EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.8.2019
COM(2019) 368 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju Uredbe (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta
o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti
1.Uvod
1.1Ozadje
Statistični podatki o prostih delovnih mestih kažejo število nezasedenih delovnih mest v danem trenutku. Nanašajo se na tisti del potreb po delovni sili, ki presega ponudbo delovne sile, in tako zagotavljajo ključne informacije o velikosti in strukturi neskladij na trgu dela.
Uredba (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o četrtletnih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest v Skupnosti 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o statističnih podatkih o prostih delovnih mestih) določa okvir za pripravo in oceno četrtletnih statističnih podatkov o prostih delovnih mestih.
Komisija mora v skladu s členom 10 uredbe o statističnih podatkih o prostih delovnih mestih pred 24. junijem 2010 in vsaka tri leta po tem Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o izvajanju navedene uredbe. Namen poročila je oceniti kakovost (a) statističnih podatkov, ki jih zagotovijo države članice, in (b) evropskih agregatov ter opredeliti področja, ki bi jih bilo mogoče izboljšati.
To je četrto poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu 2 . V njem so upoštevane izkušnje z zagotavljanjem podatkov v četrtletnih presledkih in dokumentacija, ki so jo države članice predložile v svojih letnih poročilih o kakovosti. Ker so bile v prejšnjih poročilih analizirane pretekle serije, se to poročilo osredotoča na kakovost statističnih podatkov o prostih delovnih mestih, prejetih od objave navedenih poročil. Proučeni so zadevni podatki, predloženi Komisiji za referenčna četrtletja od prvega četrtletja leta 2016 do četrtega četrtletja leta 2018.
V oddelku 2 je predstavljen napredek pri izvajanju uredbe o statističnih podatkih o prostih delovnih mestih v zadnjih treh letih, v oddelku 3 pa je ocenjena kakovost statističnih podatkov o prostih delovnih mestih. Nazadnje so v oddelku 4 navedeni sklepi in predlagani načini za boljše izpolnjevanje pričakovanj uporabnikov v prihodnosti.
1.2Pravni okvir
Da bi Komisija dopolnila splošni okvir, vzpostavljen z uredbo o statističnih podatkih o prostih delovnih mestih, je sprejela dve izvedbeni uredbi:
– Uredbo Komisije (ES) št. 1062/2008 3 , v kateri so opredeljeni postopki za desezoniranje, ki jih je treba uporabljati od prvega četrtletja leta 2014, struktura in vsebina letnih poročil o kakovosti, ki jih morajo države članice poslati Komisiji, ter datumi pošiljanja teh poročil,
– Uredbo Komisije (ES) št. 19/2009 4 , v kateri je opredeljen izraz „prosto delovno mesto“ ter so določeni roki za pošiljanje podatkov in obdobja, ki morajo biti zajeta v prvem sklopu poslanih podatkov. V prilogi k temu pravnemu aktu so navedene države članice, ki izvajajo študije izvedljivosti, in teme teh študij.
V skladu z navedeno zakonodajo morajo vse države članice zagotoviti časovne vrste za število prostih in zasedenih delovnih mest z začetkom v prvem četrtletju leta 2010. To morajo storiti najpozneje 70 dni po koncu četrtletja (T + 70). Poleg tega morajo države članice, v katerih skupno število zaposlenih presega 3 % skupnega števila zaposlenih v EU, hitre ocene poslati najpozneje 45 dni po koncu četrtletja (T + 45).
Države članice morajo predložiti število prostih in zasedenih delovnih mest za vse poslovne enote in vsako področje klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 (NACE Rev. 2) 5 . Vendar je v uredbi o statističnih podatkih o prostih delovnih mestih za mala podjetja (ki so opredeljena kot enote z manj kot desetimi zaposlenimi) in področja klasifikacije NACE Rev. 2 O–S 6 (pri katerih so glavne dejavnosti javna uprava, zdravstvo in izobraževanje) določeno, da bi morale tiste države članice, ki imajo težave pri zagotavljanju podatkov, izvesti študije izvedljivosti.
Čeprav so te študije izvedljivosti nekaterim državam članicam omogočile, da so dosegle zajetje celotnega gospodarstva, to še ne velja za štiri države (Dansko, Francijo, Italijo in Malto), katerih podatki niso popolnoma primerljivi s podatki preostale EU. V Franciji in Italiji so v raziskave vključene le poslovne enote z desetimi zaposlenimi ali več, javne ustanove pa niso zajete v področjih javne uprave, izobraževanja in zdravstva (klasifikacija NACE Rev. 2, področja O, P in Q). Na Malti so v raziskave vključene le enote z desetimi zaposlenimi ali več. Danska zajema le enote na področju gospodarstva (klasifikacija NACE Rev. 2, področja B–N).
