EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.9.2017

COM(2017) 470 final

POROČILO KOMISIJE

EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Sedmo poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Uvod

V obdobju, zajetem v tem sedmem poročilu 1 , je imela izjava EU in Turčije z dne 18. marca 2016 2 še naprej ključno vlogo pri zagotavljanju, da EU in Turčija učinkovito in skupaj obravnavata izzive na področju migracij v vzhodnem Sredozemlju.

Čeprav se je število dnevnih prihodov v primerjavi z obdobjem pred poletjem rahlo povečalo, je nezakonitih prečkanj meje še naprej malo (od šestega poročila je bilo v povprečju 93 takih prečkanj na dan). Glede na preteklo stanje se je na splošno znatno zmanjšalo tudi število ljudi, ki izgubijo življenje v Egejskem morju. Število prihodov prek kopenske meje med Grčijo in Turčijo je prav tako ostalo na nizki ravni.

Preselitve so potekale s stalno hitrostjo, pri čemer je bilo do zdaj iz Turčije v EU preseljenih že skoraj 9 000 Sircev. Napredek se je nadaljeval tudi pri odobritvah projektov in izplačilih zanje v okviru instrumenta za begunce v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: instrument). Trenutno so bile iz obsega sredstev v višini 3 milijarde EUR za obdobje 2016–2017 podpisane pogodbe za 48 projektov v skupnem znesku 1,664 milijarde EUR (povišanje z 1,572 milijarde EUR), izplačila pa so dosegla znesek 838 milijonov EUR (povišanje z 811 milijonov EUR).

Vendar pomanjkljivosti, ugotovljene v predhodnih poročilih, ostajajo. Zlasti ni izboljšanja glede hitrosti vračanja z grških otokov v Turčijo. Število vrnjenih oseb je še naprej precej manjše od števila prihodov, zaradi česar se stalno krepi pritisk na žariščne točke na otokih.

Na srečanju političnega dialoga med EU in Turčijo na visoki ravni dne 25. julija 2017 sta obe strani ponovno potrdili svojo zavezanost k izvajanju izjave EU in Turčije.

EU je ostala zavezana k nadaljevanju popolnega in nediskriminatornega izvajanja vseh vidikov izjave EU in Turčije v razmerju do vseh držav članic, kot je bilo določeno na zasedanju Evropskega sveta 22. in 23. junija 2017 3 .

1.Trenutne razmere

Od šestega poročila je iz Turčije na grške otoke prispelo skupaj 7 807 oseb (v obdobju od 9. junija 2017 do 31. avgusta 2017), kar v povprečju pomeni 93 oseb na dan. Čeprav je število dnevnih prihodov višje kot pred poletjem, je še vedno precej nižje v primerjavi z mesecem pred začetkom izvajanja izjave. Od začetka izvajanja izjave EU in Turčije je bilo v Egejskem morju zabeleženih 113 smrtnih žrtev in pogrešanih oseb 4 . V letu pred izjavo je življenje izgubilo ali bilo pogrešanih 1 150 ljudi.

(Podatki za 35. teden zajemajo obdobje do 31. avgusta 2017).

Nastanitev krepko več kot treh milijonov beguncev iz Sirije 5 , Iraka in drugih držav je še vedno prednostno vprašanje za turške organe, ki si močno prizadevajo za zagotavljanje ustreznih pogojev za sprejem in življenjskih razmer.

Izboljšano usklajevanje in sodelovanje

Koordinator EU še naprej tesno sodeluje z vsemi zadevnimi partnerji, da se zagotovi vsakodnevno spremljanje izvajanja izjave EU in Turčije in skupnega akcijskega načrta o njenem izvajanju 6 . Skupni akcijski načrt se opira na stalna prizadevanja Grčije za zagotavljanje njegovega izvajanja ob operativni podpori vseh držav članic. Komisija je od zadnjega poročila grške organe podpirala pri usklajevanju in upravljanju varnosti in zaščite na otokih, nadgradnji sprejemnih zmogljivosti in izboljšanju življenjskih razmer na otokih, pospeševanju predaje migrantov iz rednega azilnega postopka, vključno z ranljivimi skupinami, v namenske objekte na celini, vzpostavljanju potrebnih postopkov, ki omogočajo zmanjšanje zaostankov pri azilnih postopkih na drugi stopnji, pri čemer se prednostno obravnavajo prošnje tistih prosilcev za azil, ki se nahajajo na otokih, ter pri povečanju predodstranitvenih zmogljivosti in zmogljivosti za pridržanje na žariščnih otokih, da bi se pospešilo vračanje. Posebna pozornost je bila še naprej namenjena tudi ukrepom za učinkovito zaščito ranljivih skupin, saj je bila ponovno poudarjena potreba po imenovanju uradnih oseb za varstvo otrok v sprejemnih objektih, tudi na vseh žariščnih točkah, kjer so nastanjeni otroci.

