EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 9.7.2020

COM(2020) 302 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o politiki konkurence za leto 2019

{SWD(2020) 126 final}

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Poročilo o politiki konkurence za leto 2019

1. Uvod

Leto 2019 je zaznamovalo začetek nove dobe v Evropski uniji. Evropski parlament je po volitvah v maju, na katerih je bila skupna udeležba najvišja od leta 1994 (50,66 %) 1 , dal zeleno luč novi Evropski komisiji na podlagi prednostnih nalog, navedenih v političnih usmeritvah izvoljene predsednice Ursule von der Leyen 2 . V poslanici, naslovljeni na izvršno podpredsednico za Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, Margrethe Vestager, je poudarjena potreba po zagotavljanju, „da so naša politika in pravila konkurence primerni za sodobno gospodarstvo, da se dosledno izvajajo ter prispevajo k močni evropski industriji na notranjem in svetovnem prizorišču“ 3 .

Temelji konkurenčnega prava EU so danes še vedno tako pomembni, kot so bili ob podpisu Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti pred več kot 60 leti v Rimu. Evropska pravila konkurence podjetjem vseh velikosti omogočajo enake možnosti za konkuriranje, evropskim potrošnikom pa pomagajo pridobiti pošteno ponudbo na notranjem trgu. Uveljavljanje pravil konkurence EU prispeva k ustvarjanju odprtih in konkurenčnih trgov, zaradi katerih so evropske družbe bolj učinkovite, inovativne in konkurenčne na svetovni ravni. V letu 2019 so se ukrepi Komisije na področju politike konkurence in izvršilni ukrepi še naprej osredotočali na protikonkurenčno ravnanje in ukrepe na trgih, ki so pomembni za državljane in državljanke EU ter podjetja v EU, kot so sektor telekomunikacij in digitalni sektor, energija in okolje, predelovalne dejavnosti, finančne storitve, davčni sistem, kmetijstvo in prehrana ter promet.

Hkrati je pomembno, da je konkurenčni okvir EU še naprej ustrezen v hitro spreminjajočem se svetu z nenehnim prilagajanjem zelenemu in digitalnemu sodobnemu gospodarstvu. Zlasti se mora evropska politika konkurence osredotočiti na nove izzive, povezane z uporabo podatkov, algoritmi in hitro rastočimi trgi v vse bolj digitalnem okolju, ter okrepiti mreže sodelovanja med organi držav članic in Komisijo za podpiranje lojalne konkurence na enotnem trgu. Hkrati se izvajajo ocene ustreznih pravil o državni pomoči, vključno s smernicami za varstvo okolja in energijo, ki se bodo revidirale tudi glede na cilje politike iz evropskega zelenega dogovora.

Komisija je aprila 2019 objavila poročilo „Politika konkurence za digitalno dobo“ 4 , ki so ga pripravili trije neodvisni posebni svetovalci in je zasnovano kot prispevek k tekočemu razmisleku Komisije o tem, kako bi se lahko politika konkurence najbolje odzivala na potrebe evropskih potrošnikov v digitalnem, hitro spreminjajočem se svetu. V poročilu so analizirane tri glavne značilnosti digitalnega gospodarstva, tj. donosi obsega digitalnih storitev, zunanji učinki omrežja in vloga podatkov, ki so prispevale k nastanku velikih prvotnih digitalnih akterjev.

Da bi konkurenčno pravo še naprej ustrezalo svojemu namenu, je Komisija leta 2019 začela obsežno vrednotenje, namenjeno oceni delovanja pravil konkurence, ki bi bila podlaga za odločitve o tem, ali bi bilo to pravo treba okrepiti, kar zadeva obravnavanje številnih navedenih izzivov, in izboljšati učinkovitost njegovega izvrševanja. Pregled zajema protimonopolne predpise, ki bodo prenehali veljati v novem mandatu, in ustrezne smernice, številna pravila in smernice o državni pomoči ter tekočo oceno nekaterih pravil o nadzoru nad združitvami. Izvršna podpredsednica Vestager je konec leta napovedala tudi začetek pregleda obvestila o opredelitvi trga.

Politika konkurence ima pomembno vlogo tudi v sodobni industrijski politiki EU, njen cilj pa je prispevati k večji inovativnosti in s tem mednarodni konkurenčnosti evropskih družb. Pravila EU o državni pomoči podpirajo ta cilj v primeru nedelovanja trga in potrebe po krepitvi vrednostnih verig. Komisija je decembra 2018 in decembra 2019 ugotovila, da sta projekta, ki ju je skupaj priglasilo več držav članic na evropskih prednostnih področjih mikroelektronike oziroma baterij, skladna s pravili EU o državni pomoči in da prispevata k skupnemu evropskemu interesu 5 . Sodelujoče države članice bodo za ta projekta skupaj namenile do 5 milijard EUR sredstev, ki naj bi skupaj sprostila dodatnih 11 milijard EUR zasebnih naložb.

Politika konkurence EU se izvaja z uveljavljanjem pravil, določenih v Pogodbi, poleg tega je to podkrepljeno s podrobno ekonomsko analizo in temeljitim upoštevanjem predpisanega postopka. Zato so nediskriminacija, pregledno in predvidljivo izvrševanje, načelo kontradiktornosti ter varstvo zaupnosti temeljna načela in standardi, ki jih Komisija izvaja v svoji praksi pri izvrševanju in jih spodbuja po vsem svetu.

Komisija pri uveljavljanju evropskih pravil konkurence tesno sodeluje z nacionalnimi organi držav članic, pristojnimi za konkurenco, in nacionalnimi sodišči. Hkrati dejavno sodeluje z ustreznimi mednarodnimi forumi in organi, pristojnimi za konkurenco, po vsem svetu, da bi vzpostavila resnično enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni. V Svetovni trgovinski organizaciji (STO) je sodelovala pri pogajanjih o e-trgovini in telekomunikacijskih storitvah ter o izboljšanju mednarodnih pravil o subvencijah.

Pravila konkurence EU podpirajo rast in razvoj močnih evropskih družb, ne glede na to, ali so to velika, mala ali srednja podjetja. Kljub temu se evropska podjetja na svetovni ravni srečujejo s številnimi izzivi glede enakih konkurenčnih pogojev. Za reševanje teh izzivov so primernejša druga orodja kot konkurenčno pravo. Tekoči razmislek Komisije vključuje tudi vprašanji, koliko se lahko z obstoječim naborom orodij EU odpravijo izkrivljajoči učinki tujih subvencij in državnega lastništva ter kateri dodatni instrumenti (oziroma njihova kombinacija) bodo morda potrebni.

To poročilo je neizčrpen povzetek dejavnosti Komisije na področju politike konkurence v letu 2019 (del I). Poročilo tako ne zajema ukrepov Komisije za podporo gospodarstvu EU v okviru izbruha COVID-19. Dodatne in podrobnejše informacije o dejavnostih, opisanih v poročilu, so na voljo v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije (del II) in na spletišču Generalnega direktorata za konkurenco 6 .

2. Nadaljnje izboljšanje učinkovitosti politike konkurence EU in izvrševanja

Komisija je leta 2019 začela celovito vrednotenje in pregled pravil konkurence in smernic s področja konkurence, da bi proučila, koliko še vedno ustrezajo svojemu namenu.

Komisija je začela izvajati preverjanje ustreznosti pravil o državni pomoči 7

Komisija je začela maja 2012 izvajati obsežen sveženj reform za posodobitev področja državnih pomoči, na podlagi katerega so bila od leta 2013 revidirana številna pravila o državni pomoči. Ta celoviti sveženj reform državam članicam omogoča, da hitro izvajajo ukrepe državne pomoči, ki spodbujajo naložbe, gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest. 

Komisija je januarja 2019 začela postopek, namenjen oceni pravil iz svežnja za posodobitev področja državne pomoči v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje in posledično podaljšanju veljavnosti pravil o državni pomoči, ki bi prenehala veljati do konca leta 2020. Ocenjevanje poteka v obliki preverjanja ustreznosti in bo podlaga za revizijo ustreznih smernic ob upoštevanju ciljev politike iz evropskega zelenega dogovora.

Poleg tega je Komisija februarja 2019 začela javna posvetovanja, da bi ocenila in pripravila revizijo obstoječih smernic za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (smernice za državno pomoč v okviru sistema za trgovanje z emisijami) 8 . Smernice za državno pomoč v okviru sistema za trgovanje z emisijami, ki so bile sprejete leta 2012 in temeljijo na sistemu EU za trgovanje z emisijami iz leta 2005, določajo pogoje, pod katerimi lahko države članice v obdobju 2013–2020 nekaterim družbam v določenih sektorjih z visoko porabo električne energije izplačajo nadomestilo za del višjih stroškov električne energije, ki so nastali zaradi sistema EU za trgovanje z emisijami. Smernice za državno pomoč v okviru sistema za trgovanje z emisijami iz leta 2012 bodo po prenehanju veljavnosti 31. decembra 2020 posodobljene, da se zagotovi njihova prilagoditev novemu sistemu EU za trgovanje z emisijami za obdobje 2021–2030 9 .

Nazadnje, Komisija je junija 2019 začela oceno pravil o državni pomoči za zdravstvene in socialne storitve splošnega gospodarskega pomena in uredbe o pomoči de minimis za storitve splošnega gospodarskega pomena 10 , ki prenehajo veljati decembra 2020. Kot del te ocene sta bili med julijem in decembrom 2019 opravljeni eno javno in eno ciljno usmerjeno posvetovanje, ki se bosta ustrezno upoštevali pri ocenjevanju.

Komisija proučuje nova tržna gibanja na področju vertikalnih sporazumov o dobavi in sporazumov o horizontalnem sodelovanju

Komisija je leta 2019 začela oceno 11 pravil, s katerimi so nekateri horizontalni sporazumi 12 izvzeti iz splošnih pravil konkurence EU. Pravila konkurence EU o horizontalnih sporazumih vključujejo dve uredbi o skupinskih izjemah za sporazume o horizontalnem sodelovanju, ki omogočata izjemo od člena 101 PDEU za nekatere sporazume o raziskavah in razvoju oziroma o specializaciji. Spremljajoče smernice za sporazume o horizontalnem sodelovanju (horizontalne smernice) zagotavljajo dodatne smernice za pomoč družbam pri njihovih prizadevanjih za sklenitev sporazumov o sodelovanju, skladnih s konkurenčnim pravom, ter vsebujejo podrobna priporočila o temah, kot so konkurenčno ocenjevanje izmenjave informacij, skupna nabava, skupno trgovanje in standardizacija. Uredbi o horizontalnih skupinskih izjemah bosta prenehali veljati 31. decembra 2022. Horizontalne smernice nimajo datuma prenehanja veljavnosti, vendar bodo ocenjene skupaj z uredbama o horizontalnih skupinskih izjemah.

Komisija je dosegla precejšen napredek pri ocenjevanju 13 uredbe o skupinski izjemi za vertikalne sporazume 14 in spremljajočih smernic o vertikalnih omejitvah. Oceno uredbe o skupinski izjemi za vertikalne sporazume, ki bo prenehala veljati 31. maja 2022, je začela oktobra 2018. Februarja 2019 je začela trimesečno javno posvetovanje z deležniki, temu pa je avgusta 2019 sledila študija o tržnih gibanjih distribucijskih modelov in strategij. Poleg tega je novembra 2019 izvedla delavnico za oceno z dejavnim sodelovanjem deležnikov, na kateri se je podrobneje razpravljalo o področjih, ki so posebej pomembna za oceno uredbe o skupinski izjemi za vertikalne sporazume, s poudarkom na tem, kako pravila koristijo potrošnikom.

Komisija je februarja 2019 objavila kažipot ocene 15 uredbe o skupinskih izjemah za motorna vozila 16 . V skladu s kažipotom se bo izvedlo štiritedensko spletno posvetovanje z deležniki. Poleg tega je bila naročena študija, da bi se omogočilo boljše razumevanje razvoja tržnih razmer v sektorju motornih vozil v zadnjem desetletju. Uredba o skupinskih izjemah za motorna vozila bo prenehala veljati maja 2023.