2.Splošni napredek od zadnjega poročila
Od sprejetja zadnjega poročila leta 2016 ni bilo zakonodajnih sprememb.
V postopku priprave so bile v verigi pridobivanja statističnih podatkov o prostih delovnih mestih uvedene številne izboljšave, kot je podrobno opisano v naslednjih odstavkih.
2.1 Standardi SDMX za zbiranje podatkov
Vse države članice so statistične podatke o prostih delovnih mestih poslale z uporabo struktur podatkov standarda Statistical Data and Metadata eXchange (SDMX) 7 in mednarodno dogovorjenih šifrantov (ki so na voljo prek namenskega registra 8 ). Isto šifriranje je bilo uporabljeno v Eurostatovi podatkovni zbirki statističnih podatkov o prostih delovnih mestih in za posredovanje statističnih podatkov EU o prostih delovnih mestih Evropski centralni banki.
Ta standardizacija preprečuje dvoumnosti in nesporazume z državami članicami ter poenostavlja postopek potrjevanja podatkov, zaradi česar je primerna za avtomatizacijo. Za to je bilo uporabljeno novo orodje za informacijsko potrditev, ki je opisano v naslednjem odstavku.
2.2 Informacijska potrditev
Za preverjanje strukture in šifriranja statističnih podatkov o prostih delovnih mestih je bilo uvedeno novo informacijsko orodje (STRUVAL), da bi se poenostavil postopek priprave in zmanjšalo tveganje napak zaradi napačnega šifriranja. Če prenesena datoteka ni v skladu z veljavnimi standardi SDMX, je samodejno zavrnjena, država članica pa je po elektronski pošti obveščena o uspešnem/neuspelem prenosu. Do poročila o informacijski potrditvi lahko dostopajo prek spletne storitve.
2.3 Statistična potrditev
Eurostat pri vsakem četrtletnem prenosu preveri verodostojnost s primerjavo podatkov v daljšem časovnem obdobju in po gospodarskih dejavnostih klasifikacije NACE Rev. 2. V primeru znatnih sprememb števila zasedenih ali prostih delovnih mest med dvema četrtletjema države članice pozove, naj potrdijo podatke ali ponovno pošljejo popravljeno podatkovno datoteko. Pri preverjanjih verodostojnosti, izvedenih v zadnjih nekaj letih, niso bile odkrite nobene večje težave. Vendar so bile za nekatere države med posameznimi in združenimi področji klasifikacije NACE Rev. 2 ugotovljene manjše neskladnosti. Te so bile popravljene.
Rezultati za Finsko v zvezi z volatilnostjo so bili nekoliko nad povprečjem. Finska bo proučila, ali bi se lahko volatilnost podatkov zmanjšala s povečanjem velikosti vzorca ali izboljšanjem uporabljene metodologije.
Malta je izboljšala svojo nacionalno metodologijo, da bi merila le število prostih delovnih mest, odprtih na referenčni datum („podatki o stanju“), pri čemer je zagotovila, da se ne evidentira nobeno prosto delovno mesto, ki je bilo zapolnjeno pred navedenim datumom.
Eurostat je v okviru potrditve pri prenosu francoskih podatkov za četrto četrtletje leta 2018 odkril nekaj pomembnih popravkov v primerjavi s četrtim četrtletjem leta 2015. Francija je pojasnila, da so bili ti popravki posledica izboljšane pokritosti raziskave Acemo (Acemo: Activité et conditions d’emploi de la main-d’oeuvre), zaradi česar se je spremenila raven zasedenih in prostih delovnih mest, pri čemer je stopnja prostih delovnih mest ostala na splošno nespremenjena.
2.4 Upravljanje oznak
Eurostat je uvedel tudi nova pravila o obdelavi oznak, ki kažejo posebne dogodke, kot so prekinitve v vrstah podatkov, in določajo zaupnost podatkov. Zato je označevanje statističnih podatkov o prostih delovnih mestih zdaj usklajeno po vsej EU ter med nacionalnimi podatki in evropskimi agregati.