Učinkovito izvajanje izjave EU in Turčije zahteva stalna prizadevanja vseh držav članic glede nujnega odzivanja na potrebe, ki sta jih opredelila Evropski azilni podporni urad ter evropska mejna in obalna straža. To vključuje napotitve za dovolj dolga obdobja in v skladu z določenimi specifikacijami, zlasti glede napotitve strokovnjakov za azil na žariščne otoke, vključno s strokovnjaki za ugotavljanje ranljivosti.

Vendar pomanjkanje osebja, ugotovljeno v prejšnjih poročilih, še ni v celoti odpravljeno.

Evropski azilni podporni urad je do 4. septembra v Grčijo napotil 98 tolmačev in 96 strokovnjakov iz držav članic, in sicer vse na žariščne točke, 84 od navedenih pa je bilo uradnikov za obravnavanje prošenj. To pomeni, da trenutno primanjkuje 54 strokovnjakov. Evropska mejna in obalna straža ima v okviru skupne operacije Poseidon napotenih 888 uradnikov, vključno s 35 uradniki za podporo pri dejavnostih ponovnega sprejema v okviru izvajanja izjave. Tako za shemo ponovnega sprejema v okviru izjave EU in Turčije primanjkuje 11 strokovnjakov za september in 13 strokovnjakov za oktober.

Skupina gostujočih uradnikov, ki so jih napotile države članice, usposablja pa jih Europol, šteje 278 uradnikov. Napotujejo se na pet grških in na štiri italijanske žariščne točke na podlagi trimesečne rotacije za opravljanje sekundarnih varnostnih pregledov. Trenutno je 10 gostujočih uradnikov napotenih na žariščne točke v Grčiji, dva uradnika Europola pa sta za namene usklajevanja napotena v regionalno skupino Evropske unije za posredovanje v Pireju.

Regionalna skupina Evropske unije za posredovanje je pomemben forum za usklajevanje, ki povezuje operacije na morju in na kopnem ter zagotavlja pretok informacij med nacionalnimi deležniki in agencijami EU. Po okrepljenih prizadevanjih za reševanje horizontalnih vprašanj na žariščnih točkah, ki potekajo od aprila, je začela tudi vabiti grške organe k udeležbi na njenih sejah, ki potekajo vsaka dva tedna.

Evropska mejna in obalna straža je še naprej sodelovala z Natom ter z grško in turško obalno stražo. Turška obalna straža še naprej dejavno patruljira in preprečuje odhode iz Turčije.

Dejavnosti obveščanja

Na podlagi izkušenj iz projektov, ki potekata na Hiosu in Lezbosu, sta na novo ustanovljeni informacijski točki na Samosu in Kosu začeli migrantom in prosilcem za azil zagotavljati informacije o njihovih pravicah, obveznostih ter možnostih, ki jih imajo na voljo, vključno v zvezi z azilom ali vrnitvijo. Komisija je ob poudarjanju potrebe po takih informacijskih točkah grško službo za sprejem in identifikacijo pozivala k njihovi vzpostavitvi na vseh žariščnih točkah.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi ·Države članice nemudoma dajo na voljo osebje, ki ga potrebujeta Evropski azilni podporni urad ter evropska mejna in obalna straža. ·Še naprej si je treba prizadevati za izvajanje ukrepov iz skupnega akcijskega načrta o izvajanju izjave EU in Turčije.

2.Vračanje vseh novih migrantov brez urejenega statusa iz Grčije v Turčijo

V izjavi je določeno, da je treba vrniti vse nove migrante brez urejenega statusa in prosilce za azil, ki so iz Turčije prispeli na grške otoke po 20. marcu 2016 in katerih prošnja za azil je bila razglašena za nedopustno ali neutemeljeno. Ti ukrepi se izvajajo dosledno v skladu z zahtevami prava EU in mednarodnega prava ter ob popolnem spoštovanju načela nevračanja 7 .