Namen teh ocen je Komisiji omogočiti, da se odloči, ali bo pustila, da se pravila iztečejo, podaljšala njihovo veljavnost ali jih revidirala.

Nadgradnja programa EU za prizanesljivost

Da bi Komisija dodatno izboljšala učinkovitost svojih postopkov, je marca 2019 uvedla spletno orodje „eLeniency“ 17 . Na podlagi programa EU za prizanesljivost lahko družbe ali njihovi odvetniki Komisiji že predložijo izjave zaradi prizanesljivosti po elektronski pošti v namenski poštni predal ali z ustnim postopkom. Orodje eLeniency ponuja tretjo možnost, in sicer, da izjave zaradi prizanesljivosti predložijo na spletu, kadar vložijo prijavo zaradi prizanesljivosti (da bi se jim priznala imuniteta ali znižanje glob), ali v okviru postopkov poravnave v kartelnih zadevah, pa tudi v okviru sodelovanja v zadevah, ki niso povezane s karteli. Zato zmanjšuje stroške in breme za družbe in njihove pravne zastopnike, ki sodelujejo v takih postopkih, pri čemer zagotavlja enako raven zaupnosti in pravnega varstva. Od njegove uvedbe je Komisija prek orodja eLeniency prejela veliko izjav in dokumentov.

Boj proti kartelom se nadaljuje

Dostop do surovin po ustreznih cenah je v času globalne konkurence zelo pomemben. Karteli pogosto zadevajo vmesne proizvode, ki so lahko poglavitni vhodni materiali za industrijo, zato lahko vplivajo na konkurenčnost evropske industrije in na potrošnike. Uveljavljanje pravil o konkurenci je bilo leta 2019 še naprej usmerjeno v take kartele.

Komisija je marca 2019 družbama Autoliv in TRW 18 , proizvajalcema avtomobilske varnostne opreme, naložila globo v višini 368 milijonov EUR zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU s sodelovanjem v dveh kartelih za dobavo avtomobilskih varnostnih pasov, zračnih blazin in volanov evropskima proizvajalcema avtomobilov, tj. skupini Volkswagen Group oziroma BMW Group. Tretji udeleženki nedovoljenega dogovarjanja, družbi Takata, globa ni bila naložena, ker je za razkritje obeh kartelov Komisiji v skladu s postopkom EU za prizanesljivost prejela popolno imuniteto. Vse družbe so priznale vpletenost v kartele in privolile v poravnavo. Sklep o kartelih je del vrste obsežnih preiskav nedovoljenega dogovarjanja v sektorju avtomobilskih delov. Komisija je že naložila globo dobaviteljem avtomobilskih ležajev, kabelskih snopov v avtomobilih, fleksibilne pene, ki se uporablja (med drugim) v avtomobilskih sedežih, parkirnih grelnikov v avtomobilih in tovornjakih, alternatorjev in zaganjalnikov, klimatskih sistemov in hladilnih sistemov motorja, sistemov osvetlitve in sistemov za varnost oseb v vozilih ter vžigalnih svečk in zavornih sistemov 19 . S sklepom iz leta 2019 znaša skupni znesek glob za kartele v tej panogi 2,15 milijarde EUR.

Izvajanje postopkovnih obveznosti pri nadzoru nad združitvami

Nadzor EU nad združitvami prispeva k zagotavljanju, da lahko vse družbe, ki poslujejo na evropskih trgih, konkurirajo pod poštenimi in enakimi pogoji, pri čemer so predlagani posli, ki bi lahko izkrivljali konkurenco, pod strogim nadzorom Komisije. Komisija si je leta 2019 še naprej močno prizadevala za izvrševanje postopkovnih obveznosti na podlagi uredbe EU o združitvah 20 .

Komisija je aprila 2019 družbi General Electric (GE) 21 naložila globo v višini 52 milijonov EUR, ker je med pregledom njenega prevzema družbe LM Wind predložila netočne podatke. Komisija lahko v skladu z uredbo EU o združitvah naloži globe v višini do 1 % skupnega prometa udeleženih družb, ki ji namerno ali iz malomarnosti predložijo netočne ali zavajajoče podatke. Ta sklep o globi ni vplival na to, ali bo Komisija odobrila posel na podlagi pravil EU o združitvah, pri čemer je odobritev temeljila na popravljenih informacijah iz druge priglasitve.

Poleg tega je Komisija junija 2019 družbi Canon 22 , proizvajalcu izdelkov za slikanje in optičnih izdelkov s sedežem na Japonskem, naložila globo v višini 28 milijonov EUR zaradi delne izvedbe prevzema družbe Toshiba Medical Systems Corporation pred priglasitvijo Komisiji in njeno odobritvijo (t. i. prezgodnja izvedba koncentracije). Družbe morajo v skladu s pravili EU o združitvah načrtovane prevzeme z razsežnostjo EU pred njihovo izvedbo priglasiti Komisiji za pregled in jih ne smejo izvesti, dokler jih ne priglasijo Komisiji in jih ta ne odobri.

3. Spopadanje z novimi izzivi na digitalnem, telekomunikacijskem in medijskem področju

Predsednica Komisije je v svoji pobudi politike „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ 23 digitalno področje opredelila kot eno svojih glavnih prednostnih nalog za obdobje mandata sedanje Komisije. Politika konkurence je ključni in sestavni del pri doseganju dobro delujočega enotnega trga za digitalne storitve.

Komisija je aprila 2019 objavila poročilo „Politika konkurence za digitalno dobo“ 24 , ki so ga trije neodvisni posebni svetovalci 25 pripravili o prihodnjih izzivih digitalizacije za politiko konkurence.

Izvršna podpredsednica Vestager je 9. decembra 2019 napovedala načrtovani pregled Obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o opredelitvi trga) 26 , ki zagotavlja smernice glede tega, kako Komisija uporablja koncept upoštevnega proizvodnega in geografskega trga pri svojem stalnem izvrševanju konkurenčnega prava EU. Glavni razlog za začetek tega pregleda je zagotoviti, da Obvestilo izraža, kako se je razvila praksa Komisije pri opredelitvi trgov v zadnjih dvajsetih letih ter da je primerno za svet, ki se hitro spreminja in postaja vse bolj digitalen. Cilj pregleda je zagotoviti lahko dostopne smernice, ki so natančne in posodobljene ter določajo jasen in dosleden pristop k protimonopolnim zadevam in zadevam v zvezi z združitvami v različnih panogah.

Uveljavljanje protimonopolnih pravil: okrepljen nadzor na digitalnih trgih

V digitalni dobi se je močno povečalo število spletnih platform, od katerih so nekatere postale glavni ponudniki tehnologije. Odločitve platform s tržno močjo lahko vplivajo na številne druge trge, saj se podjetja na teh trgih zanašajo na te platforme pri povezovanju s svojimi strankami. Platforme lahko na primer z določitvijo pravil, s katerimi trgi ostanejo odprti za konkurenco, delujejo kot gostitelji in regulatorji trga, če je njihova dvojna vloga zlorabljena, pa je lahko problematična in škodi konkurenci. Za zagotavljanje, da se trgi v Evropi odzivajo na potrebe ljudi ter za povečanje stopenj preglednosti in pravičnosti so bila julija 2019 sprejeta nova pravila EU o preglednosti za poslovne uporabnike na platformah 27 . Taka dopolnilna regulativna orodja se bodo tako kot uveljavljanje pravil konkurence odzivala na potrebe potrošnikov ter zagotovila višje stopnje preglednosti in pravičnosti.

Komisija je 20. marca 2019 družbi Google 28 naložila globo v višini 1,49 milijarde EUR zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu, s čimer je kršila protimonopolna pravila EU.

Pred tem, junija 2017, je Komisija družbi Google naložila globo v višini 2,42 milijarde EUR zaradi zlorabe prevladujočega položaja kot iskalnika z zagotavljanjem nezakonite prednosti lastni storitvi primerjave cen 30 , julija 2018 pa ji je naložila globo v višini 4,34 milijarde EUR zaradi nezakonitih praks v zvezi z mobilnimi napravami s sistemom Android 31 za okrepitev prevladujočega položaja iskalnika družbe Google. Evropska komisija je družbi Google vključno z zadevo iz marca 2019 zaradi protimonopolnega ravnanja naložila globe v skupnem znesku 8,25 milijarde EUR.

Komisija je 17. julija 2019 začela uradno protimonopolno preiskavo, da bi proučila, ali je družba Amazon 32 z uporabo občutljivih podatkov neodvisnih trgovcev na drobno, ki prodajajo na njeni spletni platformi, kršila pravila konkurence EU. Družba Amazon pri zagotavljanju spletne platforme za neodvisne prodajalce stalno zbira podatke o dejavnosti na svoji platformi. Glede na dejstva, ki jih je predhodno ugotovila Komisija, se zdi, da družba Amazon uporablja konkurenčno občutljive podatke o prodajalcih na spletni platformi, njihovih izdelkih in poslih na tej platformi. Komisija preiskuje standardne sporazume med družbo Amazon in prodajalci na spletni platformi, ki družbi Amazon omogočajo, da v okviru svoje maloprodajne dejavnosti analizira in uporablja podatke prodajalcev kot tretjih oseb, zbranih s podatki, ki so na voljo spletni platformi družbe Amazon.

Protimonopolna pravila EU, ki zagotavljajo cenovno konkurenco in boljšo izbiro potrošnikom na področju e-trgovanja

Hitro rastoči trg spletnega trgovanja je bil v Evropi leta 2019 vreden več kot 600 milijard EUR, saj je prek spleta nakupovala več kot polovica Evropejcev. E-trgovanje ustvarja veliko možnosti za potrošnike, ki imajo dostop do večje izbire blaga in storitev ter lahko primerjajo cene po Evropi, ter za podjetja, ki lahko na enotnem trgu trgujejo z več kot 500 milijoni ljudi, ki kot izložbo uporabljajo samo eno spletišče.

Rezultati preiskave sektorja e-trgovanja, ki jo je izvedla Komisija, objavljeni 10. maja 2017 33 v okviru strategije za enotni digitalni trg, so pokazali povečano uporabo pogodbenih omejitev za boljši nadzor distribucije izdelkov. Učinkovito uveljavljanje pravil konkurence na tem področju je zato zelo pomembno.

Komisija je 7. marca 2019 sklenila, da so zaveze družb Disney, NBCUniversal, Sony Pictures, Warner Bros. in Sky 34 pravno zavezujoče na podlagi protimonopolnih pravil EU. Te zaveze odpravljajo pomisleke Komisije glede nekaterih klavzul v teh filmskih licenčnih pogodbah za plačljivo televizijo z družbo Sky UK, ki se nanašajo na geografsko blokiranje.

Komisija je 5. aprila 2019 naslovila obvestilo o nasprotovanju glede morebitnih nezakonitih dvostranskih sporazumov na družbo Valve, lastnico največje svetovne platforme za distribucijo video iger za osebne računalnike na svetu, imenovano Steam, in pet založnikov videoiger za osebne računalnike, tj. Bandai Namco, Capcom, Focus Home, Koch Media in ZeniMax 35 . Izrazila je pomisleke, da so se družba Valve in pet založnikov videoiger za osebne računalnike dogovorili o uporabi geografsko blokiranih aktivacijskih ključev, da bi preprečili čezmejno prodajo, s čimer so kršili protimonopolna pravila EU. Poleg tega je izrazila pomisleke, da so štirje od navedenih založnikov s tem, ko so pogodbene omejitve izvoza vključili v svoje sporazume z več distributerji poleg družbe Valve, morda kršili pravila konkurence EU.