2.5 Desezoniranje
Države EU morajo na podlagi člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 1062/2008 prenesti tudi desezonirane podatke. Desezonirane podatke o prostih in zasedenih delovnih mestih je treba predložiti vsaj za posamezna/združena področja klasifikacije NACE Rev. 2 B–E, F, G–I, J, K, L, M–N, O–Q in R–S. Eurostat predložene podatke o desezoniranih prostih in zasedenih delovnih mestih uporabi za izračun stopnje desezoniranih prostih in zasedenih delovnih mest za vsako državo kot razmerje.
Eurostat je decembra 2016 poleg obstoječih desezoniranih podatkov o posameznih državah članicah začel objavljati desezonirane podatke o EU in euroobmočju. Ti podatki se razširjajo za naslednja združena področja klasifikacije NACE Rev. 2: B–S, B–N, B–F in G–N.
Na ravni EU in euroobmočja se zasedena in prosta delovna mesta najprej združijo po državah članicah in nato desezonirajo (neposredno desezoniranje).
Eurostat je začel bolj izpostavljati desezonirane podatke, in sicer tako, da v članku z naslovom Statistics Explained (Vodnik po statističnih podatkih) o statističnih podatkih o prostih delovnih mestih poleg nedesezoniranih podatkov objavlja evropske agregate.
3.Kakovost podatkov
V tem delu so proučena vsa merila kakovosti v evropskih statističnih podatkih glede prostih delovnih mest: ustreznost, natančnost, pravočasnost, točnost, skladnost in primerljivost.
3.1Ustreznost
Zbiranje statističnih podatkov o prostih delovnih mestih je zelo pomembno, saj so to edini statistični podatki, s katerimi se merijo neizpolnjene potrebe po delovni sili. Službe Komisije (Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje ter Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve) in Evropska centralna banka uporabljajo četrtletne podatke o prostih delovnih mestih za spremljanje kratkoročnih sprememb poslovnega cikla in trga dela. Stopnja prostih delovnih mest je eden od glavnih evropskih ekonomskih kazalnikov 9 , ki so primarni vir informacij, uporabljenih za analiziranje in spremljanje kratkoročnih cikličnih gospodarskih sprememb v EU, euroobmočju in posameznih državah EU.
Statistični podatki o prostih delovnih mestih se uporabljajo tudi za strukturne analize na podlagi kazalnikov kot del strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast 10 . Stopnja prostih delovnih mest je vključena tudi v prikaz uspešnosti zaposlovanja, v katerem so zbrani ključni kazalniki na trgu dela, ki se spremljajo v okviru skupnega poročila Komisije o zaposlovanju.
Vendar bi bili statistični podatki o prostih delovnih mestih veliko ustreznejši, če bi se zapolnile obstoječe vrzeli pri zajemanju področij klasifikacije NACE Rev. 2 O–S in malih podjetij.
3.2Natančnost
Za prikaz natančnosti države članice izračunajo koeficiente variacije za število prostih delovnih mest (nedesezoniranih) ob upoštevanju značilnosti nacionalnega vzorčnega načrta. Koeficient variacije izraža standardno napako kot odstotek količine, ki se ocenjuje. Zagotavlja mero variabilnosti ocenjenega števila prostih delovnih mest. Glede na poročila o kakovosti za referenčno leto 2017 so bili koeficienti variacije za skupno število prostih delovnih mest pod 15 % v vseh državah razen na Cipru in v Grčiji 11 .
Velikost vzorca in stopnja odziva bistveno vplivata na natančnost ocen. Glede na poročila o kakovosti je velikost vzorca segala od približno 2 324 podjetij na Malti, 3 200 na Cipru in 7 451 v Grčiji do približno 85 000 v Nemčiji 12 in 100 000 na Poljskem.
Stopnja odziva je zajemala od 14 % v Nemčiji 13 (v raziskavi po pošti, izvedeni v četrtem četrtletju), med 55 % in 62 % za Grčijo (odvisno od četrtletja) ter do 85 % ali več na Cipru in 99 % v Romuniji.
Kar zadeva revizije, se okoliščine razlikujejo pri obeh izdajah stopnje prostih delovnih mest, tj. hitri in končni oceni. Hitre ocene, ki se v zbirki podatkov Eurobase objavijo pri dneh T + 50, se lahko revidirajo pri dneh T + 78, ko je objavljeno sporočilo za javnost s končnimi ocenami. Čeprav hitri podatki niso zajemali vseh držav članic, revizije niso presegale 0,1 odstotne točke za euroobmočje in EU.