Trenutno stanje

Od prejšnjega poročila do 4. septembra 2017 je bilo 97 oseb, ki so v Grčijo prišle iz Turčije, vrnjenih v skladu z izjavo EU in Turčije, vključno z 11 Sirci. Med državljani drugih držav so bili Alžirci (30), Pakistanci (27), Bangladeševci (5), Iračani (4), Maročani (3), Kamerunca (2), Haitijca (2), Iranca (2), Nigerijca (2), Senegalca (2), Libanonec (1), Afganistanec (1), Egipčan (1), Kongovec (1), Gambijec (1), državljan Slonokoščene obale (1) in Zimbabvejec (1). Skupno število migrantov, vrnjenih v Turčijo od izjave EU in Turčije, je 1 896 8 .

Število oseb, ki se z grških otokov vračajo v Turčijo, je še naprej precej manjše od števila prihodov, zaradi česar se stalno krepi pritisk na žariščne točke na otokih. To je skupna posledica nakopičenih zaostankov na grških otokih pri obravnavi prošenj za azil na drugi stopnji ter nezadostne zmogljivosti za obravnavo pred vračanjem in za pridržanje, zlasti na Hiosu in Samosu. Zmogljivosti za pridržanje pred odstranitvijo na Lezbosu in Kosu so se povečale. Pomanjkanje najnovejših informacij v zvezi z dodelitvijo zavetišč zapleta identifikacijo in prijetje migrantov, za katere so bile izdane zavrnilne odločitve o azilu na drugi stopnji. Zato je nujno treba registrirati migrante, ki se nahajajo v uradnih namestitvah na otokih, čemur mora slediti redno spremljanje prisotnosti migrantov in statusa njihovih prošenj za azil.

Od prejšnjega poročila se je ob finančni pomoči in/ali pomoči v naravi v okviru programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju v svoje izvorne države z otokov prostovoljno vrnilo 372 migrantov (s celine pa še 929 migrantov). To pomeni, da je ta program, odkar se je leta 2016 začel izvajati, izkoristilo približno 10 029 migrantov. Grčija bi morala sprejeti ukrepe, s katerimi bi v celoti uporabljala in sodelovala v skupnih programih na področju vračanja, ki jih financira EU (zlasti v evropskem okviru za ponovno vključevanje), da bi prek tega programa povečala svoje zmogljivosti, in sicer s tesnim in proaktivnim sodelovanjem z glavnimi izvajalskimi agencijami ter z uporabo razpoložljive podpore v celoti. Mednarodna organizacija za migracije je še naprej zagotavljala stalno prisotnost na petih žariščnih otokih, kjer je promovirala program za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju ter zagotavljala informacije posameznikom.

Doslej 9 je pri turških organih prošnje za mednarodno zaščito vložilo 57 vrnjenih oseb, ki niso državljani Sirije: dvema je bil dodeljen status begunca, 39 prošenj je še v obravnavi, devet prošenj pa je bilo zavrnjenih 10 . V izvorno državo je bilo vrnjenih 831 oseb. Doslej je bila izvedena začetna registracija začasne zaščite vseh vrnjenih Sircev razen 16 oseb, ki so se odločile za prostovoljno vrnitev v Sirijo; 19 Sircev se je odločilo, da bodo ostali v nastanitvenih objektih, ki so jih zagotovili turški organi, 177 pa se jih je odločilo, da bodo živeli drugje.

Pravni ukrepi

Glede zadev na grških otokih je bilo zoper 5 225 zavrnilnih prvostopenjskih odločitev 11 azilne službe o dopustnosti in o vsebini do zdaj vloženih skupaj 4 160 pritožb 12 . V teh 4 160 pritožbenih postopkih je bilo do zdaj sprejetih 2 398 drugostopenjskih odločitev (tj. v 58 % zadev). Od 556 odločitev v pritožbenih postopkih o dopustnosti je do zdaj 135 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih potrdilo prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, 421 drugostopenjskih odločitev v pritožbenih postopkih pa je prvostopenjske odločitve o nedopustnosti spremenilo 13 . Kar zadeva 1 590 odločitev v pritožbenih postopkih o vsebini, je 1 560 drugostopenjskih odločitev potrdilo zavrnilne prvostopenjske odločitve, 17 14 odločitev pa je takšne zavrnilne odločitve spremenilo. Poleg tega je bila v 13 primerih dodeljena subsidiarna zaščita. V obdobju poročanja je bilo 252 pritožbenih postopkov zaključenih iz drugih razlogov, kot je odločitev o vsebini pritožbe, tj. zaradi neizpodbijanih implicitnih in izrecnih umikov.