Uveljavljanje protimonopolnih pravil v sektorju telekomunikacij

Komisija je 18. julija 2019 družbi Qualcomm 36 naložila globo v višini 242 milijonov EUR, ker je z uporabo plenilskih cen zlorabila prevladujoči položaj na svetovnem trgu sistemskih naborov čipov, skladnih z univerzalnim mobilnim telekomunikacijskim sistem (UMTS), tj. standardom tretje generacije (3G), s čimer je kršila protimonopolna pravila EU. V sklepu je bilo ugotovljeno, da je družba Qualcomm od sredine leta 2009 do sredine leta 2011 dobavljala določene količine treh sistemskih naborov čipov, skladnih z UMTS, dvema svojima ključnima kupcema, družbama Huawei in ZTE, in sicer pod proizvodno ceno, da bi s trga izključila svojo konkurentko, družbo Icera. Dužba Icera je bila zagonsko podjetje s sedežem v Združenem kraljestvu in v tistem času njena glavna konkurentka v vodilnem segmentu trga sistemskih naborov čipov, skladnih z UMTS. Globa zajema 1,27 % prometa družbe Qualcomm v letu 2018, namenjena pa je tudi odvračanju subjektov na trgu od tega, da bi v prihodnosti sodelovali v takih protikonkurenčnih praksah.

Komisija je 7. avgusta 2019 sprejela obvestilo o nasprotovanju proti dvema največjima operaterjema na Češkem, tj. družbama O2/CETIN in T-Mobile 37 v zvezi s sporazumom o souporabi omrežja med družbama. Komisija je predhodno menila, da je ta posebna ureditev souporabe omrežja protikonkurenčna, ker bo verjetno odpravila spodbude obeh mobilnih operaterjev za izboljšanje njunih omrežij in storitev v korist potrošnikov. Predhodna analiza Komisije je bila v skladu z načeli, ki jih je Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije uporabil v svojem skupnem stališču z dne 13. junija 2019 glede souporabe mobilne infrastrukture 38 .

Komisija je 16. oktobra 2019 od družbe Broadcom 39 , vodilnega dobavitelja naborov čipov, ki se uporabljajo za TV-komunikatorje in modeme, na svetu, zahtevala, naj preneha uporabljati nekatere določbe, ki jih vsebujejo sporazumi s šestimi od njenih glavnih strank. Komisija je presodila, da je družba Broadcom na prvi pogled s tem, ko je s proizvajalci TV-komunikatorjev in modemov sklenila sporazume, ki vsebujejo določbe o izključnosti, zlorabila svoj prevladujoči položaj na trgih integriranih vezij Systems-on-a-Chip za (i) TV-komunikatorje, (ii) optične modeme in (iii) modeme xDSL. Poleg tega je sklenila, da bi se brez uvedbe začasnih ukrepov konkurenci verjetno povzročila resna in nepopravljiva škoda. Sklenila je, da je treba z nujnim posredovanjem preprečiti, da bi bili konkurenti marginalizirani ali prisiljeni zapustiti trg. Začasni ukrepi veljajo tri leta ali do datuma sprejetja končnega sklepa o zadevi v zvezi z ravnanjem družbe Broadcom ali ko Komisija konča preiskavo navedenega ravnanja, kar nastopi prej. Vsebinska preiskava zadeve še poteka. Začasni ukrepi so eno od orodij, ki so bila Komisiji dana na voljo z Uredbo (ES) št. 1/2003, vendar v zadnjih 18 letih pred tem primerom niso bili uporabljeni.

Komisija lahko s sklepom o začasnih ukrepih družbi naloži, naj med preiskavo preneha izvajati neko ravnanje. Začasni ukrepi se lahko uvedejo za ves čas trajanja preiskave, da se prepreči, da bi domnevno protikonkurenčno ravnanje trgu povzročilo resno in nepopravljivo škodo, ki je ne bi bilo mogoče odpraviti s sprejetjem končnega ukrepa v preiskavi Komisije. Začasni ukrepi se na splošno štejejo za izjemne ukrepe zaradi bremena, naloženega družbi, za katero še ni bilo ugotovljeno kršenje veljavnih pravil. V večini primerov za ponovno vzpostavitev konkurenčnih pogojev zadošča sklep o prepovedi z odredbo o prenehanju kršitev ali popravnimi ukrepi.

Pregled združitev v telekomunikacijskem in medijskem sektorju

Komisija je v telekomunikacijskem sektorju 15. julija 2019 družbi Telenor odobrila prevzem družbe DNA 40 . Družba DNA zagotavlja mobilne in fiksne telekomunikacijske storitve, širokopasovne internetne storitve ter televizijske storitve na Finskem, družba Telenor pa zagotavlja mobilne in fiksne telekomunikacijske storitve ter televizijske storitve v nordijski regiji. Med dejavnostmi navedenih družb so bila zelo omejena prekrivanja, po združitvi pa na trgu ostajajo več močnih udeležencev. Poleg tega je Komisija 18. julija 2019 po poglobljeni preiskavi družbi Vodafone odobrila prevzem dejavnosti družbe Liberty Global na področju električnih kablov na Češkem, v Nemčiji, na Madžarskem in v Romuniji 41 . Odobritev je pogojena s polnim izpolnjevanjem svežnja zavez družbe Vodafone.

Komisija je v medijskem sektorju 12. novembra 2019 družbi Telia odobrila prevzem družbe Bonnier Broadcasting 42 . Po poglobljeni preiskavi je imela pomisleke, da bi se zaradi navedenega posla močno zmanjšala konkurenca na Finskem in Švedskem. Odobritev je pogojena s polnim izpolnjevanjem zavez družbe Telia.

Uveljavljanje pravil o državni pomoči na področju širokopasovnih omrežij

Digitalna infrastruktura je ključni dejavnik digitalizacije, zato je nujno, da lahko ustrezna širokopasovna infrastruktura izpolni nove potrebe po zelo visokih digitalnih hitrostih, zmogljivostih in kakovosti. V sporočilu Komisije o gigabitni družbi 43 iz leta 2016 so zelo visokozmogljiva omrežja opredeljena kot ena njenih prednostnih nalog. Za zagotovitev, da lahko imajo podeželska, oddaljena in druga slabo pokrita območja korist od nove tehnologije, tako da nobeno območje ali državljani ne bodo zapostavljeni, je potrebno tudi javno financiranje. Hkrati zasebne naložbe ne bi smele biti izrinjene, izkrivljanja konkurence pa bi morala biti čim manjša.

Komisija je leta 2019 odobrila različne sheme za širokopasovna omrežja na podlagi pravil EU o državni pomoči. Te odobritve so se v Grčiji nanašale na sistem bonov za hitrejše širokopasovne storitve v višini 50 milijonov EUR 44 , na Irskem na javno podporo irskemu nacionalnemu načrtu za širokopasovne povezave v višini 2,6 milijarde EUR 45 , v Španiji na shemo za zelo hitra širokopasovna omrežja v višini 400 milijonov EUR 46 , v Nemčiji na Bavarskem pa na shemo za zelo visokozmogljiva širokopasovna omrežja, ki je sledila predhodnemu gigabitnemu pilotnemu projektu, v katerega je bilo vključenih šest bavarskih občin, Komisija pa ga je odobrila decembra 2018 47 .

4. Politika konkurence v podporo energetskim ciljem EU z nizkimi emisijami ogljika in okoljskim ciljem EU

Komisija je decembra 2019 sprejela sporočilo „Evropski zeleni dogovor“, v katerem je predstavila politične pobude za doseganje ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 in reševanje okoljskih izzivov 48 . Politika konkurence bo tako kot vse druge politike Komisije prispevala k doseganju teh ambicioznih ciljev. Dejansko je Komisija leta 2019 v pripravah na revizijo smernic o pomoči za varstvo okolja in energijo ter smernic za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2012 (smernice za državno pomoč v okviru sistema za trgovanje z emisijami) 49 , katere namen je zagotoviti njihovo prilagoditev novemu sistemu EU za trgovanje z emisijami za obdobje 2021–2030 50 , začela izvajati preverjanje ustreznosti prvonavedenih in nadaljevala ocenjevanje drugonavedenih smernic. Preverjanje ustreznosti svežnja za posodobitev področja državne pomoči, ki se izvaja, bo podlaga za revizijo ustreznic smernic ob upoštevanju ciljev politike iz evropskega zelenega dogovora do leta 2021.

Državna pomoč, ki podpira strategijo EU za ničelno onesnaževanje in učinkovito rabo virov

Komisija je leta 2019 odobrila 195 milijonov EUR dodatne javne podpore do konca leta 2022 za električne avtobuse in infrastrukturo za polnjenje v Nemčiji 51 . Poleg tega je Komisija odobrila 430 milijonov EUR javne podpore za naknadno opremljanje dizelskih vozil, ki se uporabljajo v občinah, kjer so bile meje za emisije NOX v letu 2017 presežene 52 . Obe vrsti ukrepov sta skladni z okoljskimi cilji EU in evropsko strategijo za mobilnost z nizkimi emisijami ter njeno podporo za prehod na vozila brez emisij v mestih in za oblikovanje trga za taka vozila.

Komisija je odobrila tudi češko shemo 53 , ki zagotavlja pomoč napravam za proizvodnjo električne energije iz odpadne toplote in rudarskih plinov. Shema prispeva k učinkoviti rabi virov z zmanjšanjem porabe primarnih virov energije, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije. 

Komisija je 25. novembra 2019 odobrila 93,8 milijona EUR pomoči za izgradnjo in delovanje kogeneracijske elektrarne z visokim izkoristkom v Bolgariji 54 . Elektrarna bo proizvajala toploto in električno energijo z gorivom, pridobljenim iz komunalnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati.

Komisija je 28. januarja 2019 kemični družbi LG Chem 55 odobrila pomoč za naložbe v višini 36 milijonov EUR za novo tovarno baterij za električna vozila na Poljskem. Nova tovarna naj bi dobavljala baterije za več kot 80 000 električnih vozil letno in ustvarila več kot 700 neposrednih delovnih mest, kar bo prispevalo k razvoju regije Dolnoślaskie in hkrati ohranilo konkurenco. Tega projekta ne bi bilo mogoče izvesti brez javnih sredstev.

Državna pomoč v podporo energiji iz obnovljivih virov

Cilj nadzora nad državno pomočjo je kar najbolj povečati okoljske, družbene in gospodarske koristi omejenih javnih sredstev, in sicer s čim manjšimi stroški za državo, industrijo in potrošnike, z zagotavljanjem, da javni denar ne izrine zasebne porabe in s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na enotnem trgu. Komisija je tudi leta 2019 odobrila sheme državne pomoči, ki državam članicam omogočajo doseganje ciljev glede energijske učinkovitosti in prispevajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida v skladu z okoljskimi cilji EU.

Komisija je 14. junija 2019 odobrila podporo v višini 5,4 milijarde EUR za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v Italiji 56 , da bi ji pomagala doseči cilje glede energije iz obnovljivih virov. Shema bo podpirala proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kot so vetrne elektrarne na kopnem, fotovoltaični sistemi, hidroelektrarne in kanalizacijski plini, uporabljala pa se bo do leta 2021.

Komisija je 26. julija 2019 odobrila podporo za šest polj vetrnic na morju v Franciji 57 . Njihova izgradnja naj bi se začela letos, delovati pa naj bi začele leta 2022. Podporni ukrepi bodo Franciji pomagali povečati njen delež električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, da bo dosegla svoje podnebne cilje v skladu z okoljskimi cilji EU 58 .

Predpisi in politika konkurence evropskim državljanom in podjetjem skupaj zagotavljajo zanesljivo oskrbo z energijo

Mehanizmi za zmogljivost so ukrepi, ki jih države članice sprejmejo za zagotovitev, da je lahko ponudba električne energije srednje- in dolgoročno usklajena s povpraševanjem. Namenjeni so zapolnjevanju pričakovanih vrzeli v zmogljivosti in zagotavljanju zanesljive oskrbe. Mehanizmi za zmogljivost morajo biti zasnovani tako, da se preprečijo izkrivljanja konkurence, saj lahko drugače privedejo do višjih cen električne energije za potrošnike, zagotovijo neupravičeno prednost nekaterim energetskim operaterjem ali ovirajo pretok električne energije preko meja EU.

