EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.12.2018
COM(2018) 788 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Vmesno poročilo v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008
{SWD(2018) 482 final}
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
Vmesno poročilo v skladu s členom 26(1) Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008
1. UVOD
To poročilo se nanaša na izvajanje ukrepov za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo v skladu z Uredbo (EU) št. 1144/2014 1 (v nadaljnjem besedilu: Uredba).
V členu 2(1) Uredbe je navedeno, da je „splošni cilj ukrepov za informiranje in promocijo povečati konkurenčnost kmetijskega sektorja Unije“. V členu 2(2) je navedeno, da so „posebni cilji ukrepov za informiranje in promocijo:
a)povečanje ozaveščenosti o prednostih kmetijskih proizvodov Unije in o visokih standardih, ki veljajo za proizvodne metode v Uniji;
b)povečanje konkurenčnosti in porabe kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov ter njihove prepoznavnosti tako znotraj kot zunaj Unije;
c)povečanje ozaveščenosti in priznavanja shem kakovosti Unije;
d)povečanje tržnega deleža kmetijskih proizvodov Unije in nekaterih živilskih proizvodov, s posebnim poudarkom na trgih tretjih držav z največjim potencialom rasti;
e)ponovna vzpostavitev običajnih tržnih razmer v primeru hudih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih specifičnih problemov“.
Ukrepi za informiranje in promocijo se izvajajo v obliki:
a)programov za informiranje in promocijo (v nadaljnjem besedilu: programi) in
b)ukrepov na pobudo Komisije, vključno z vzpostavitvijo služb za tehnično podporo za sektor.
V skladu s členom 26(1) Uredbe se vmesno poročilo o uporabi Uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži do 31. decembra 2018. Poročilo bi moralo vključevati stopnjo izvajanja v različnih državah članicah, skupaj z morebitnimi ustreznimi predlogi.
2. REFORMA POLITIKE
Splošna shema pomoči za promocijo agroživilskih proizvodov v skladu z Uredbo (ES) št. 3/2008 2 je bila spremenjena s sprejetjem Uredbe (EU) št. 1144/2014, ki se uporablja od 1. decembra 2015.
EU pomaga agroživilskemu sektorju pri financiranju informacijskih in promocijskih kampanj. Promocijski programi EU, ki potrošnike in uvoznike seznanjajo z visokimi standardi in kakovostjo agroživilskih proizvodov iz EU, lahko podpirajo evropske proizvajalce v svetu, kjer je konkurenca vse hujša. S splošnim sporočilom „Enjoy, it’s from Europe“ (Naj vam tekme, evropsko je!) so cilji politike spodbujanje odpiranja novih trgov, diverzifikacija trgovinskih partnerjev in ozaveščanje potrošnikov o prizadevanjih evropskih kmetov.
Glavni vidiki reforme so bili naslednji:
·Povečala so se proračunska sredstva za novo promocijsko politiko, tj. s 60 milijonov EUR leta 2015 na 200 milijonov EUR leta 2019.
·Stopnje sofinanciranja Unije so se povečale na 70 % za enostavne programe na notranjem trgu, 80 % za multiprograme in enostavne programe/multiprograme, namenjene tretjim državam, ter 85 % za programe za ponovno vzpostavitev običajnih tržnih razmer v primeru hudih motenj na trgu, izgube zaupanja potrošnikov ali drugih specifičnih problemov. Za upravičence iz držav članic, ki prejemajo finančno pomoč, je na voljo še dodatnih 5 odstotnih točk.
·Nova politika temelji na pravi strategiji, vzpostavljeni na ravni EU, s sprejetjem letnega delovnega programa. Opredeljuje strateške prednostne naloge in ustrezna proračunska sredstva za promocijsko politiko glede ciljnih populacij, proizvodov, shem ali trgov ter naravo informacijskih in promocijskih sporočil. 3 Poleg tega določa posebne začasne ureditve za odzivanje na hude motnje na trgu ali izgubo zaupanja potrošnikov. Določa tudi merila za oceno predlogov. Letni delovni program se izvaja z razpisi za zbiranje predlogov.
·Obseg upravičenih prejemnikov in proizvodov se je povečal. Da bi se omogočila večja donosnost naložb, je zdaj dovoljeno omejeno navajanje porekla in prikazovanje blagovnih znamk, ki ne ogroža splošne narave promocijskih programov.