Število 15 odborov za pritožbe in poročevalcev 16 , ki pomagajo zbrati dejstva v zadevi, trditve pritožnika in informacije o njegovi izvorni državi, se od zadnjega poročila ni spremenilo. Grški pritožbeni organ je še naprej izboljševal delovne postopke, na primer z boljšim prednostnim razvrščanjem primerov na podlagi seznamov zavetišč, ki jih je posredovala grška služba za registracijo in identifikacijo na otokih, in z napredkom pri uvajanju stalnega orodja IT za načrtovanje terminov za obravnavo, kar bi lahko izboljšalo tudi možnosti za specializacijo odborov za referenčne datoteke po izvornih državah. Namen izvajanja teh določb je, poleg zagotavljanja ustrezne opremljenosti pritožbenega organa (tj. s pisarniškim materialom in opremo), izboljšanje dela pritožbenih odborov in skrajšanje čakanja pritožnikov na otokih na drugostopenjsko odločitev, tj. odobritev mednarodne zaščite tistim, ki jo potrebujejo, ter usmerjanje migrantov brez urejenega statusa v postopek vračanja.

Vendar pritožbeni odbori kljub tem prizadevanjem še vedno odločajo počasi (od prejšnjega poročila sprejmejo v povprečju približno 30 odločitev tedensko). Doslej so izdali le 1 699 odločitev v skladu z izjavo EU in Turčije, in sicer 132 o dopustnosti in 1 567 17 o vsebini. Grški organi priznavajo pomen in nujnost povečanja produktivnosti pritožbenih odborov in preučujejo možne nadaljnje ukrepe.

Odločitev plenarnega zasedanja grškega državnega sveta v obravnavi, ki je potekala 10. marca 2017 v dveh zadevah glede vprašanja, ali je Turčijo mogoče šteti za varno tretjo državo za vrnitev dveh sirskih prosilcev za azil, ki sta se pritožila zoper drugostopenjsko odločitev o potrditvi nedopustnosti njunih primerov, ugotovljene na prvi stopnji, še ni, prav tako pa ni bil določen datum njunega izreka.

Operativni ukrepi

Po podatkih grških organov je trenutno na otokih 13 372 migrantov 18 . Uradna sprejemna zmogljivost, ki so jo grški organi dali na voljo na žariščnih otokih, je 5 576 mest na žariščnih točkah, ki jih upravlja grška služba za sprejem in identifikacijo, 228 mest za mladoletnike brez spremstva v nastanitvenih prostorih, ki jih upravlja grški državni center za socialno solidarnost, ter dodatnih 1 031 mest v okviru programa subvencij za najem, ki ga financira EU in izvaja Visoki komisar Združenih narodov za begunce 19 .

Grški organi so si tudi s podporo Komisije še naprej prizadevali za izboljšanje razmer na žariščnih točkah in na otokih, in sicer z nadgradnjo objektov in uvedbo učinkovitejših postopkov.

Grška služba za sprejem in identifikacijo je začela prizadevanja za pripravo rednih seznamov dodelitve zavetišč po posameznih žariščnih otokih. Ob podpori Komisije je bil vzpostavljen postopek izmenjave podatkov s teh seznamov med grško službo za sprejem in identifikacijo, grško azilno službo ter pritožbenimi odbori, kar olajšuje delo pri zmanjševanju zaostankov pri obravnavi prošenj za azil na prvi in drugi stopnji. Grška služba za sprejem in identifikacijo mora zdaj zagotoviti redno posodabljanje seznamov dodelitve zavetišč, vključno s seznami glede taborov, ki jih upravljajo občinski organi, ter programa subvencij za najem, ki ga izvaja Visoki komisar Združenih narodov za begunce, in mora te sezname še naprej redno izmenjevati z zadevnimi organi.