Hkrati mehanizmi za zmogljivost ne morejo nadomestiti reform trga električne energije na nacionalni in evropski ravni. Države članice morajo v skladu z novo uredbo o trgu električne energije 59 v načrtovanje uvesti mehanizme za zmogljivost, da bodo predložile načrt reforme trga za odpravo regulativnih in drugih pomanjkljivosti, ki spodkopavajo spodbude za naložbe v sektorju električne energije. Z zadevno uredbo se bo preprečilo tudi sodelovanje proizvodne zmogljivosti z visokimi emisijami v mehanizmih za zmogljivost.

Komisija je leta 2019 izdala dva sklepa, povezana z mehanizmi za zmogljivost v Italiji 60 in Združenem kraljestvu (po poglobljeni preiskavi) 61 , v katerih so se že upoštevale določbe uredbe o trgu električne energije, ki se nanašajo na mehanizme za zmogljivost. 

Preiskovanje morebitnih kartelov, ki ovirajo uporabo inovativnih tehnologij

V smernicah Komisije za sporazume o horizontalnem sodelovanju so med drugim pojasnjene oblike sodelovanja med družbami, namenjene izboljšanju kakovosti proizvodov in inovacij, ki ne vzbujajo pomislekov na podlagi konkurenčnega prava EU. Za družbe je nezakonito, da se dogovorijo o oviranju konkurence glede kakovosti in inovacij. Komisija je 5. aprila 2019 družbama BMW in Daimler ter skupini Volkswagen Group (Volkswagen, Audi, Porsche) 62 poslala obvestilo o nasprotovanju, s katerim jih je seznanila s svojim predhodnim mnenjem, da so v obdobju 2006–2014 z nedovoljenim dogovarjanjem o omejitvi konkurence glede razvoja tehnologije za čiščenje emisij bencinskih in dizelskih osebnih vozil kršile protimonopolna pravila EU. Po predhodnem mnenju Komisije je bil cilj ravnanja proizvajalcev avtomobilov omejevanje konkurence na področju inovacij za dva sistema za čiščenje emisij, zaradi česar so bili potrošniki kljub tehnologiji, ki je na voljo proizvajalcem, morda prikrajšani za možnost nakupa avtomobilov, ki manj onesnažujejo.

5. Varstvo konkurence v predelovalnem sektorju

Z uveljavljanjem pravil konkurence v predelovalnem sektorju se zagotovi, da lahko podjetja na enotnem trgu konkurirajo pod poštenimi in enakimi pogoji. Poleg tega se z uveljavljanjem pravil o državni pomoči javno financiranje usmerja v raziskave, usposabljanje in energijsko učinkovitost. Le inovativne družbe s trajnostnimi poslovnimi načrti lahko potrošnikom in podjetjem v EU zagotavljajo pametno blago in storitve po konkurenčnih cenah. Z izboljšanjem učinkovitosti in dolgoročne konkurenčnosti podjetij EU na enotnem trgu bodo ta podjetja primerna za konkuriranje na svetovnem trgu.

Sklepi o združitvah in preiskave v osnovnih industrijskih panogah z visokimi ovirami za vstop

Nadzor EU nad združitvami prispeva k zagotavljanju, da lahko družbe, dejavne na enotnem trgu, konkurirajo pod poštenimi in enakimi pogoji. Priglašeni posli, ki bi lahko pomembno izkrivljali konkurenco, so pod strogim nadzorom Komisije. Komisija pri svoji oceni upošteva izboljšanje učinkovitosti, ki ga omogočajo združitve in lahko pozitivno vpliva na stroške, inovacije in druge vidike, če so taka izboljšanja preverljiva, specifična za združitve in se bodo verjetno prenesla na potrošnike. V primeru pomislekov glede konkurence lahko družbe, ki se združujejo, take pomisleke odpravijo tako, da ponudijo zaveze. Če se ne najdejo ali dogovorijo zadostne in ustrezne zaveze, Komisija posel prepove. Komisija je v zadnjih desetih letih odobrila več kot 3 000 združitev, od tega jih je bilo brezpogojno odobrenih več kot 90 %. Za primerjavo, Komisija je v istem obdobju blokirala le deset združitev, od tega tri v letu 2019.

Osnovna predelovalna industrija in industrija potrošniških izdelkov je v letu 2019 še naprej zajemala precejšen delež ukrepov Komisije za uveljavljanje pravil konkurence. 

Komisija je 6. februarja 2019 na podlagi uredbe EU o združitvah prepovedala prevzem družbe Alstom 63 , ki ga je predlagala družba Siemens. Družbi Siemens in Alstom, obe vodilni v železniški industriji, nista ponudili zadostnih popravnih ukrepov za trajno odpravo pomislekov Komisije. 

Komisija je 6. februarja 2019 na podlagi uredbe EU o združitvah prepovedala tudi prevzem dejavnosti valjanih izdelkov družbe Aurubis in deleža te družbe v družbi Schwermetall, ki ga je predlagala družba Wieland 64 . Pomisleki Komisije so vključevali zmanjšanje konkurence in zvišanje cen za valjane izdelke iz bakra, ki jih uporabljajo evropski proizvajalci. Pomisleke glede dostopa do predvaljanih trakov družbe Schwermetall in zvišanja cen za valjane izdelke so izrazili tudi številni evropski industrijski odjemalci. Družbi Wieland in Aurubis sta bili dva od treh največjih proizvajalcev valjanih izdelkov iz bakra v Evropi. Če bi se njuna združitev izvedla, bi družba Wieland postala akter s prevladujočim položajem na trgu valjanih izdelkov iz bakra z več kot 50-odstotnim tržnim deležem v Evropi in le enim večjim konkurentom z več kot 10-odstotnim tržnim deležem. Ker družba Wieland ni bila pripravljena učinkovito odpraviti izraženih pomislekov, je Komisija predlagani posel prepovedala.

Komisija je v industriji plastike 18. januarja 2019 po poglobljeni preiskavi družbi BASF odobrila prevzem dejavnosti proizvodnje poliamidov (najlona) 65 pod pogojem, da se odsvoji večina ustreznih sredstev družbe Solvay v EGP. Komisija je opredelila tveganje, da bi se zaradi posla, kakor je bil priglašen, verjetno zvišale cene in/ali zmanjšala razpoložljivost surovin v celotni vrednostni verigi za najlon 6.6 ter zvišale cene za končne uporabnike. Izdelki iz najlona 6.6 vključujejo posebno plastiko, ki se uporablja v avtomobilski, elektronski ali gradbeni industriji. Pogosto se uporabljajo kot nadomestki težjih kovinskih delov in zaradi prihranka energije. Komisija je nakup odsvojene dejavnosti 25. novembra 2019 odobrila družbi Domo Chemicals 66 .

Komisija je 11. junija 2019 na podlagi uredbe EU o združitvah prepovedala predlagano skupno podjetje med družbama Tata Steel in ThyssenKrupp 67 , ki bi v EGP združilo dejavnost proizvodnje ploščatih izdelkov iz ogljikovega jekla in elektropločevin družb ThyssenKrupp in Tata Steel. Družba ThyssenKrupp, ki je drugi največji proizvajalec ploščatih izdelkov iz ogljikovega jekla v EGP, in družba Tata Steel, ki je tretji največji proizvajalec, sta tudi pomembna proizvajalca jekla s kovinsko prevleko in laminiranega jekla, ki se uporablja za pakiranje, ter pocinkanih ploščatih izdelkov iz ogljikovega jekla za avtomobilsko industrijo. Pomisleki Komisije so se nanašali na zmanjšanje konkurence (manjša izbira za odjemalce jekla) in višje cene za različne vrste jekla. Zadevni strani nista ponudili zadostnih popravnih ukrepov za odpravo teh pomislekov. Komisija je za mnenje o predlaganih popravnih ukrepih zaprosila tudi udeležence na trgu, njihove povratne informacije pa so bile negativne. Zato je Komisija predlagani posel prepovedala.

Komisija je 1. oktobra 2019 po poglobljeni preiskavi pod določenimi pogoji družbi Novelis odobrila prevzem proizvajalca aluminija Aleris 68 . Komisija je imela pomisleke, da se bodo zaradi zadevnega posla za evropske kupce zvišale cene aluminijastih plošč za karoserije, ki se uporabljajo pri proizvodnji avtomobilov tudi za zmanjšanje emisij in porabe goriva. Da bi družbi odpravili pomisleke Komisije, sta ponudili, da odsvojita celotno dejavnost proizvodnje aluminijastih plošč za karoserije družbe Aleris v Evropi, vključno z njenim proizvodnim obratom v Belgiji. Odsvojitev vključuje sredstva za raziskave in razvoj ter sredstva za naložbo v nadaljnje izboljšanje njenih zmogljivosti. Ker bi se s predlagano odsvojitvijo odpravilo celotno prekrivanje, ki bi s poslom nastalo na trgu aluminijastih avtomobilskih karoserij v Evropi, je Komisija sklenila, da posel, kakor je spremenjen z zavezami, ne bo več povzročal pomislekov glede konkurence. Odobritev je pogojena s polnim izpolnjevanjem zavez.

Komisija je začela tudi poglobljene preiskave več predlaganih združitev v predelovalnem sektorju. Začetek poglobljenih preiskav ne vpliva na njihove izide. Komisija je 4. oktobra 2019 na podlagi uredbe EU o združitvah začela poglobljeno preiskavo, da bi proučila predlagano ustanovitev dveh skupnih podjetij proizvajalcev letal Boeing in Embraer 69 . Imela je pomisleke, da bi se lahko zaradi posla zvišale cene in zmanjšala izbira glede komercialnih zrakoplovov.

Poleg tega je Komisija 30. oktobra 2019 začela poglobljeno preiskavo, da bi ugotovila, ali se bo zaradi prevzema družbe Chantiers de l'Atlantique, ki ga je predlagala družba Fincantieri 70 , verjetno pomembno zmanjšala učinkovita konkurenca. Obe ladjedelniški družbi sta vodilni v svetu na že koncentriranem trgu z omejenimi zmogljivostmi.

Poleg tega je Komisija 17. decembra 2019 na podlagi uredbe EU o združitvah začela poglobljeno preiskavo za oceno prevzema družbe Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering CO., Ltd (DSME), ki ga je predlagala druga ladjedelniška skupina, tj. Hyundai Heavy Industries Holdings (HHIH) 71 . Komisija ima pomisleke, da bi se lahko zaradi združitve zmanjšala konkurenca na več svetovnih trgih za gradnjo tovornih ladij. Gradnja tovornih ladij je pomembna industrija za EU. Evropske ladjarske družbe so pomembne stranke družb DSME in HHIH ter zajemajo 30 % svetovnega povpraševanja po tovornih ladjah.

Pravila EU o državni pomoči prispevajo k spodbujanju inovacij

Komisija je junija 2014 sprejela sporočilo o pomembnih projektih skupnega evropskega interesa, v katerem so določena merila, na podlagi katerih lahko države članice podpirajo nadnacionalne projekte, ki so strateškega pomena za EU 72 . V sporočilu so pojasnjena pravila glede združljivosti, da se olajša sodelovanje med državami članicami pri projektih, ki jasno prispevajo h gospodarski rasti, trajnosti, delovnim mestom in konkurenčnosti EU. Okvir zahteva tudi zaveze, da se zagotovi obsežno razširjanje novega znanja po vsej EU. in podrobno oceno konkurence, da se čim bolj zmanjšajo morebitna neupravičena izkrivljanja. Okvir pomembnih projektov skupnega evropskega interesa dopolnjuje druga pravila o državni pomoči, kot sta uredba o splošnih skupinskih izjemah 73 in okvir za raziskave, razvoj in inovacije 74 , ki omogočajo tudi podpiranje inovativnih projektov ter obenem zagotavljajo, da so morebitna izkrivljanja konkurence omejena.

Komisija je decembra 2018 ugotovila, da je integrirani projekt, ki so ga Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo skupaj priglasili za raziskave in inovacije na področju mikroelektronike, tj. ključne omogočitvene tehnologije, skladen s pravili EU o državni pomoči in da prispeva k skupnemu evropskemu interesu 75 . Navedene štiri države članice morajo za ta projekt nameniti do 1,75 milijarde EUR sredstev, ki naj bi sprostila dodatnih 6 milijard EUR zasebnih naložb.