V zvezi s končnimi ocenami, objavljenimi pri dneh T + 78, se lahko revizije izmerijo s primerjavo prvega in drugega prenosa statističnih podatkov o prostih delovnih mestih za zadevno četrtletje. Revizije stopnje prostih delovnih mest za euroobmočje in EU v referenčnem obdobju tega poročila niso nikoli presegle 0,1 odstotne točke.
3.3Pravočasnost in točnost
Pravočasnost prenosa statističnih podatkov o prostih delovnih mestih je bila na splošno zadovoljiva, tako v zvezi s hitro oceno kot končno objavo. Čeprav so bile za nekatere države občasno zabeležene manjše zamude, ni bilo strukturno poznih predložitev, ki bi lahko vplivale na pravočasno objavo sporočila s statističnimi podatki o prostih delovnih mestih. Države članice se je redno opozarjalo na pomen izpolnitve obveznih rokov za prenos podatkov o glavnih evropskih ekonomskih kazalnikih, vključno s statističnimi podatki o prostih delovnih mestih.
3.4Skladnost in primerljivost
Stopnje skladnosti merjenja prostih delovnih mest ni mogoče preveriti neposredno, saj na evropski ravni ni nobenega drugega usklajenega vira, s katerim bi se merile neizpolnjene potrebe na trgu dela. V številnih državah članicah je znano število prostih delovnih mest, ki se sporočijo zavodom za zaposlovanje, vendar uporaba teh podatkov za preverjanje skladnosti merjenja statističnih podatkov o prostih delovnih mestih povzroča težave. Njihovo zajetje je namreč veliko premajhno in/ali se štejejo dvojno, če upravni register ni posodobljen, da bi se upoštevala zasedena delovna mesta. Poleg tega statistični podatki o prostih delovnih mestih temeljijo na nacionalnih opredelitvah, ki se med državami razlikujejo.
Število zasedenih delovnih mest, tj. spremenljivka, ki je del imenovalca stopnje prostih delovnih mest, se lahko primerja z informacijami iz drugih virov, zlasti s številom zaposlenih iz ankete o delovni sili. Pri primerjavah in naknadnih ocenah razlik je treba kljub temu upoštevati, da so med viri konceptualne razlike in razlike, povezane z raziskavami.
Razlika med številom zaposlenih, zabeleženim v anketi o delovni sili, in številom zasedenih delovnih mest, zabeleženim v statističnih podatkih o prostih delovnih mestih za celotno gospodarstvo, na splošno niha med −20 in +20 %. Izjeme so Luksemburg, Bolgarija, Grčija, Portugalska, Madžarska in Romunija.
Madžarska v svojih statističnih podatkih o prostih delovnih mestih ne zajema podjetij z manj kot petimi zaposlenimi, ampak jih določi na podlagi podatkov, zbranih za podjetja s petimi do devetimi zaposlenimi; to bi lahko pojasnilo del zabeležene vrzeli.
Negativno vrzel, izmerjeno za Luksemburg, je mogoče pojasniti z velikim deležem čezmejnega dela, ki je vzrok za velika razhajanja med domačim konceptom trga dela, uporabljenim v anketi o delovni sili, in nacionalnim konceptom, uporabljenim v statističnih podatkih o prostih delovnih mestih; ankete o delovni sili zajemajo le rezidenčna gospodinjstva, statistični podatki o prostih delovnih mestih pa zajemajo rezidenčna podjetja, vključno z njihovimi nerezidenčnimi (tj. čezmejnimi) delavci.
Bolgarija je v poročilu o kakovosti navedla, da je opredelitev zaposlenih, ki se uporablja v anketi o delovni sili, širša kot za statistične podatke o prostih delovnih mestih, saj zajema osebe, ki delajo na podlagi civilnopravne pogodbe (pogodbe za določeno delo, ki ga je treba opraviti), tiste, ki delajo na podlagi pogodbe o upravljanju in nadzoru, ter tiste, ki delajo brez kakršne koli pogodbe. Poleg tega statistični podatki o prostih delovnih mestih ne vključujejo vojaškega osebja.