Z namenom krepitve postopkov vračanja je bila avgusta zaključena gradnja centra za pridržanje pred odstranitvijo na Kosu, s čimer se je polna zmogljivost tega centra povečala na 500 mest. Gradbena dela na območju za pridržanje pred odstranitvijo v okviru žariščne točke na Lezbosu so zaključena, s čimer je center za pridržanje pred odstranitvijo dosegel polno zmogljivost 210 mest. Podpisan je bil skupni ministrski odlok o sklenitvi pogodbe za gradnjo centra za pridržanje pred odstranitvijo na žariščni točki na Samosu, vendar se gradnja še ni začela, saj se zanjo namenjeni prostor uporablja za nastanitev migrantov, ki jih je nujno treba premestiti na drugo lokacijo. Na Hiosu pri izgradnji centra za pridržanje pred odstranitvijo ni bilo napredka, zlasti zaradi nasprotovanja lokalnega prebivalstva.

Grška policija je pripravila načrte za evakuacijo za vse žariščne točke, ki jih je posredovala koordinatorjem žariščnih točk. Na vseh žariščnih točkah so bila organizirana varnostna urjenja, evakuacijske vaje pa so bile uspešno izvedene na Hiosu, Kosu, Lerosu, Samosu in Lezbosu.

Kljub tem sprejetim ukrepom pa ta prizadevanja ne zadostujejo za reševanje razmer na otokih, zato se grški organi pozivajo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so bili že opredeljeni v zadnjem poročilu. Zlasti bi moral biti skrajšan čas med pripravo in vložitvijo prošnje v skladu s členom 6(2) direktive o azilnih postopkih, ki določa, da morajo grški organi zagotoviti, da ima oseba, ki pripravlja prošnjo za azil, dejansko možnost, da jo vloži v najkrajšem možnem času.

Finančna pomoč EU Grčiji

Pri zagotavljanju bolj trajnostnega pristopa k obravnavanju migracijskih potreb je bil dosežen nadaljnji napredek, in sicer s postopnim prehajanjem z instrumenta za nujno pomoč v EU in nujne pomoči v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost na financiranje, zagotovljeno prek večletnih nacionalnih programov Grčije v okviru navedenih skladov. Grški organi so v skladu s finančnim načrtom za leto 2017 za sprejemne zmogljivosti v Grčiji sprejeli potrebne ukrepe za zagotavljanje financiranja prek nacionalnih programov za opravljanje sprejemnih storitev na otokih in delovanje zavetišč za mladoletnike brez spremstva.

Nacionalni program za Grčijo v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje je bil 16. avgusta 2017 spremenjen, da bi se prednostne naloge politik na področju vključevanja in vračanja okrepile z dodatnimi finančnimi sredstvi (28 milijonov EUR). To pomeni, da znaša skupni znesek sredstev, dodeljenih za nacionalne programe Grčije v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, 537 milijonov EUR, ki so na voljo za obdobje 2014–2020. Poleg tega se je od 2015 zagotovila precejšnja nujna pomoč iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost v višini približno 371,2 milijona EUR, da bi se Grčiji pomagalo povečati njene sprejemne objekte ter okrepiti njene zmogljivosti za migracije, azil in upravljanje meja. Taka pomoč vključuje dva nedavna (6. in 31. julija 2017) primera dodelitve nepovratnih sredstev Visokemu komisarju Združenih narodov za begunce v podporo grški vladi, s poudarkom na vzhodnih Egejskih otokih, da bi se zagotovilo neprekinjeno opravljanje storitev med prenosom dejavnosti z nujne pomoči na nacionalne programe za Grčijo v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost.