Decembra 2019 je temu prvemu pomembnemu projektu skupnega evropskega interesa sledil drugi projekt v zvezi z baterijami. Proizvodnja baterij je zaradi svojega potenciala na področju čiste mobilnosti, energije, trajnosti in konkurenčnosti strateškega pomena za evropsko gospodarstvo in družbo.

6. Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na področju obdavčitve

Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za podjetja, da si med seboj konkurirajo na podlagi uspešnosti, tudi kar zadeva obdavčitev, povečuje zaupanje v enotni trg. Države članice multinacionalnim skupinam ne morejo zagotavljati davčnih ugodnosti, ki niso na voljo drugim družbam (pogosto lokalnim podjetjem), saj bi to resno izkrivljalo konkurenco. Poleg tega bi se s tem javnemu proračunu in davkoplačevalcem EU odvzela prepotrebna sredstva za boj proti podnebnim spremembam, izgradnjo infrastrukture in vlaganje v inovacije.

Splošno sodišče je 24. septembra 2019 izdalo svoji prvi sodbi o sklepih Komisije, v katerih je ugotovilo, da sta davčni stališči, izdani družbama Starbucks 77 in Fiat 78 , pomenili državno pomoč. V sodbi v zadevi Fiat je potrdilo sklep Komisije z dne 21. oktobra 2015 79 ter se strinjalo, da je Komisija svoja pravila o državni pomoči pravilno uporabila za oceno obstoja nezakonite prednosti in ni stremela k uskladitvi davčnih pravil med državami. Strinjalo se je tudi z ugotovitvijo Komisije, da je davčno stališče Luksemburga selektivno, torej ni na voljo vsem družbam. V sodbi v zadevi Starbucks je razveljavilo sklep Komisije z dne 21. oktobra 2015 80 in ugotovilo, da Komisija ni mogla dokazati obstoja prednosti v korist družbe. V obeh primerih je Splošno sodišče podprlo pristop Komisije pri uporabi pravil o državni pomoči v davčnih zadevah.

Komisija nadaljuje boj proti selektivnim davčnim ugodnostim

Komisija je leta 2019 na podlagi pravil EU o državni pomoči še naprej proučevala ukrepe agresivnega davčnega načrtovanja, da bi proučila, ali vodijo v nezakonito državno pomoč.

Komisija je 2. aprila 2019 sklenila, da je Združeno kraljestvo nekaterim multinacionalnim družbam s tem, ko jim je odobrilo izvzetje iz sklopa pravil za preprečevanje izogibanja davkom, znanim kot pravila o nadzorovanih tujih družbah 81 , zagotovilo nezakonite davčne ugodnosti.

Komisija je 10. januarja 2019 začela poglobljeno preiskavo, da bi proučila, ali so morda davčna stališča, ki jih je Nizozemska izdala družbi Nike 82 , tej družbi zagotovila nepošteno prednost pred konkurenti, kar je v nasprotju s pravili EU o državni pomoči. Formalna preiskava Komisije se nanaša na davčno obravnavo dveh družb skupine Nike na Nizozemskem. Nizozemski davčni organi so v obdobju 2006–2015 izdali davčna stališča, v katerih so odobrili metodo za izračun licenčnin. Zato sta bili ti družbi v skupini obdavčeni le za omejen dobiček iz poslovanja na podlagi prodaje. Komisija meni, da plačila licenčnin, odobrena v stališčih, morda ne izražajo gospodarske realnosti. Zdi se, da so višja od tistega, za kar bi se neodvisne družbe, ki se pogajajo o tržnih pogojih, med seboj dogovorile v skladu z neodvisnim tržnim načelom.

Komisija je 16. septembra 2019, po sodbi Splošnega sodišča o razveljavitvi sklepa o belgijskem presežnem dobičku 83 z obrazložitvijo, da je treba davčna stališča v skladu s pravili EU o državni pomoči presojati posamično, začela ločene poglobljene preiskave 39 odobrenih davčnih stališč o „presežnem dobičku“, ki jih je Belgija izdala multinacionalnim družbam 84 . Hkrati se je Komisija pritožila zoper sodbo Splošnega sodišča pri Sodišču, da bi se dodatno pojasnil obstoj sheme pomoči. Postopek še poteka.

7. Okrepitev odpornosti finančnega sektorja v okviru bančne unije

Zaradi splošne stabilizacije evropskega finančnega sektorja po finančni krizi in izvajanja regulativnega okvira bančne unije se je še naprej zmanjševalo število primerov državnih pomoči v finančnem sektorju.

Komisija je 5. decembra 2019 sprejela sklep, v katerem je ugotovila, da je dokapitalizacija nemške banke Norddeutsche Landesbank – Girozentrale (NordLB) 85 skladna s trgom. Ukrepi so vključevali neposredno naložbo v višini 2,8 milijarde EUR ter naložbe za izvedbo potrebnih strukturnih sprememb in zmanjšanja, da bi se zagotovilo nadaljnje donosno poslovanje banke NordLB na trgu. Komisija je ugotovila, da je država prejela plačilo, podobno tistemu, ki bi ga v podobnih okoliščinah sprejel tudi zasebni subjekt. Zato so bili ukrepi izvedeni pod tržnimi pogoji in brez državne pomoči v smislu pravil EU. Evropska centralna banka je kot odgovorni nadzornik načrt odobrila 29. novembra 2019. S podobnim pristopom je Komisija 29. oktobra 2019 ugotovila, da se načrti Romunije glede vložitve 200 milijonov EUR kapitala v banko CEC Bank, ki je v celoti v državni lasti 86 , izvajajo pod tržnimi pogoji in zato ne vključujejo državne pomoči v korist banke v smislu pravil EU.

Vendar se kljub večji odpornosti bančnega sektorja v EU nekateri njegovi deli še vedno spoprijemajo z nekaterimi težavami iz preteklosti, kot je raven nedonosnih posojil, ki je še vedno visoka v nekaterih državah članicah. Komisija je leta 2019 za grško shemo za zavarovanje premoženja (znano tudi kot Hercules) 87 , namenjeno reševanju nedonosnih posojil v Grčiji, potrdila, da ne vsebuje državne pomoči. Ta shema je primer tega, kako lahko države članice bankam pomagajo očistiti njihove bilance stanja brez dodelitve pomoči ali izkrivljanja konkurence.

Nadaljnje zagotavljanje poštene konkurence na trgih finančnih storitev v korist potrošnikov in podjetij

Digitalna preobrazba vpliva na finančne storitve prav tako kot na druge panoge v Evropi. Digitalne tehnologije podjetjem omogočajo, da izboljšajo storitve za svoje stranke in jim ponudijo storitve, ki stanejo manj. Da bi se popolnoma izkoristil potencial digitalizacije, bodo podjetja na področju finančne tehnologije potrebovala resnično priložnost za konkurenco, z regulativnimi okviri pa bo treba zagotoviti, da bodo imeli vsi ponudniki finančnih storitev enake pogoje.

V letu 2019 je bilo uveljavljanje pravil konkurence v celotnem finančnem sektorju še naprej ključno za zagotavljanje poštene konkurence in zaščito finančne stabilnosti. Komisija je 22. januarja 2019 kartični shemi Mastercard 88 naložila globo v višini 570 milijonov EUR zaradi oviranja dostopa trgovcev do čezmejnih storitev kartičnega plačevanja, s čimer so bila kršena protimonopolna pravila EU.

Z uredbo o medbančnih provizijah 89 so bile 9. decembra 2015 uvedene omejitve za medbančne provizije, ki so se pred tem v EGP med državami močno razlikovale. Komisija trenutno proučuje izvajanje uredbe o medbančnih provizijah iz leta 2015 in je v zvezi s tem naročila študijo 90 . Komisija je končala ločene protimonopolne preiskave večstranskih medbančnih provizij družb Mastercard, Visa Inc. in Visa International, ki se zaračunavajo za transakcije v EGP, izvedene s potrošniškimi debetnimi in kreditnimi karticami, izdanimi zunaj EGP (medregionalne večstranske medbančne provizije). Z uredbo o medbančnih provizijah te večstranske medbančne provizije, ki pomenijo veliko breme za evropske trgovce in višje maloprodajne cene za vse potrošnike, niso bile omejene. Leta 2014 je bil po zavezah družbe Visa Europe postopek proti njej končan 91 . Leta 2019 so družbe Mastercard, Visa Inc. in Visa International vsaka zase ponudile zaveze, s katerimi bi se medregionalne večstranske medbančne provizije v povprečju zmanjšale za 40 %, kar bi bilo v skladu z omejitvami ali pod njimi. Komisija je 29. aprila 2019 sprejela sklepa, s katerima so te zaveze postale pravno zavezujoče na podlagi protimonopolnih pravil EU 92 .

Poleg tega je Komisija 16. maja 2019 v dveh sklepih o poravnavi oglobila pet bank zaradi sodelovanja v dveh kartelih na promptnem deviznem trgu (Forex) 93 za 11 pomembnih valut. S prvim sklepom (glede kartela, imenovanega Forex – Three-Way Banana Split) je bila bankam Barclays, the Royal Bank of Scotland (RBS), Citigroup in JPMorgan naložena skupna globa v višini 811 milijonov EUR. Kršitev se je začela 18. decembra 2007 in končala 31. januarja 2013. Z drugim sklepom (glede kartela, imenovanega Forex-Essex Express) je bila bankam Barclays, RBS in MUFG Bank (prej banka Bank of Tokyo-Mitsubishi) naložena skupna globa v višini nekaj manj kot 258 milijonov EUR. Kršitev se je začela 14. decembra 2009 in končala 31. julija 2012. Oba sklepa sta bila naslovljena na banko Union Bank of Switzerland (UBS), vendar ni bila kaznovana, ker je Komisiji razkrila obstoj kartelov.

Komisija je leta 2019 še naprej natančno spremljala kreditni sektor in objavila poročilo 94 o sindiciranih posojilih EU, vključno s tem, kako se taka sindicirana posojila oblikujejo in delujejo, ter njihovim učinkom na konkurenco na kreditnih trgih. Sindicirana posojila so pomemben instrument za financiranje večjih infrastrukturnih in inovacijskih projektov.

Komisija je v sektorju zavarovalništva maja 2019 začela formalno protimonopolno preiskavo združenja Insurance Ireland 95 , da bi proučila, ali je bil družbam, ki so želele ponujati svoje storitve na irskem trgu avtomobilskih zavarovanj, neupravičeno preprečen dostop do zbirke podatkov, ki jo združenje Insurance Ireland upravlja za svoje članice. Če se to dokaže, lahko prakse, ki se preiskujejo, kršijo pravila konkurence EU, kar lahko privede do zmanjšane izbire in manj konkurenčne cene za irske voznike glede avtomobilskih zavarovalnih polic. Formalna preiskava se je začela po inšpekcijskih pregledih, ki so bili julija 2017 izvedeni na irskem trgu avtomobilskih zavarovanj.

8. Zagotavljanje poštene konkurence v živilskem sektorju, sektorju potrošnikov in zdravstvenem sektorju

Enotni trg je trgovcem na drobno in potrošnikom omogočil, da po vsej Evropi iščejo najrazličnejše izdelke in nižje cene. Če družbe omejijo trgovce pri čezmejni prodaji blaga na spletu na enotnem trgu EU, to vodi do manjše izbire in višjih cen za potrošnike. Evropska pravila konkurence iz Pogodbe o delovanju EU 96 prepovedujejo sporazume med družbami, ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco na notranjem trgu EU.  

Uveljavljanje protimonopolnih pravil pri čezmejnih potrošniških izdelkih

Komisija je leta 2019 skrbno proučila več primerov, v katerih pridobitelji licenc niso smeli prodajati licenčnih izdelkov v drugi državi, s čimer so bila kršena protimonopolna pravila EU.

Komisija je 13. maja 2019 družbi Anheuser-Busch InBev NV/SA (AB InBev) 97 naložila globo višini 200,4 milijona EUR zaradi omejevanja prodaje piva v sosednjih državah članicah EU, s čimer je družba kršila protimonopolna pravila EU.