·Promocijski programi bi morali izražati evropsko razsežnost po vplivu in vsebini, njihovo glavno sporočilo bi se moralo nanašati na Unijo, tako da dopolnjujejo ukrepe, ki jih izvajajo države članice in zasebni sektor.
·Opredeljeni so bili kazalniki izložkov, rezultatov in učinkov nadaljnjega spremljanja za boljše ocenjevanje učinkovitosti promocijskih ukrepov.
·Drug pomemben vidik reforme je poenostavitev postopkov:
-nekatere izvedbene naloge so bile zaradi stroškovne učinkovitosti prenesene s Komisije na Izvajalsko agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: CHAFEA (Consumers, Health, Agriculture and Food Executive Agency)) 4 ;
-upravni postopki so bili poenostavljeni z odpravo dvostopenjskega izbirnega postopka, ki je v preteklosti vključeval tudi predizbor s strani držav članic;
-postopki so bili tudi racionalizirani in profesionalizirani. Kot odziv na razpise se predlogi za programe predložijo elektronsko, oceni pa jih CHAFEA s prispevkom zunanjih strokovnih ocenjevalcev, specializiranih za hrano in trženje;
-izbira predlogov pri Komisiji temelji na oceni, ki jo izvedejo zunanji ocenjevalci, pri čemer se strogo upošteva razvrstitev predlogov, ki jo določijo ocenjevalci;
-multiprograme upravlja CHAFEA zaradi lažjega upravljanja, medtem ko enostavne programe še naprej upravljajo pristojni nacionalni organi z deljenim upravljanjem. Pristojnosti agencije so bile razširjene tudi z usklajevanjem ukrepov na pobudo Komisije, kot so komunikacijske kampanje, udeležba na trgovinskih sejmih in obiski na visoki ravni.
3. IZVAJANJE UKREPOV ZA INFORMIRANJE IN PROMOCIJO
3.1Letni delovni program
Letni delovni program je izvedbeni sklep 5 , pri izvajanju katerega Komisiji pomaga Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.
Letni delovni program se je izkazal za učinkovito orodje pri uresničevanju dinamične in ciljne promocijske politike; vsako leto se uskladi z nastajajočimi potrebami in priložnostmi sektorja ob določitvi prednostnih nalog z namenskim okvirnim proračunom.
Službe Komisije so vzpostavile odprt in posvetovalni postopek za opredelitev strateških prednostnih nalog glede geografskih trgov, sporočil, ki jih je treba prenesti, in sektorjev, ki jih je treba promovirati. Tržne prednostne naloge temeljijo na cilju Uredbe povečati število dejavnosti za tretje države z največjim potencialom rasti. Na notranjem trgu je glavni cilj obveščati potrošnike o najvišjih standardih proizvodov EU in shemah kakovosti EU ter povezanih simbolih, tj. ekološka pridelava, zaščitena geografska označba (ZGO), zaščitena označba porekla (ZOP), zajamčena tradicionalna posebnost (ZTP), „gorski proizvod“ in logotip za proizvode iz najbolj oddaljenih regij. Službe Komisije za tretje države izvajajo makroekonomsko analizo načrtovanega povečanja uvoza, pa tudi oceno politike glede prostotrgovinskih sporazumov ter pričakovane odprave ovir za sanitarne in fitosanitarne ukrepe. Promocijski programi lahko dejansko pomagajo pripraviti temelje za morebitni izvoz na trge tretjih držav še pred sklenitvijo ali začetkom veljavnosti prostotrgovinskih sporazumov. Službe Komisije se prek Odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov tudi sistematično pisno posvetujejo z državami članicami glede promocije. Poleg tega se prek skupin za civilni dialog sistematično posvetujejo z deležniki ter prejemajo številne prispevke iz agroživilskega sektorja in družbeno-poklicnega sektorja 6 .