Na dan 4. septembra 2017 so bile v okviru instrumenta za nujno pomoč v EU sklenjene pogodbe s 15 humanitarnimi partnerji v skupni višini 410,6 milijona EUR. V skladu s finančnim načrtom za leto 2017 za sprejemne zmogljivosti v Grčiji se prednostne naloge instrumenta za nujno pomoč v EU zdaj vse bolj preusmerjajo s taborov k najetim nastanitvenim zmogljivostim (za do 30 000 ljudi) in širitvi programa večnamenske denarne pomoči, tako da bi zajemala tudi živila, kadar je to mogoče. Za ti prednostni nalogi je bil julija 2017 uveden program nujne pomoči za vključevanje in nastanitev. Sestavljata ga dve pogodbi (v vrednosti 93,5 milijona EUR oziroma 57,7 milijona EUR) z Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce, ki s partnerji že izvaja ukrepe, ob sodelovanju z lokalnimi organi pri najemnih nastanitvenih objektih. Za dodatne potrebe je do konca leta na voljo še 34,9 milijona EUR. V tem okviru so v zaključni fazi pogajanja s humanitarnimi partnerji o novih projektih in nadaljnjih dodelitvah sredstev za projekte, ki so v teku.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi ·Nujno je treba pospešiti obravnavo prošenj za azil in znatno povečati število odločitev posameznega pritožbenega odbora, prednostno obravnavati pritožbe, vložene na otokih, in pospešiti vračanja v Turčijo v skladu z izjavo EU in Turčije. ·Zagotoviti je treba potrebne sprejemne in predodstranitvene zmogljivosti na vseh otokih. ·Nujno je treba zagotovili pravočasno, učinkovito in uspešno uporabo sredstev EU, ki so na voljo v okviru nacionalnih programov Grčije.

3.Program 1:1 za preselitev iz Turčije v EU

Trenutno stanje

Na dan 4. septembra je bilo iz Turčije v EU v okviru programa 1:1 preseljenih skupno 8 834 državljanov Sirije. V obdobju poročanja je bilo 2 580 Sircev preseljenih v 15 držav članic (v Avstrijo, Belgijo, Estonijo, na Finsko, v Francijo, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Nemčijo, na Nizozemsko, Portugalsko, v Romunijo, Španijo in na Švedsko) 20 . Trenutno na preselitev čaka skupno 1 831 upravičenih oseb. Po rahlem zmanjšanju mesečnega števila predaj v okviru preselitev z najvišje ravni maja 2017 je še vedno treba stalen ritem preselitev pospešiti s sedanje ravni, da se pokaže, da je za sirske begunce v Turčiji še naprej odprta alternativna zakonita pot v EU. Tak reden ritem preselitev je treba ohraniti za izpolnitev zavez glede 25 000 mest za leto 2017, kot je bilo že poročano.

Države članice še naprej dobro napredujejo pri pripravi dodatnih operacij preseljevanja, vključno z misijami v Turčijo, da bi se opravili razgovori s kandidati za preselitev. Turški organi so v letu 2017 Visokemu komisarju Združenih narodov za begunce predložili nove sezname zadev s skoraj 23 500 osebami.

V 13 držav članic ni bila iz Turčije preseljena še nobena oseba 21 . Vendar je Malta julija opravila svojo izbirno misijo v Turčiji, Ciper bo po pričakovanjih operacijo preseljevanja izvedel v prihodnjih tednih, Hrvaška pa je povečala svojo zavezo s 30 na 150 oseb in namerava preveritveno misijo izvesti v začetku oktobra. Slovenija je navezala stik z UNHCR in predložila vlogo za preselitev 60 oseb v okviru izjave EU in Turčije.

Operativni ukrepi

Kmalu naj bi se med razgovori s sirskimi kandidati za preselitev začel uporabljati vprašalnik, ki ga je pripravila delegacija EU v sodelovanju z državami članicami in Visokim komisarjem Združenih narodov za begunce, da bi se jim zagotovile celovite informacije o državah članicah prejemnicah, s čimer naj bi se zmanjšalo število oseb, ki zapustijo postopek preselitve.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi ·Zagotavljanje ustreznega ritma izvajanja preselitev.

4.Preprečevanje novih pomorskih in kopenskih poti za nedovoljene migracije

Ni dokazov, da bi prizadevanja za nadzor tokov na vzhodnosredozemski poti povzročila kakršne koli večje spremembe poti iz Turčije. Čeprav je Turčija nadaljevala operaciji „Aegean Hope“ in „Safe Med“ 22 , je od šestega poročila med 9. junijem in 3. septembrom iz Turčije v Italijo prišlo 23 ladij s skupno 1 363 migranti, dve ladji pa sta prišli na Ciper s skupno 228 migranti, ki so bili vsi sirski državljani.