Romunija je v poročilu o kakovosti pojasnila, da so razhajanja med anketo o delovni sili in statističnimi podatki o prostih delovnih mestih v zvezi s številom zasedenih delovnih mest posledica dejstva, da podatki o zasedenih delovnih mestih, zbrani z uporabo metod za statistične podatke o prostih delovnih mestih, ne vključujejo:
·posameznikov, katerih pogodba o zaposlitvi je prekinjena za določeno obdobje (zaradi porodniškega dopusta, dopusta za nego in varstvo otroka, odsotnosti z dela zaradi bolezni, neplačanega dopusta ali zaradi katere druge vrste odsotnosti);
·delovnih mest, ki se lahko, čeprav začasno mirujejo, sprostijo in bodo zasedena omejeno časovno obdobje;
·delovnih mest v oboroženih silah ali v neformalnem sektorju.
Portugalska in Grčija sta predložili nekaj splošnih pojasnil, v katerih sta poudarili razlike med obema viroma na področju metodologije in opredelitve.
Eurostat bo skupaj s pristojnimi nacionalnimi organi zgoraj navedenih držav spremljal razhajanja med številom zaposlenih, zabeleženim v anketi o delovni sili, in številom zasedenih delovnih mest, zabeleženim v statističnih podatkih o prostih delovnih mestih.
Poleg tega je pomembno, da so prosta in zasedena delovna mesta na plačilnem seznamu začasnih agencij zajeta in razvrščena v poglavje N klasifikacije NACE Rev. 2.
Glavni izziv v zvezi s primerljivostjo je prizadevanje, da bi vse države članice v svojih raziskavah o prostih delovnih mestih zajele celotno gospodarstvo, kar pomeni, da bi vključile mala podjetja in področja klasifikacije NACE Rev. 2 O–S. Kot je navedeno v oddelkih 2.2 in 2.3 tega poročila, štiri države članice še vedno ne dosegajo tega cilja.
3.5Dostopnost in jasnost
Statistični podatki o prostih delovnih mestih se razširjajo po Eurostatovih običajnih poteh razširjanja, tj. prek spletne zbirke podatkov in strani Statistics Explained na Eurostatovem spletnem mestu 14 . Na spletnem mestu so objavljene aktualne informacije o stopnji prostih delovnih mest za evropske agregate in posamezne države članice, vključno z grafi sprememb v daljšem časovnem obdobju.
Metapodatki, ki se zagotovijo uporabnikom v podporo objavam podatkov, so bili posodobljeni na podlagi letnih poročil o kakovosti, ki so jih predložile države članice.
4.Zaključki
V zadnjih treh letih je bilo veliko storjenega za izboljšanje potrjevanja in razširjanja evropskih statističnih podatkov o prostih delovnih mestih. Poleg tega je Eurostat začel objavljati desezonirane podatke za evropske agregate, zajete v članku Statistics Explained.
Popolna prenova programov IT je omogočila njihovo uskladitev s standardi SMDX, izboljšanje informacijske in statistične zanesljivosti verige priprave in boljše obravnavanje oznak zaupnosti. Potrjevanje statističnih podatkov o prostih delovnih mestih se je izboljšalo tudi z okrepljenimi poročili o potrditvi, ki omogočajo boljše poudarjanje večjih revizij med dvema zaporednima prenosoma.
Statistični podatki o prostih delovnih mestih so bili predloženi pravočasno, evropski agregati pa so bili objavljeni v skladu z načrti. Na splošno so bili potrebni le zelo majhni popravki za evropske agregate, objavljene v hitri in končni oceni.
Poročila držav članic o kakovosti so bila obdelana z najnovejšo različico orodja za obdelavo metapodatkov evropskega statističnega sistema (ESS Metadata Handler) in dana na voljo vsem uporabnikom.
Kljub temu je nepopolno zajemanje še vedno glavni vzrok, da se statistični podatki o prostih delovnih mestih ne uporabljajo širše. Bistveno je, da vse države članice v celoti zajamejo javni sektor (v primeru Danske, Francije in Italije) in mala podjetja (v primeru Francije, Italije in Malte). Z boljšim zajemanjem bi poleg objave stopnje prostih delovnih mest omogočili tudi objavo števila prostih delovnih mest za evropske agregate. Eurostat namerava to vprašanje obravnavati v tesnem sodelovanju z zadevnimi državami v okviru naslednjega pregleda zakonodaje EU o statistiki trga dela, ki se zbira pri podjetjih.
Komisija bo z uporabo predloženih podatkov in druge nacionalne dokumentacije, med drugim poročil o kakovosti, še naprej redno spremljala skladnost in kakovost podatkov ter na podlagi tega sprejela nadaljnje ukrepe v tesnem sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi statističnimi organi.