River Information Services (RIS) (DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE, OCENA Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS), SWD(2021) 50 final).

(61) Evropska strategija za podatke (COM(2020) 66 final).

(62)  Digitalne platforme ladijskih prevoznikov, pristaniški informacijski sistemi, sinhromodalnost, upravljanje koridorjev, pametni ladijski promet in avtonomne ladje na celinskih plovnih poteh.

(63)   https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/european-strategy-data .

(64)   https://www.cesni.eu/en/about-cesni/ . 

(65) „Sinhronizacija intermodalnih storitev med načini prevoza in prevozniki, ob različnih hitrostih in časih izvedbe (tako imenovana sinhromodalnost), usklajevanje opreme in storitev med koridorji in vozlišči ter njihovo povezovanje v omrežja.“ Alliance for Logistics Innovation through Collaboration in Europe (Združenje za inovacije v logistiki na podlagi sodelovanja v Evropi), https://www.etp-logistics.eu/?page_id=79 .

(66) Tehnična podpora IPE2 se začne leta 2024.

(67)   https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?do=groupDetail.groupDetail&groupID=3505&NewSearch=1&NewSearch=1&lang=sl . 

(68)   https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?do=groupDetail.groupDetail&groupID=3497&NewSearch=1&NewSearch=1&lang=sl . 

(69) Digital Transport and Logistics Forum (Forum za digitalni promet in logistiko): https://www.dtlf.eu/ . 

(70) Odvisno od določb ustreznih predpisov.

(71) Poglavitno za brezemisijska plovila, saj je njihov doseg manjši kot pri dizelskih plovilih.

(72)

  https://ec.europa.eu/transport/themes/social/studies/social_sl .

(73) Opazovalna skupina EU za trge: https://inland-navigation-market.org/.

(74)   https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/home?do=groupDetail.groupMeetingDoc&docid=3814&lang=sl . 

(75) Področje uporabe ocene je omejeno na sporazum o odstopanju glede opredelitve zakonodaje, ki se uporablja za ladjarje na Renu, ki je bil sklenjen na podlagi člena 16(1) Uredbe (ES) 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

(76) Področje uporabe ocene je omejeno na sporazum o odstopanju glede opredelitve zakonodaje, ki se uporablja za ladjarje na Renu, ki je bil sklenjen na podlagi člena 16(1) Uredbe (ES) 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti.

(77)  Direktiva 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo in Delegirana direktiva 2014/67/EU.

(78) Evropska zveza za plovbo po celinskih vodah (EBU), Evropska organizacija kapitanov (ESO), Evropska federacija delavcev v prometu (European Transport Federation, ETF) in Aquapol.

(79) DIREKTIVA SVETA 2014/112/EU z dne 19. decembra 2014 o izvajanju Evropskega sporazuma o nekaterih vidikih organizacije delovnega časa za prevoz po celinskih plovnih poteh.

(80)   https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=sl, dostop do ..., Več

(81) Ocena temelji na delovnih načrtih evropskih koordinatorjev koridorjev.

(82)  Projekt CSA Platina III v okviru programa Obzorje 2020.

(83) Na primer katera koli pobuda zadevnih držav članic za uporabo rezervnih skladov, oblikovanih na podlagi Uredbe (EU) 718/1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh (kot je bila spremenjena z Uredbo (EU) 546/2014) v ta namen.

(84) Države članice EU in Evropski parlament so sprejeli sveženj okrevanja, kot ga še ni bilo, za ponoven zagon evropskega gospodarstva. Vključuje sveženj 1,1 bilijona EUR za novo programsko obdobje ter 750 milijard EUR za nov instrument okrevanja NextGenerationEU. Mehanizem za okrevanje in odpornost bo osrednji steber instrumenta NextGenerationEU.

(85)  Razvita je bila metodologija spremljanja CEF/TEN-T za čist zrak, na podlagi katere je bil načinu prevoza po celinskih plovnih poteh dodeljen Rio označevalec 40 %.

(86) Pilotni in predstavitveni projekti plovil, ki izpolnjujejo pogoje iz Uredbe (EU) 2016/1628 za prevoz po celinskih plovnih poteh, bodo mogoči na podlagi programa LIFE, saj bo v obdobju 2021–2027 prednostna tema podprograma programa LIFE za okolje prav kakovost zraka.

(87) Uvodna izjava 34 delegiranega akta EU o taksonomiji na področju podnebja.

(88) CCNR je najstarejša oblika regionalnega sodelovanja na makro ravni za plovbo po celinskih plovnih poteh v Evropi. Sprejema zavezujoče predpise za plovbo po Renu, v njej pa sodelujejo Belgija, Francija, Nemčija, Nizozemska in Švica, https://ccr-zkr.org/ . Donavska komisija in 11 držav (Avstrija, Bolgarija, Luksemburg, Madžarska, Slovaška, Češka, Romunija, Združeno kraljestvo, Ukrajina, Poljska in Srbija) imajo status opazovalke v CCNR.

(89) Donavska komisija izdaja priporočila za zagotavljanje varne plovbe ter za upoštevanje načel Beograjske konvencije, katere cilj je vsem prevoznikom zagotoviti brezplačen prehod in prehod brez stroškov po Donavi. Članice Donavske komisije so Avstrija, Bolgarija, Madžarska, Nemčija, Moldavija, Rusija, Romunija, Srbija, Slovaška, Ukrajina in Hrvaška. Evropska komisija sodeluje kot opazovalka, https://www.danubecommission.org/dc/en/danube-commission/ . 

(90)   https://unece.org/transport/inland-water-transport . 

(91) Švica za CCNR ter Ukrajina, Moldavija, Rusija in Srbija za Donavsko komisijo.

(92) Njihovi člani so člani CCNR, držav članic EU ter nadaljnji predstavniki mednarodnih organizacij in deležnikov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh v Evropi.

(93)   https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024_en.