Komisija je 25. marca 2019 družbi Nike 98 naložila globo v višini 12,5 milijona EUR zaradi prepovedi trgovcem, da licencirano trgovsko blago, tj. licencirane izdelke nekaterih najbolj znanih nogometnih klubov in zvez v Evropi, prodajajo v drugih državah v EGP. V preiskavi je ugotovila, da neizključni licenčni in distribucijski sporazumi družbe Nike kršijo pravila konkurence EU, med drugim zaradi klavzul, v skladu s katerimi sta aktivna in pasivna prodaja na spletu in drugod v države EGP, ki pridobiteljem licenc niso posebej dodeljene, izrecno prepovedani. Družba Nike je izvajala tudi določene ukrepe za posredno izvajanje teh prodajnih omejitev, na primer s tem, da je pridobiteljem licenc grozila z odpovedjo pogodbe in izvajanjem revizij za zagotovitev skladnosti z omejitvami. Podobno je bila 9. julija 2019 družbi Sanrio 99 naložena globa v višini 6,2 milijona EUR zaradi omejevanja trgovcev pri prodaji licenciranega trgovskega blaga v drugih državah v EGP. Ta omejitev je zadevala izdelke, ki vsebujejo like v lasti družbe Sanrio, na primer Hello Kitty. Zlasti je družba Sanrio omejevala jezike, ki bi jih pridobitelji licenc lahko uporabili na licenciranih izdelkih. Nezakonite prakse družbe Sanrio so trajale približno 11 let. Družbama Sanrio in Nike sta se globi zmanjšali za 40 %, ker sta poleg priznanja svojih kršitev obsežno sodelovali s Komisijo, k čemur nista bili pravno zavezani. Komisija je izvedla tudi tretjo preiskavo v zvezi z praksami podeljevanja licenc družbe Universal Studios 100 , ki je med drugim lastnik pravic za filmski seriji Minioni in Jurski svet.

Komisija je 27. septembra 2019 družbama Coroos in Groupe CECAB 101 naložila globo v skupnem znesku 31,6 milijona EUR zaradi kršitve protimonopolnih pravil EU. Družbi Bonduelle globa ni bila naložena, ker je Komisiji razkrila obstoj kartela. Družbe Bonduelle, Coroos in Groupe CECAB so več kot 13 let sodelovale v kartelu za dobavo nekaterih vrst zelenjave v pločevinkah trgovcem na drobno in/ali družbam za gostinske storitve v EGP. Družbe so določale cene, se dogovarjale o tržnih deležih in količinskih kvotah, si dodeljevale stranke in trge, usklajevale prijave na razpise in si izmenjavale poslovno občutljive informacije. Kršitev je zajemala celotni EGP in je trajala od 19. januarja 2000 do 11. junija 2013 za družbo Bonduelle ter do 1. oktobra 2013 za družbi Coroos in Groupe CECAB. Vse tri družbe so priznale vpletenost v kartel in privolile v poravnavo.

Poleg tega je Komisija novembra 2019 začela formalno protimonopolno preiskavo, da bi proučila, ali sta dve največji francoski skupini trgovcev na drobno, tj. Casino Guichard-Perrachon (znana kot Casino) in Les Mousquetaires (znana kot Intermarché) 102 , uskladili svoje ravnanje na trgu, s čimer sta kršili pravila konkurence EU. Preiskava je del prizadevanj Komisije za zagotovitev, da sodobni živilski maloprodajni sektor potrošnikom zagotavlja koristi.

Politika konkurence, ki prispeva k dostopnim in inovativnim zdravilom

Komisija je 28. januarja 2019 objavila poročilo „Izvajanje pravil konkurence v farmacevtskem sektorju (2009–2017) – Skupna prizadevanja evropskih organov, pristojnih za konkurenco, za cenovno dostopna in inovativna zdravila“ 103 . Poročilo vsebuje celovit pregled in primere tega, kako so Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco v 28 državah članicah, v obdobju 2009–2017 izvajali protimonopolna pravila EU in pravila EU o združitvah v farmacevtskem sektorju. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je uveljavljanje pravil konkurence EU pomagalo ohraniti raven inovacij v sektorju z uporabo protimonopolnih pravil proti praksam, ki bi lahko izkrivile spodbude za inovacije.

Komisija je leta 2019 nadaljevala postopek v dveh zadevah, v katerih preiskuje podjetja, za katera obstaja sum, da preprečujejo ali zmanjšujejo dostop potrošnikov do učinkovitih, inovativnih in cenovno dostopnih zdravil. Prva zadeva se nanaša na t. i. prakse plačevanja za odlog, zaradi česar je bil oviran vstop na trg generičnega modafinila 104 , zdravila za motnje spanja. Komisija namerava to preiskavo končati v letu 2020. Druga zadeva se nanaša na formalni protimonopolni postopek, ki ga je Komisija začela proti družbi Aspen Pharma 105 zaradi suma zlorabe prevladujočega položaja na trgu. Komisija preiskuje trditve, da je družba Aspen Pharma morda uvedla nepoštene in previsoke cene za več zdravil proti raku v vseh državah EGP razen v Italiji 106 . Komisija namerava to zadevo končati v letu 2020.

9. Prometni sektor in sektor poštnih storitev

Konkurenčnost prometnega sektorja in sektorja poštnih storitev je pomembna za dobro delujoč enotni trg, saj ima ugodne učinke prelivanja na druge sektorje evropskega gospodarstva, ki so vključeni v svetovne trge. V teh sektorjih je konkurenca še posebej pomembna v korist potrošnikov, rasti in delovnih mest.

Državna pomoč v prometnem sektorju, ki prispeva k preprečevanju izkrivljanj konkurence

Komisija je 2. avgusta 2019 ugotovila, da so sporazumi o trženju, sklenjeni med lokalnim združenjem za spodbujanje turističnih in gospodarskih tokov ter družbo Ryanair 107 na letališču Montpellier, nezakoniti v skladu s pravili EU o državni pomoči. Združenje za spodbujanje turističnih in gospodarskih tokov je v obdobju 2010–2017 sklenilo več sporazumov o trženju z družbo Ryanair in njeno hčerinsko družbo Airport Marketing Services, na podlagi katerih sta letalski prevoznik in njegova hčerinska družba prejemala plačila v zameno za promocijo Montpellierja in okolice kot turistične destinacije na spletnem mestu družbe Ryanair. S temi plačili je bila družbi Ryanair zagotovljena selektivna prednost pred njenimi konkurenti. Francija mora zdaj od družbe Ryanair izterjati nezakonito državno pomoč v višini 8,5 milijona EUR. Komisija trenutno preiskuje nadaljnje sporazume med javnimi organi in letalskimi prevozniki na regionalnih letališčih Girona in Reus 108 v Španiji.

Komisija je 28. februarja 2019 začela poglobljeno preiskavo, da bi proučila, ali je danska in švedska javna podpora fiksni povezavi železnica–cesta v Øresundu 109 v skladu s pravili EU o državni pomoči. Poleg tega je junija 2019 začela poglobljeno preiskavo, da bi proučila, ali je model javnega financiranja fiksne povezave železnica–cesta v morski ožini Fehmarn 110 med Dansko in Nemčijo v skladu s pravili EU o državni pomoči. Obe poglobljeni preiskavi je začela po tem, ko je Splošno sodišče razveljavilo njena prejšnja sklepa, v katerih je odobrila zadevni podpori.

Komisija je 16. decembra 2019 na podlagi pravil EU o državni pomoči odobrila pet shem za podporo pomorskemu prometu na Cipru, Danskem, v Estoniji, na Poljskem in Švedskem 111 . Sheme spodbujajo registracijo ladij v Evropi in prispevajo k svetovni konkurenčnosti sektorja, ne da bi neupravičeno izkrivljale konkurenco.

Državna pomoč poštnim storitvam: ohranjanje enakih pogojev

Z nadzorom nad državno pomočjo v poštnem sektorju se zagotovi, da nadomestilo, izplačano izvajalcu poštnih storitev, ki je običajno prvotni izvajalec in mu je bila naložena draga obveznost opravljanja javne službe, ne izkrivlja konkurence med prvotnimi izvajalci poštnih storitev in novimi udeleženci.

Komisija je 22. julija 2019 odobrila nadomestilo za javne storitve v višini 171,74 milijonov EUR, ki ga je Italija dodelila družbi Poste Italiane 112 za distribucijo časopisov in publikacij založnikov in neprofitnih organizacij po znižanih tarifah v obdobju 2017–2019.

Poleg tega je Komisija 14. junija 2019 začela poglobljeno preiskavo, da bi proučila, ali sta kapitalska injekcija, ki sta jo Danska in Švedska dodelili družbi PostNord, in kapitalska injekcija družbe PostNord družbi Post Danmark, v skladu s pravili EU o državni pomoči 113 . Družba Post Danmark zagotavlja nacionalne poštne storitve na Danskem in je hčerinska družba v popolni lasti družbe PostNord, ki je v lasti danske (40 %) in švedske (60 %) države.    

10. Združevanje moči pri spodbujanju evropske in svetovne kulture na področju konkurence

Ker se svetovni trgi še naprej povezujejo in ker se vse več podjetij zanaša na globalne verige vrednosti, morajo organi, pristojni za konkurenco, bolj kot kdaj koli prej okrepiti svoje sodelovanje ter se dogovoriti o skupnih standardih in postopkih. Učinkovito uveljavljanje pravil konkurence je vse bolj odvisno od sodelovanja z drugimi izvršilnimi organi.

Komisija je na področju konkurence še naprej v ospredju mednarodnega sodelovanja na večstranski in dvostranski ravni. Leta 2019 je še naprej dejavno sodelovala pri mednarodnih forumih, povezanih s konkurenco, kot so Odbor OECD za konkurenco, Mednarodna mreža za konkurenco, Mednarodna banka za obnovo in razvoj ter Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj. Komisija ostaja zavezana spodbujanju daljnosežne kulture na področju konkurence in enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni, na podlagi katerih si lahko podjetja konkurirajo na podlagi uspešnosti. V letu 2019 je Komisija nadaljevala prizadevanja za izboljšanje mednarodnih pravil za subvencije. Reforma pravil o subvencijah je ena glavnih prednostnih nalog EU za posodobitev trgovinskih pravil STO. Komisija je prispevala tudi k skupnemu dogovoru z organi za konkurenco držav G7 o izzivih, ki jih digitalna ekonomija postavlja za analizo konkurence.

Na dvostranski ravni želi Komisija v pogajanja o sporazumih o prosti trgovini vključiti določbe o konkurenci in nadzoru nad državno pomočjo. Leta 2019 je nadaljevala pogajanja o sporazumih o prosti trgovini z Avstralijo, Azerbajdžanom, Čilom, Indonezijo, Novo Zelandijo, Tunizijo in Uzbekistanom ter končala pogajanja s Kirgizistanom in Mercosurjem.

Komisija je leta 2019 še naprej sodelovala pri politiki konkurence in v zadevah s Kitajsko ter ponovno potrdila referenčni okvir dialoga EU in Kitajske o politiki konkurence 114 in memorandum o soglasju o dialogu na področju sistema nadzora državne pomoči in sistema za preverjanje poštene konkurence 115 . Pogajanja Komisije o celovitem sporazumu o naložbah s Kitajsko še vedno trajajo.

Poleg tega je Komisija nadaljevala svoje tehnično sodelovanje na področju politike konkurence in izvrševanja z glavnimi trgovinskimi partnerji Evropske unije, s katerimi je Komisija podpisala memorandume o soglasju. Kar zadeva sosednje države, je v letu 2019 sodelovala pri spremljanju izvajanja pravnega reda EU na področju konkurence v državah, kot je Ukrajina.

Nazadnje, Komisija je še naprej spremljala skladnost držav kandidatk za pristop k EU z njihovimi zavezami na področju politike konkurence na podlagi stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov.