Zdi se, da je število odkritih primerov nezakonitih prehodov iz Turčije na kopenskih mejah z Bolgarijo in Grčijo v zadnjih šestih mesecih na splošno ostalo nizko: povprečno je bilo dnevno registriranih približno dvanajst primerov nezakonitih prehodov meje v Grčijo in dva v Bolgarijo. Vendar je bilo mogoče v zadnjem četrtletju zaznati povečanje števila odkritih nezakonitih prehodov ob meji z Grčijo, zaradi česar se je dnevno povprečje za navedeno obdobje povečalo na 18, kar zahteva tudi stalno pozorno spremljanje. Evropska mejna in obalna straža ima trenutno na bolgarsko-turški kopenski meji napotenih 87 uradnikov, 20 pa na grško-turški kopenski meji.

5.Prostovoljni program humanitarnega sprejema

Napredujejo pogajanja o standardnih operativnih postopkih za prostovoljni program humanitarnega sprejema s sodelujočimi državami in Turčijo s ciljem, da bi se sprejeli čim prej. Hiter dogovor o standardnih operativnih postopkih in odločitev o njegovi aktivaciji bi pospešila izvajanje izjave ter Sircem zagotovila varno in zakonito alternativo nedovoljenim migracijam v EU.

6.Liberalizacija vizumskega režima

Glede izvajanja načrta za liberalizacijo vizumskega režima še vedno ostaja sedem meril, ki jih je treba izpolniti, kot je poudarjeno v prejšnjih poročilih:

·izdaja biometričnih potovalnih dokumentov, popolnoma skladnih s standardi EU;

·sprejetje ukrepa za preprečevanje korupcije iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima;

·sklenitev sporazuma o operativnem sodelovanju z Europolom;

·revizija zakonodaje in praks na področju terorizma v skladu z evropskimi standardi;

·uskladitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov s standardi EU;

·zagotavljanje učinkovitega pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z vsemi državami članicami EU;

·izvajanje vseh določb sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu, vključno z določbo o državljanih tretjih držav, ki začne veljati 1. oktobra 2017.

Komisija Turčijo še naprej spodbuja, naj čim prej izpolni vsa preostala merila v zvezi z načrtom za liberalizacijo vizumskega režima. Komisija in Turčija nadaljujeta dejaven dialog, da bi našli rešitve, vključno z zakonodajnimi in postopkovnimi spremembami, potrebnimi za vsa neizpolnjena merila.

7.Instrument za begunce v Turčiji

Od šestega poročila je Komisija pospešila prizadevanja za obravnavo najbolj kritičnih potreb beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji. Od dodeljenega zneska v višini 2,9 milijarde EUR so bile podpisane pogodbe za 48 projektov v višini 1,664 milijarde EUR (povišanje z 1,572 milijarde EUR glede na prejšnje poročilo). Skupni izplačani znesek se je povišal na 838 milijonov EUR (povišanje z 811 milijonov EUR) za humanitarno in nehumanitarno pomoč 23 .

Na zadnji seji 28. junija 2017 je usmerjevalni odbor potrdil, da ima financiranje, ki ga usklajuje instrument, še naprej pomemben neposreden učinek na terenu. Usmerjevalnemu odboru so bile predložene prve ugotovitve spremljanja iz okvira za rezultate instrumenta 24 . Komisija tesno sodeluje s turškimi organi in drugimi partnerji z namenom zagotoviti, da bodo do konca leta 2017 podpisane pogodbe za skoraj 1,4 milijarde EUR dodeljenih sredstev ter da bodo izvajanje in izplačila še naprej potekali hitro. Instrument je pri izvedbi posebej pozoren na stanje človekovih pravic beguncev na splošno, še zlasti pa podpira ženske, otroke in invalide.

Komisija je še naprej vlagala v ustvarjanje prepoznavnosti pomoči iz tega instrumenta za begunce in gostiteljske skupnosti na vseh ravneh, da bi ohranjala raven ozaveščenosti in sprejemanja. Prispevek Turčije k tem prizadevanjem, vključno prek skupnih pobudi, bo pomemben.

Humanitarna pomoč

Izvajanje humanitarne strategije v okviru instrumenta poteka v dobrem ritmu 25 . V okviru 35 humanitarnih projektov z 19 partnerji so bile podpisane pogodbe v znesku 593 milijonov EUR, ki zajemajo odzive v zvezi z osnovnimi potrebami, zaščito, izobraževanjem, zdravstvom, hrano in zatočišči. Od 593 milijonov EUR, za kolikor so bile podpisane pogodbe, je bilo doslej izplačanih 463 milijonov EUR.