Izkazalo se je tudi, da je politika učinkovita pri dodeljevanju namenskih ad hoc sredstev sektorjem, ki se srečujejo s težavami, kot so na primer sektor mleka in mlečnih izdelkov ter sektor prašičjega mesa v letih 2016 in 2017 ali sektor ovčjega/kozjega mesa v letu 2017. Promocijski programi so se izkazali kot koristno orodje za podporo kmetom in agroživilskemu sektorju pri njihovih prizadevanjih za osvajanje novih trgov, pridobitev tržnega deleža in povečanje izvoza s srednjeročnim ciljem, da se obnovi stanje na trgu.
Nazadnje, shema pomoči za promocijo je z letnimi delovnimi programi prispevala tudi k drugim širšim ciljem politike. Zlasti je rezervirala namenska proračunska sredstva za sofinanciranje programov za trajnostno kmetijstvo, s čimer je podprla prizadevanja Komisije za cilje trajnostnega razvoja do leta 2030 in pariški podnebni sporazum. Namenska sredstva je rezervirala tudi za sofinanciranje programov za spodbujanje zdravega prehranjevanja in prehranskih praks v skladu s strategijo Komisije za prehrano, prekomerno težo, debelost in druge povezane zdravstvene težave.
3.2Promocijski programi
3.2.1Uvod
Promocijski program je skladen sklop dejavnosti za obveščanje o proizvodu/sektorju/shemi ali njihovo promocijo. Izvaja se najmanj eno leto, vendar ne več kot tri leta. Vključuje lahko, na primer, oglaševalske kampanje v tiskanih medijih, na televiziji, radiu ali internetu, promocijo na prodajnih mestih, kampanje za odnose z javnostjo, sodelovanje na razstavah in sejmih ter vrsto drugih dejavnosti. Lahko gre za kampanjo med podjetji ali kampanjo med podjetjem in potrošniki.
Obstajata dve vrsti promocijskih programov. Enostaven program je promocijski program, ki ga predlagajo ena ali več organizacij predlagateljic iz iste države članice. Multiprogram je program, ki ga predlagata vsaj dve organizaciji predlagateljici iz vsaj dveh držav članic ali ene ali več organizacij na ravni EU.
3.2.2 Statistični podatki o razpisih za zbiranje predlogov
Delovni dokument služb Komisije, priložen temu poročilu, vsebuje več podrobnih informacij o nepovratnih sredstvih, dodeljenih v obdobju poročanja, vključno s številom uspešnih vlog na posamezno državo članico. Spletišče CHAFEA vsebuje tudi podrobne statistične podatke o razpisih za zbiranje predlogov 7 .
Leta 2016, tj. prvo leto izvajanja reformirane promocijske politike, je CHAFEA po objavi razpisov za zbiranje predlogov prejela 226 predlogov (199 za enostavne programe in 27 za multiprograme) 8 .
Največje število predlogov pri razpisu za zbiranje predlogov za enostavne programe so predložile organizacije iz Italije in Grčije. Luksemburg, Malta in Švedska niso poslali nobenega predloga.
Po prerazporeditvi neporabljenih proračunskih sredstev v skladu z letnim delovnim programom in prerazporeditvi proračunskih sredstev, namenjenih za hude motnje na trgu, je v skladu s pravili, napovedanimi v letnem delovnem programu, bilo izbranih 60 enostavnih programov.
Odobreni so bili predlogi iz 16 držav članic. Največ upravičencev je bilo iz Italije (10), sledilo pa je 8 upravičencev iz Francije in 8 iz Grčije. Sprejet ni bil noben predlog vložnikov iz devetih držav članic (Bolgarije, Cipra, Češke, Estonije, Finske, Madžarske, Romunije, Slovaške in Združenega kraljestva). 25 % proračunskih sredstev je bilo dodeljenih izbranim programom iz Italije, 17,4 % grškim programom in 9,6 % francoskim programom.
Pri 14 programih za promocijo „sadja in zelenjave“ je bilo porabljenih 30,1 % proračunskih sredstev, medtem ko je bila za mešane proizvode (13 programov) namenjena skoraj četrtina razpoložljivih proračunskih sredstev. Meso in mesni pripravki (12 programov) predstavljajo 17,1 % proračunskih sredstev, sledijo pa jim mlečni izdelki: 7 predlogov s 14,8 % proračunskih sredstev. Za multiprograme za promocijo ekološke pridelave, ki sta jih predlagala Združeno kraljestvo in Danska, je bila namenjena polovica razpoložljivih proračunskih sredstev.