Sodelovanje z nacionalnimi organi, pristojnimi za konkurenco, v okviru Evropske mreže za konkurenco

Komisija in nacionalni organi, pristojni za konkurenco, v vseh državah članicah EU od leta 2004 sodelujejo v okviru Evropske mreže za konkurenco 116 . Cilj mreže je zgraditi učinkovit pravni okvir za izvrševanje evropskega konkurenčnega prava proti družbam, ki se ukvarjajo s čezmejnimi poslovnimi praksami, ki omejujejo konkurenco.

Komisija je leta 2019 prek Evropske mreže za konkurenco še naprej zagotavljala dosledno uporabo členov 101 in 102. Dva ključna podporna mehanizma sodelovanja v Uredbi (ES) št. 1/2003 117 sta obveznost nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da Komisijo o novi preiskavi obvestijo v fazi prvega uradnega preiskovalnega dejanja in se o predvidenih odločitvah posvetujejo s Komisijo. Leta 2019 se je v okviru mreže začelo 138 novih preiskav in predložilo 95 predvidenih sklepov v primerjavi s 165 novimi preiskavami in 75 predvidenimi sklepi v letu 2018. Ti podatki vključujejo preiskave oziroma sklepe Komisije.

Poleg teh mehanizmov sodelovanja, določenih v Uredbi (ES) št. 1/2003, se skladno uveljavljanje pravil konkurence EU zagotavlja tudi z drugimi delovnimi tokovi sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco. Mreža se redno srečuje, da razpravlja o primerih v zgodnjih fazah, vprašanjih politike in zadevah strateškega pomena. Leta 2019 je bilo organiziranih 28 sestankov med horizontalnimi delovnimi skupinami in podskupinami za posamezni sektor, na katerih so uradniki organov, pristojnih za konkurenco, izmenjali mnenja.

Ohranjanje rednega in konstruktivnega medinstitucionalnega dialoga

Evropski parlament, Svet in dva posvetovalna odbora so s svojimi posebnimi vlogami v odnosu do evropskih državljanov in državljank ter deležnikov ključni partnerji v dialogu o politiki konkurence.

Komisija je v odgovor na poročilo Parlamenta o letnem poročilu o politiki konkurence za leto 2017 (poročevalec M. Reimon) izpostavila zadeve v zvezi z davčnimi stališči, konferenco o konkurenci v digitalni dobi, okoljske premisleke, podporo evropskim industrijskim panogam in konkurenco kot eno vodilnih načel internega trga.

Odgovor Komisije na resolucijo Evropskega parlamenta o politiki konkurence, sprejeto 31. januarja 2019, je bil naveden v njenem pisnem odgovoru, ki je bil poslan 3. julija 118 . Komisija je zlasti pozdravila podporo Evropskega parlamenta močni in učinkoviti politiki konkurence, vključno z njegovo podporo krepitvi zmogljivosti nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da bi se zagotovilo učinkovitejše izvrševanje konkurenčnega prava EU s tako imenovano direktivo o Evropski mreži za konkurenco plus (ECN+) ter da bi se zagotovili zadostni viri in ustrezna orodja, da lahko Komisija ciljno usmeri svoje preiskave in jih hitro zaključi, tudi v povezavi s pogajanji o programu za enotni trg v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira. Komisarka Vestager je leta 2019 večkrat nastopila v Parlamentu. Februarja je nastopila pred posebnim odborom Parlamenta za obdavčenje in se skupaj s podpredsednikom Dombrovskisom udeležila tudi seje delovne skupine Bančne unije pri Odboru za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta brez navzočnosti javnosti.

Komisarka Vestager je marca sodelovala v strukturnem dialogu z Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve, v okviru katerega je poudarila, da je podpora Evropskega parlamenta delu Komisije na področju politike konkurence ključno orodje za dosego odprtega enotnega trga v korist državljanov.

Službe Komisije GD za konkurenco so poleg dvostranskih srečanj med komisarjem in posameznimi poslanci Evropskega parlamenta pripravile tehnične predstavitve za poslance in njihovo osebje.

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja za konkurenco je v okviru cikla letnega poročila o konkurenci za leto 2018 decembra sodeloval v razpravah v Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve po tem, ko je poročevalec Yon-Courtin predstavil osnutek poročila. Komisija je vse leto sodelovala tudi z obema posvetovalnima odboroma.

Komisarka Vestager je bila 16. maja 2019 povabljena na 543. plenarno zasedanje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora zaradi izmenjave mnenj z njegovimi člani o izzivih politike konkurence za novo Komisijo in novi Evropski parlament, zlasti v okviru digitalne gospodarstva in trajnostnega razvoja. Opozorila je na izzive novega institucionalnega cikla, kot so nove tehnologije in inovacije, dinamika gospodarske rasti, učinkovito obdavčenje, zeleno gospodarstvo in v prihodnost usmerjena podnebna politika.

Pod romunskim predsedovanjem Svetu v prvi polovici leta 2019 je bila komisarka Vestager 13. marca povabljena na delovno kosilo, na katerem je z odborom stalnih predstavnikov (Coreper) razpravljala o industrijski politiki. Istega dne je predsedstvo predsedovalo celodnevnemu sestanku delovne skupine za konkurenco, kar je bila priložnost, da GD za konkurenco atašejem držav članic za konkurenco poda tehnične informacije o številnih vprašanjih politike konkurence. Na srečanju se je razpravljalo o temah, kot so digitalni izzivi in industrijska politika, konkurenca v kmetijskem in farmacevtskem sektorju, preverjanje ustreznosti in revizija uredbe o splošnih skupinskih izjemah ter nedavne spremembe sporazumov o sodelovanju, dogovorjene s kanadskimi in japonskimi organi, pristojnimi za konkurenco.

Temu je 6. maja sledilo še eno srečanje, na katerem so bile podane najnovejše informacije o več teh temah, poudarek pa je bil na dosežkih na področju državne pomoči v obliki pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, končnem poročilu posebnih svetovalcev „Politika konkurence za digitalno dobo“ in rezultatih raziskave Eurobarometra, ki kažejo, kako državljani dojemajo konkurenco. Komisija je februarja na Posebnem odboru Sveta za kmetijstvo, ki ga zastopata GD za kmetijstvo in razvoj podeželja ter GD za konkurenco, predstavila glavne ugotovitve poročila o uporabi pravil konkurence v kmetijskem sektorju v skladu s členom 225(d) Uredbe (EU) 1308/2013 (uredba o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov). Predstavniki GD za konkurenco so pod finskim predsedovanjem Svetu v drugi polovici leta 2019 sodelovali na razpravah Delovne skupine na visoki ravni za konkurenčnost in rast na temo „Celosten pristop k agendi EU glede povezovanja politik na področju industrije in enotnega trga, vključno s storitvami“, in podali najnovejše informacije o temi „Podatki in politika konkurence, povezani s platformnim gospodarstvom“.

(1)

Glej: https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20191029IPR65301/final-turnout-data-for-2019-european-elections-announced.

(2)

Ursula von der Leyen, „Bolj ambiciozna Unija – Moj načrt za Evropo“, Politične usmeritve naslednje Evropske komisije za obdobje 2019–2024, uvodni govor na zasedanju Evropskega parlamenta 16. julija 2019, https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/political-guidelines-next-commission_sl.pdf .

(3)

Ursula von der Leyen, poslanica izvršni podpredsednici za Evropo, pripravljeno na digitalno dobo, Margrethe Vestager, 1. decembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/commission/commissioners/sites/comm-cwt2019/files/commissioner_mission_letters/mission-letter-margrethe-vestager_2019_en.pdf .

(4)

Glej: http://ec.europa.eu/competition/publications/reports/kd0419345enn.pdf.

(5)

Glej https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_18_6862 in https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_19_6705 .

(6)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/index_en.html .  

(7)

Glej: https://europa.eu/rapid/press-release_IP-19-182_en .

(8)

Glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares-2018-6600267_sl .

(9)

Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(10)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/state_aid/modernisation/evaluation_sgei_en.html .

(11)

Glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares-2019-4715393/public-consultation_sl .

(12)

Uredba Komisije (EU) št. 1217/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 335, 18.12.2010, str. 36), Uredba Komisije (ES) št. 1218/2010 z dne 14. decembra 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji in usklajena ravnanja (UL L 335, 18.12.2010, str. 43).

(13)

Glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares-2018-5068981_sl .

(14)

Uredba Komisije (EU) št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 102, 23.4.2010, str. 1).

(15)

Glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares-2018-6188380_sl .

(16)

Uredba Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. maja 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (UL L 129, 28.5.2010, str. 52).

(17)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_19_1594 .

(18)

Zadeva 40481 – Sistemi za varnost oseb v vozilih (II), sklep Komisije z dne 5. marca 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40481 .

(19)

Zadeve: AT.39748 – Žične napeljave za avtomobilsko industrijo (2013), AT.39922 – Ležaji (2014), AT.39801 – Poliuretanska pena (2014), AT.40055 – Parkirni grelniki (2015), AT.40028 – Alternatorji in zaganjalniki (2016), AT.39960 – Toplotni sistemi (2017), AT.40013 – Sistemi osvetlitve (2017), AT.39881 – Sistemi za varnost oseb v vozilih (2017) in AT.40113 – Vžigalne svečke (2018).

(20)

Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(21)

Zadeva M.8436 – General Electric Company/LM Wind Power Holding, sklep Komisije z dne 8. aprila 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_8436 .

(22)

Zadeva M.8179 – Canon/Toshiba Medical Systems Corporation, sklep Komisije z dne 27. junija 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_8179 .

(23)

Glej: https://ec.europa.eu/info/priorities/europe-fit-digital-age_sl .

(24)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/publications/reports/kd0419345enn.pdf .

(25)

Zadevni trije posebni svetovalci so Heike Schweitzer, nemški profesor prava, Jacques Crémer, francoski profesor ekonomije, in Yves-Alexandre de Montjoye, belgijski docent podatkovnih ved.

(26)

26 Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, 9.12.1997, str. 5).

(27)

Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (Besedilo velja za EGP) (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(28)

Zadeva AT.40411 – Googlov iskalnik (AdSense), sklep Komisije z dne 20. marca 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40411 .

(29)

Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L 349, 5.12.2014, str. 1).

(30)

Zadeva AT.39740 – Google Search (Shopping), sklep Komisije z dne 27. junija 2017, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39740 .

(31)

Zadeva AT.40099 – Google Android, sklep Komisije z dne 18. julija 2018, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40099 .

(32)

Zadeva AT.40462 – Amazon Marketplace, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40462 .

(33)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/antitrust/sector_inquiry_final_report_sl.pdf in https://ec.europa.eu/competition/antitrust/sector_inquiries_e_commerce.html .

(34)

Zadeva AT.40023 – Čezmejni dostop do plačljive televizije, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40023 .

(35)

AT.40413 – Focus Home, AT.40414 – Koch Media, AT.40420 – ZeniMax, AT.40422 – Bandai Namco in AT.40424 – Capcom. Glej tudi: https://europa.eu/rapid/press-release_IP-19-2010_sl.htm .

(36)

Zadeva AT.39711 – Qualcomm (plenilske cene), sklep Komisije z dne 18. julija 2019, na voljo na spletnem naslovu:  https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39711 .

(37)

Zadeva AT.40305 – Souporaba omrežja – Češka, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40305 .

(38)

Glej: https://berec.europa.eu/eng/document_register/subject_matter/berec/regulatory_best_practices/common_approaches_positions/8605-berec-common-position-on-infrastructure-sharing .  

(39)

Zadeva AT.40608 – Broadcom, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40608 .

(40)

Zadeva M.9370 – Telenor/DNA, sklep Komisije z dne 15. julija 2019. Glej: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9370 .

(41)

Zadeva M.8864 – Vodafone/Liberty Global (nekatera sredstva), sklep Komisije z dne 18. julija 2019. Glej: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_8864 .

(42)

Zadeva M.9064 – Telia Company/Bonnier Broadcasting Holding, sklep Komisije z dne 12. novembra 2019. Glej: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9064 .

(43)

Glej: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/communication-connectivity-competitive-digital-single-market-towards-european-gigabit-society .