Po objavi razpisov za zbiranje predlogov leta 2017 9 je bilo predloženih 189 predlogov za enostavne programe in 35 predlogov za multiprograme.
Največje število predlogov za enostavne programe so predložile organizacije iz Italije, Grčije in Francije. Estonija, Finska, Luksemburg, Malta in Slovaška niso poslali nobenega predloga.
Sektorja mesa in mlečnih izdelkov sta bila močno zastopana zaradi posebnih tem v letnem delovnem programu (42,1 % vseh zahtevanih sredstev); veliko je bilo tudi predlogov za „mešane proizvode“ zaradi zahtevanega pristopa košarice za vino (približno 20 % zahtevanih sredstev).
Po prerazporeditvi proračunskih sredstev za ukrepe v primeru hudih motenj na trgu in prerazporeditvi neporabljenih proračunskih sredstev v skladu z letnim delovnim programom je bilo izbranih 53 10 enostavnih programov in 10 11 multiprogramov.
Organizacije iz Francije so prejele 17 pomoči v obliki nepovratnih sredstev (od 23 predloženih vlog) od 53 predlogov, dodeljenih za enostavne programe, kar skupaj predstavlja 36 % proračunskih sredstev. Deset pomoči v obliki nepovratnih sredstev (16 vlog), ki predstavljajo 29 % proračunskih sredstev, je bilo dodeljenih upravičencem iz Španije. Ker so vložniki iz Italije in Grčije predložili največje število predlogov (36 oziroma 30), so prejeli po 4 pomoči v obliki nepovratnih sredstev. Upravičenci iz Francije so usklajevali polovico izbranih multiprogramov.
Največji delež proračunskih sredstev za enostavne programe (23,1 %) je bil dodeljen 10 programom, ki promovirajo pristop „košarice izdelkov“. Tesno so mu sledili mlečni izdelki z 9 programi in 22,1 % proračunskih sredstev. Trije programi, ki so bili usmerjeni v oljčno olje, so prejeli 16,5 % proračunskih sredstev, 13,1 % sredstev pa je bilo dodeljenih za promocijo sadja in zelenjave (8 programov). Skoraj 19 % proračunskih sredstev je bilo dodeljenih za promocijo sadja in zelenjave z multiprogrami, medtem ko je promocijski program ovčjega in kozjega mesa prejel 18 % proračunskih sredstev.
Ob pripravi tega poročila sporazumi o nepovratnih sredstvih za promocijske programe za leto 2018 še niso bili podpisani. Zato so v tem dokumentu predstavljeni samo statistični podatki o predložitvah in rezultati izbire.
CHAFEA je po objavi razpisov za zbiranje predlogov prejela 182 predlogov (146 za enostavne programe in 36 za multiprograme) 12 .
Največje število predlogov za enostavne programe so predložile organizacije iz Italije, Francije in Grčije. Avstrija, Estonija, Slovaška, Malta, Švedska, Luksemburg, Hrvaška in Madžarska niso poslali nobene vloge.
Predlogi za promocijo sadja in zelenjave so zahtevali 27 % razpoložljivih proračunskih sredstev, meso in mesni izdelki 17 %, mlečni izdelki pa 14 %, pri čemer skupaj predstavljajo 58 % prispevka EU. Veliko je bilo tudi predlogov za „mešane proizvode“ zaradi zahtevanega pristopa košarice za vino (28 % proračunskih sredstev).
Po prerazporeditvi proračunskih sredstev za ukrepe v primeru hudih motenj na trgu in prerazporeditvi neporabljenih proračunskih sredstev v skladu z letnim delovnim programom je bilo odobrenih 58 predlogov za enostavne programe.
Do podpisa sporazumov o nepovratnih sredstvih naj bi italijanske organizacije predvidoma prejele 18 od skupno 58 pomoči v obliki nepovratnih sredstev (in od 31 predlogov, ki so jih predložile italijanske organizacije), kar predstavlja 35 % proračunskih sredstev. Vložniki iz Francije bi prejeli 11 pomoči v obliki nepovratnih sredstev (20 vlog), ki predstavljajo skoraj 14 % proračunskih sredstev. Tretji po številu izbranih programov in deležu prispevka EU bi bili vložniki iz Grčije, četrti pa vložniki iz Španije. Za vložnike iz Nemčije, Finske, Latvije in Slovenije niso bila odobrena nepovratna sredstva.