(44)

Zadeva SA.49935 – Projekt za širokopasovne povezave zelo visoke hitrosti – Grčija, sklep Komisije z dne 7. januarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_49935 .

(45)

Zadeva SA.54472 – Nacionalni načrt za širokopasovne povezave – Irska, sklep Komisije z dne 15. novembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_54472 .

(46)

Zadeva SA.53925 – Shema za širokopasovne povezave na belih in sivih lisah z dostopovnim omrežjem naslednje generacije – Španija, sklep Komisije z dne 10. decembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_53925 .

(47)

Zadeva SA.54668 – Bavarska gigabitna shema – Nemčija, sklep Komisije z dne 29. novembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_54668 .

(48)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final). Glej: https://ec.europa.eu/info/publications/communication-european-green-deal_sl .  

(49)

Glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/initiatives/ares2018-6600267_sl .

(50)

Direktiva (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(51)

Povečanje proračuna in podaljšanje sheme SA.48190 – Program podpore za nakup električnih avtobusov za mestni javni prevoz – Nemčija, sklep Komisije z dne 26. februarja 2018, na voljo na spletnem naslovu:

https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_48190.

(52)

SA.53054 – Shema za naknadno opremljanje težkih občinskih vozil, SA.53055 – Shema za naknadno opremljanje težkih gospodarskih vozil in SA.53056 – Shema za naknadno opremljanje lahkih gospodarskih in občinskih vozil. Nemčija je za te sheme priglasila spremembo, ki jo je Komisija odobrila 25. oktobra 2019 pod številko SA.55230, SA.55231 oziroma SA.55232. S spremembo se je med drugim uvedel prožnejši koncept upravičenih občin.

(53)

Zadeva SA.35179 – Spodbujanje proizvodnje električne energije iz sekundarnih virov – Češka, sklep Komisije z dne 26. septembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_35179.

(54)

Zadeva SA.54042 – Projekt pridobivanja energije iz odpadkov/kogeneracijska naprava s pridobivanjem energije iz goriva, pridobljenega iz odpadkov, v Sofiji – Bolgarija, sklep Komisije z dne 25. novembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_54042 .

(55)

Zadeva SA.47662 – LIP – Pomoč družbi LG Chem Wrocław Energy Sp. z o.o., sklep Komisije z dne 28. januarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_47662 .

(56)

Zadeva SA.53347 – Podpora električni energiji iz obnovljivih virov za obdobje 2019–2021 – Italija, sklep Komisije z dne 14. junija 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_53347 .

(57)

Zadeva SA.45274 – Morska vetrna elektrarna v Courseullesu – Francija, sklep Komisije z dne 26. julija 2019, SA.45275 – Morska vetrna elektrarna v Fécampu – Francija, sklep Komisije z dne 26. julija 2019, SA.45276 – Morska vetrna elektrarna v Saint Nazairu – Francija, sklep Komisije z dne 26. julija 2019, SA.47246 – Morska vetrna elektrarna na otokih Yeu in Noirmoutier – Francija, sklep Komisije z dne 26. julija 2019, SA.47247 – Morska vetrna elektrarna v Dieppu – Francija, sklep Komisije z dne 26. julija 2019 in SA.48007 – Morska vetrna elektrarna v Saint Brieucu – Francija, sklep Komisije z dne 26. julija 2019. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_19_4749 .

(58)

Glej: https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024_sl .

(59)

Uredba (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L 158, 14.6.2019, str. 54).

(60)

Zadeva SA.53821 – Sprememba italijanskega mehanizma za zmogljivost, sklep Komisije z dne 14. junija 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_53821 .

(61)

Zadeva SA.35980 – Mehanizem Združenega kraljestva za zmogljivost, sklep Komisije z dne 24. oktobra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_35980 .

(62)

Zadeva AT.40178 – Emisije avtomobilov, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40178 . 

(63)

Zadeva M.8677 – Siemens/Alstom, sklep Komisije z dne 6. februarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_8677 .

(64)

Zadeva M.8900 – Wieland/Aurubis (valjani izdelki)/Schwermetall, sklep Komisije z dne 6. februarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_8900 .

(65)

Zadeva M.8674 – BASF/Solvay (dejavnosti proizvodnje tehnične plastike ter poliamidov in vmesnih izdelkov, sklep Komisije z dne 18. januarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_8674.

(66)

Zadeva M.9553 – Domo Investment Group/Solvay (dejavnost proizvodnje poliamidov za plemenitenje v EGP), sklep Komisije z dne 25. novembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9553 .

(67)

Zadeva M.8713 – Tata Steel/Thyssenkrupp/JV, sklep Komisije z dne 11. junija 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_8713 .

(68)

Zadeva M.9076 – Novelis/Aleris, sklep Komisije z dne 1. oktobra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9076 .

(69)

Zadeva M.9097 – Boenig/Embraer, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9097 . Družba Boeing je 25. aprila 2020 odpovedala sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja z družbo Embraer.

(70)

Zadeva M.9162 – Fincantieri/Chantiers de l’Atlantique, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9162 .

(71)

Zadeva M.9343 – Hyundai Heavy Industries Holdings/Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9343 .

(72)

V skladu s členom 107(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(73)

Glej: http://ec.europa.eu/competition/state_aid/legislation/block.html .

(74)

Sporočilo Komisije – Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C 198, 27.6.2014, str. 1).

(75)

Zadeve SA.46705 (Francija), SA.46578 (Nemčija), SA.46595 (Italija) in SA.46590 (Združeno kraljestvo). Glej tudi: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_18_6862 .

(76)

Zadeve SA.54793 (Belgija), SA.54801 (Nemčija), SA.54794 (Francija), SA.54806 (Italija), SA.54808 (Poljska), SA.54796 (Švedska) in SA.54809 (Finska). Glej tudi: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_19_6705 .

(77)

Združeni zadevi T-760/15 in T-636/16, Kraljevina Nizozemska in drugi/Evropska komisija, sodba z dne 24. septembra 2019, ECLI:EU:T:2019:669.

(78)

Združeni zadevi T-755/15 in T-759/15, Veliko vojvodstvo Luksemburg in Fiat Chrysler Finance Europe/Evropska komisija, sodba z dne 24. septembra 2019, ECLI:EU:T:2019:670.

(79)

Zadeva SA.38375 – Državna pomoč, ki jo je Luksemburg odobril podjetju Fiat, sklep Komisije z dne 21. oktobra 2015, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_38375 .

(80)

Zadeva SA.38374 – Državna pomoč, ki jo je Nizozemska dodelila podjetju Starbucks, sklep Komisije z dne 21. oktobra 2015, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_38374 .

(81)

Zadeva SA.44896 – Shema državne pomoči Združenega kraljestva v zvezi z nadzorovanimi tujimi družbami z izjemo pri financiranju skupin, sklep Komisije z dne 2. aprila 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_44896 .

(82)

Zadeva SA.51284 – Domnevna pomoč podjetju Nike – Nizozemska, sklep Komisije z dne 10. januarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_51284 .

(83)

Zadeva SA.37667 – Oprostitev presežnega dobička v Belgiji, sklep Komisije z dne 11. januarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_37667 .

(84)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_19_5578 .

(85)

Zadeva SA.49094 – Ukrepi za krepitev kapitala in prestrukturiranja banke Norddeutsche Landesbank, skladni s trgom, sklep Komisije z dne 5. decembra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_49094 .

(86)

Zadeva SA.53869 – Dokapitalizacija banke CEC Bank, skladna s trgom, sklep Komisije z dne 29. oktobra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_53869 .

(87)

Zadeva SA.53519 – Grška shema za zavarovanje premoženja (Hercules) – Grčija, sklep Komisije z dne 10. oktobra 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_53519 .

(88)

Zadeva AT.40049 – MasterCard II, sklep Komisije z dne 22. januarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40049 .

(89)

Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (Besedilo velja za EGP) (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).

(90)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/publications/reports/kd0120161enn.pdf .

(91)

Zadeva AT.39398 – VISA MIF, sklep Komisije z dne 26. februarja 2014. Glej: http://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/dec_docs/39398/39398_9728_3.pdf .

(92)

Zadevi AT.39398 – VISA MIF in AT.40049 – Mastercard II, sklepa Komisije z dne 29. aprila 2019. Glej: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40049 in https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_39398 .

(93)

Zadeva AT.40135 – Forex, sklep Komisije z dne 16. januarja 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40135 .

(94)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/publications/reports/kd0419330enn.pdf .

(95)

Zadeva AT.40511 – Združenje Insurance Ireland: zbirka podatkov zavarovalnih zahtevkov in pogoji za dostop, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40511 .

(96)

Glej: https://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:12008E101:SL:HTML .

(97)

Case AT.40134 – Omejitve trgovanja s pivom AB InBev, sklep Komisije z dne 13. maja 2019, na voljo na spletnem mestu:  https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40134 . 

(98)

Zadeva AT.40436 – Licencirano blago – Nike, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40436 .

(99)

Zadeva AT.40432 – Licencirano blago – Sanrio, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40432 .

(100)

Zadeva AT.40433 – Filmsko trgovsko blago, na voljo na spletnem mestu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40433 . Sklep, s katerim je bila družbi NBCUniversal naložena globa v višini 14,3 milijona EUR zaradi pogodbenih omejitev v neizključnih licenčnih sporazumih v zvezi s prodajo licenčnih izdelkov s podobami iz filmov družbe NBCUniversal, je bil sprejet 30. januarja 2020.

(101)

Zadeva AT.40127 – Coroos in Groupe CECAB, sklep Komisije z dne 13. maja 2019, na voljo na spletnem naslovu: glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_19_5911 .

(102)

Zadeva AT.40466 – Alliance Casino in Intermarché, sklep Komisije z dne 13. maja 2019, na voljo na spletnem naslovu:   https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40466 .

(103)

Glej: http://ec.europa.eu/competition/sectors/pharmaceuticals/report2019/index.html in https://europa.eu/rapid/press-release_IP-19-741_sl .

(104)

Zadeva AT.39686 – Cephalon, glej: sporočilo za medije IP/17/2063 z dne 17. julija 2017: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-2063_sl.htm .

(105)

Zadeva AT.40394 – Aspen. Glej: sporočilo za medije IP/17/1323 z dne 15. maja 2017: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-1323_sl.htm in http://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases/dec_docs/40394/40394_235_3.pdf .

(106)

     Italijanski organ, pristojen za konkurenco, je sklep o kršitvi družbe Aspen sprejel 29. septembra 2016.

(107)

Zadeva SA.47867 – Pomoč družbi Ryanair na letališču Montpellier, sklep Komisije z dne 2. avgusta 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_sa_47867 .

(108)

Zadeva SA.33909 – Letališči Girona in Reus – Pomoč družbi Ryanair, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_33909 .

(109)

Zadevi SA.52162 in SA.52617 – Državna pomoč v korist konzorcija Øresund Bridge. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_19_1468 .

(110)

Zadeva SA.39078 – Financiranje projekta fiksne povezave pasu Fehmarn, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_39078 .

(111)

Zadeve SA.51809 (Ciper), SA.52069 (Danska), SA.53469 (Estonija), SA.46380 (Poljska) in SA.46740 (Švedska). Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_19_6780 .

(112)

Zadeva SA.48492 – Nadomestilo družbi Poste Italiane za nižje tarife za založnike in neprofitne organizacije v obdobju 2017–2019, sklep Komisije z dne 22. julija 2019, na voljo na spletnem naslovu: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_48492 .

(113)

Zadevi SA.49668 in SA.53403 – Domnevna državna pomoč pošti Post Danmark. Glej: https://europa.eu/rapid/press-release_IP-19-3008_sl .

(114)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/international/bilateral/agreement_tor_china_2019.pdf .

(115)

Glej: https://ec.europa.eu/competition/international/bilateral/mou_china_2019.pdf .

(116)

Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL C 101, 27.4.2004, str. 43, in UL C 374, 13.10.2016, str. 10).

(117)

Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(118)

Glej: https://oeil.secure.europarl.europa.eu/oeil/spdoc.do?i=32005&j=0&l=en .