Sektor sadja in zelenjave s 17 vlogami naj bi predvidoma prejel 31,2 % proračunskih sredstev, meso in mesni pripravki 22,7 % (12 pomoči v obliki nepovratnih sredstev), sir in mlečni izdelki 19,5 % (13 pomoči v obliki nepovratnih sredstev), košarica izdelkov pa 19,2 % razpoložljivih proračunskih sredstev (10 pomoči v obliki nepovratnih sredstev). Navedeni štirje sektorji predstavljajo večino ocenjenih programov, upravičenih do nepovratnih sredstev, in levji delež razpoložljivih proračunskih sredstev.
Predvidoma bodo za 21 predlogov za multiprograme dodeljena nepovratna sredstva, pri čemer je 15 od teh predlogov ciljno usmerjenih na notranji trg. Upravičenci iz Francije in Italije usklajujejo po štiri programe, organizacije iz Belgije in Grčije pa bodo usklajevale po tri izbrane multiprograme.
Predvidoma bo za programe za vino, jabolčnik in kis namenjenih 26 % proračunskih sredstev, za sir in mlečne izdelke 21 %, košarica izdelkov ter sadje in zelenjava pa bodo prejeli 18 % razpoložljivih proračunskih sredstev.
3.2.3 Pregled razpisov za zbiranje predlogov
Veliko število predlogov, prejetih po objavi razpisov za zbiranje predlogov v letih 2016, 2017 in 2018, kaže resnično zanimanje za shemo. Poleg tega udeleženci množično pozdravljajo poenostavitev postopka predložitve predlogov in orodij, ki so vložnikom na voljo za pomoč pri predložitvi predloga.
Predloge ocenijo trije neodvisni strokovnjaki na podlagi različnih meril v razpisih. Vsi upravičeni predlogi so razvrščeni glede na skupno število dodeljenih točk. Sofinanciranje se dodeli najvišje ocenjenemu predlogu ali predlogom po razpoložljivih proračunskih sredstvih. Agencija ne odstopa od razvrstitvenih seznamov odbora, tako kot Komisija ni odstopala od teh seznamov pri izbiri enostavnih programov. Niti za letne delovne programe niti za razpise za zbiranje predlogov merila za dodelitev ne vključujejo porazdelitve proračunskih sredstev med državami članicami.
Izbira predlogov je odvisna od kakovosti predlogov, tj. od tega, kako dobro so obravnavana merila v razpisih. Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na uspeh predlogov, je tudi raven konkurence za temo, pri kateri so bili predloženi.
Statistični podatki o vrsti udeležencev kažejo, da ne sodelujejo le znane medtrgovinske organizacije, ampak tudi veliko število organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev in predelovalcev pri geografskih označbah, itd.
Prvo promocijsko gradivo, prejeto od uvedenih programov, kaže, da se glavno sporočilo kampanje pristno nanaša na Unijo, zaradi česar povečujejo prepoznavnost EU. Sporočila dajejo informacije o evropskih proizvodnih standardih, kakovosti in varnosti evropskih proizvodov ter shemah kakovosti EU, s tem pa prinašajo dodano vrednost za promocijsko politiko EU.
Podrobnosti o izbranih programih (imena upravičencev, proračunska sredstva, proizvodni sektor, ciljne države, sporočila, statistični podatki) so na voljo na spletišču CHAFEA 13 . Na njem so predstavljeni tudi primeri 14 kampanj z vizualnimi pripomočki, slikami izvedenih ukrepov, prvimi rezultati itd.
3.3 Ukrepi na pobudo Komisije
Ukrepi na pobudo Komisije lahko vključujejo obiske na visoki ravni, udeležbo na trgovinskih sejmih in razstavah mednarodnega pomena, in sicer s stojnicami ali dejavnostmi za promocijo podobe proizvodov Unije, vključno s komunikacijskimi kampanjami. Vključujejo tudi vzpostavitev služb za tehnično podporo.
3.3.1 Obiski na visoki ravni
Namen obiskov na visoki ravni je olajšati dostop do evropskih agroživilskih proizvodov. Taki obiski običajno vključujejo politična srečanja na visoki ravni s člani Komisije in intenziven, poslovno usmerjen program za vodilne predstavnike izvoznikov EU in agroživilski sektor. Politični program običajno vključuje razprave o trgovinskih sporazumih, vprašanjih, povezanih s trgovino in dostopom do trga, sanitarnih in fitosanitarnih ter tehničnih ovirah za trgovinska vprašanja, razprave o ekološki pridelavi, geografskih označbah itd. Poslovne dejavnosti se največkrat osredotočajo na izboljšanje tržnih informacij s ciljno usmerjenimi seminarji in delavnicami, obiski trgovin in obiski na kraju samem, ki jih običajno dopolnjujejo srečanja med podjetji ali poslovnimi forumi.
Udeleženci teh obiskov se izberejo z razpisi za zbiranje prijav po več merilih, zlasti geografski in sektorski uravnoteženosti med MSP in večjimi družbami ter nacionalnimi in evropskimi krovnimi organizacijami.
Od začetka veljavnosti Uredbe je Komisija na lastno pobudo izvedla naslednje promocijske ukrepe:
·obisk na visoki ravni v Kolumbiji in Mehiki (42 predstavnikov podjetij iz 14 držav članic), 7.–12. februar 2016;
·obisk na visoki ravni na Kitajskem in Japonskem (45 predstavnikov podjetij iz 15 držav članic), 16.–22. april 2016;
·obisk na visoki ravni v Vietnamu (42 udeležencev), Singapurju (36 udeležencev) in Indoneziji (38 udeležencev), 2.–9. november 2016;
·obisk na visoki ravni v Kanadi (60 udeležencev), 30. april–3. maj 2017;
·obisk na visoki ravni v Iranu (42 udeležencev) in Saudovi Arabiji (44 udeležencev), 7.–13. november 2017;
·obisk na visoki ravni na Kitajskem (65 predstavnikov podjetij), 14.–19. maj 2018.
Službe Komisije so po vsakem obisku izvedle anketo med udeleženci, da bi ocenile rezultate in učinek. V povprečju je stopnja zadovoljstva med predstavniki podjetij običajno višja od 90 %. Večina predstavnikov podjetij je potrdila, da so stiki, vzpostavljeni med obiskom, olajšali njihovo poslovanje in prispevali k napredku pri doseganju njihovih poslovnih ciljev.
3.3.2 Paviljoni EU na pomembnih mednarodnih sejmih kmetijstva, hrane, pijače in gostoljubnosti
Komisija postavlja paviljone EU na izbranih pomembnih mednarodnih sejmih kmetijstva, hrane, pijače in gostoljubnosti, da bi predstavila odličnost evropskih agroživilskih proizvodov:
·paviljon EU na sejmu SIAL v Kanadi v Torontu, 2.–4. maj 2017;
·paviljon EU na sejmu SIAL na Bližnjem vzhodu, 12.–14. december 2017;
·paviljon EU na sejmu SIAL na Kitajskem, 16.–18. maj 2018.
3.3.3 Informativni seminarji o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih
Informativni seminarji o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih običajno potekajo s ciljnimi skupinami vladnih uslužbencev, največjih uvoznikov, trgovcev na drobno in distributerjev, pa tudi specializiranih novinarjev, večinoma iz tretjih držav. Ti dogodki so zasnovani kot del promocijske politike za razlago in razširjanje informacij o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih EU na področju varnosti hrane, njihov namen pa je povečanje izvoza agroživilskih proizvodov. Te seminarje, povezane s promocijo sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, lahko spremljajo razstavljeni proizvodi in kulinarične predstavitve za prikaz visokih proizvodnih standardov EU in njene bogate kulinarične dediščine. Doslej je Komisija organizirala seminar v Koreji, ki je potekal 20. in 21. marca 2018.
3.3.4 Komunikacijske kampanje
Glavni cilj komunikacijskih kampanj je spremljanje različnih promocijskih dejavnosti, ki so bile že izvedene v posamezni ciljni državi (zlasti obiski na visoki ravni), ali sodelovanje s ciljnimi skupinami v državah, ki še niso sprejele delegacije podjetij pod vodstvom EU. Zasnovane so za promocijo agroživilskih proizvodov EU.
3.3.5 Storitve tehnične podpore
Tehnična podpora vključuje ustrezno informiranje o namenskem portalu ter organizacijo dogodkov in drugih komunikacijskih dejavnosti.
Vzpostavljen je bil portal za pomoč morebitnim vložnikom pri razumevanju promocijske politike in različnih vidikov predložitve predlogov. Ponuja tudi primere dobre prakse in informacije, povezane z vsemi sofinanciranimi programi od leta 2014. Poleg tega portal vključuje platformo za pomoč morebitnim vložnikom, ki iščejo partnerje za predloge, ki jih predloži več vložnikov. Drugi cilj portala je spodbujati ozaveščenost različnih trgov s prilagojenimi poročili o tržnih informacijah in drugimi ustreznimi informacijami o ključnih ciljnih državah iz letnih delovnih programov, kot so informacije o dostopu do trga, sanitarnih in fitosanitarnih predpisih, varstvu pravic intelektualne lastnine itd.
Trenutno obstaja več kot 1 200 deležnikov iz agroživilskega sektorja, ki so registrirani uporabniki portala, večina od njih (skoraj 1 000) pa prejema tudi mesečna glasila. Portal ima razmeroma stalno število obiskov (od 2 000 do 4 000), ki se v obdobju za predložitev predlogov za razpis poveča do 8 000. Trenutno je na portalu na voljo osem priročnikov o dostopu do trga, ki zajemajo Kanado, Vietnam, Indonezijo, Iran, Kitajsko, Saudovo Arabijo, Japonsko in Singapur ter se s portala prenesejo od 40- do 200-krat letno.
Na voljo je tudi šest spletnih seminarjev, ki zajemajo teme, povezane s predložitvijo ali izvozom agroživilskih proizvodov. V povprečju na spletnih seminarjih sodeluje približno 60 udeležencev, pozneje pa dosegajo 50–100 ogledov na mesec.
V obdobju za predložitev predlogov za razpis služba za pomoč uporabnikom pri CHAFEA vsako leto od januarja do aprila po elektronski pošti odgovarja na vprašanja o pogojih razpisa. Leta 2018 je CHAFEA prejela 200 elektronskih sporočil z 272 vprašanji. Povprečen čas za pošiljanje odgovora je 1,8 delovnega dne. Portal vključuje tudi pogosto zastavljena vprašanja s tedenskimi posodobitvami v obdobju za predložitev predlogov.
Vložnikom so bili vsako leto po koncu razpisa poslani ocenjevalni vprašalniki za pridobitev uvida v možna področja za izboljšave. Leta 2018 je povratne informacije poslalo 22 % vložnikov. 79 % sodelujočih je bilo zadovoljnih z elektronsko predložitvijo, 76 % pa jih je menilo, da so bila merila za ocenjevanje jasno razložena. Veliko večino (86 %) predložene razpisne dokumentacije so šteli za koristno ali zelo koristno.
CHAFEA je dejavno prispevala k obveščanju o promocijski politiki z organizacijo informativnega dne v Bruslju 15 (176 udeležencev leta 2016, 230 leta 2017, 230 leta 2018). Več kot 30 informativnih dni je bilo organiziranih tudi v različnih državah članicah, pri čemer je na vsakem sodelovalo 15–70 udeležencev 16 .
4. SKLEPNA UGOTOVITEV
Glede na statistične podatke o vlogah za promocijske programe, udeležbo na obiskih na visoki ravni od leta 2016 in povratne informacije iz ocenjevalnih vprašalnikov obstaja veliko zanimanje za reformirano promocijsko politiko.
Poleg tega so se postopki ocenjevanja promocijskih programov izkazali za učinkovite pri predložitvi, ocenjevanju in izvajanju ukrepov. Veliko deležnikov je tudi izrazilo splošno zadovoljstvo z reformirano politiko.
Ker se lahko reformirana promocijska politika ocenjuje šele od leta 2016, je v tej fazi še prezgodaj predlagati spremembe. V poročilu, ki ga zahteva člen 26(2) Uredbe in za katero se je začela izvajati ocenjevalna študija 17 , bo pravočasno upoštevana možnost, ali se mu priložijo morebitni ustrezni predlogi.