Število ranljivih beguncev, vključenih v mrežo socialne varnosti v sili, je hitro naraslo na 860 000 oseb 26 . Cilj Komisije je, da bi bilo ob koncu leta 2017 v mrežo socialne varnosti v sili vključenih 1,3 milijona beguncev. Sicer imajo begunci še vedno težave pri dostopanju do mreže socialne varnosti v sili, ki so večinoma povezane z vprašanjem registracije, vendar EU in Turčija sodelujeta pri iskanju rešitev z namenom zagotoviti, da bi se lahko prijavili vsi ranljivi begunci.

Julija so bila izvedena druga dvomesečna izplačila begunskim družinam v okviru projekta pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje. Izplačila zdaj prejema več kot 72 000 upravičencev, Komisija pa pričakuje, da bo imelo v prvem letu tega doslej največjega programa izobraževanja v izrednih razmerah od njega neposredno korist 230 000 otrok.

Z Združenimi narodi in drugimi partnerji se izvajajo drugi humanitarni projekti na področju osnovne zdravstvene oskrbe, vključno na področju fizične rehabilitacije in duševnega zdravja, ter neformalnega izobraževanja in varstva. Dejavnosti varstva so zlasti osredotočene na podporo beguncem pri registraciji ter na njihovo napotitev na ustrezne storitve, ki jih zagotavljajo turška vlada in nevladne organizacije.

Komisija s turškimi ministrstvi usklajeno sodeluje s partnerji pri sklenitvi pogodb v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2017. Izvajanje pomoči v vrednosti 714 milijonov EUR v okviru humanitarnega sklopa instrumenta se osredotoča na stalno pomoč nekaterim od najbolj ranljivih beguncev v Turčiji ter na prizadevanja, da se ti povežejo s službami javne uprave, pri čemer primarni instrument za izvajanje ostaja mreža socialne varnosti v sili 27 . Prve pogodbe bodo predvidoma podpisane v kratkem, in sicer septembra 2017.

Nehumanitarna pomoč

V okviru nehumanitarnega sklopa instrumenta so bile doslej sklenjene pogodbe v vrednosti 1,071 milijarde EUR, izplačila izvajalskim partnerjem pa so dosegla 375 milijonov EUR.

S Svetovno banko je bil 15. junija 2017 podpisan projekt v vrednosti 50 milijonov EUR, da bi se izboljšal dostop do kratkoročnega in dolgoročnega zaposlovanja za begunce in gostiteljske skupnosti, vključno s financiranjem za programe „gotovina za delo“ ter poklicno in jezikovno usposabljanje za 15 000 oseb v desetih pokrajinah. 1. septembra 2017 je bil s podjetjem KfW podpisan aneks v vrednosti 45 milijonov EUR za razširitev projekta, da bi se poleg izgradnje stalnih šolskih stavb, za katero je pogodba že podpisana, zagotovilo še več kot 40 montažnih šolskih stavb, ki bi se odprli v prihodnjem šolskem letu.

Po seji operativnega odbora regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji (v nadaljnjem besedilu: regionalni skrbniški sklad EU), ki je potekala 13. junija 2017, so bili sprejeti štirje dokumenti o ukrepih (tj. predlogi za financiranje v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU) v vrednosti 131,5 milijona EUR. Cilj treh od teh predlogov je izboljšati dostop sirskih beguncev do zdravstvenih storitev ter okrepiti odpornost sirskih beguncev in gostiteljskih skupnosti ter življenjska znanja in spretnosti beguncev, ki niso državljani Sirije. Četrti predlog se posebej osredotoča na krepitev vloge žensk in deklet ter izkazuje pomen, ki ga instrument pripisuje enakosti spolov in človekovim pravicam na splošno.

20. julija 2017 sta bila dva posebna ukrepa prilagojena tako, da bolje izpolnjujeta potrebe beguncev v Turčiji. Posebni ukrep iz julija 2016 v višini 1,415 milijarde EUR je bil spremenjen s povečanjem sredstev za 10 milijonov EUR in prilagoditvijo ciljev za lažje sklepanje pogodb pri preostalih projektih z mednarodnimi finančnimi institucijami. Prilagoditev omogoča financiranje nove zgradbe bolnišnice v provinci Hatay, katere izvajalec je Agence française de développement, in zgoraj navedenih montažnih šolskih stavb. Z nadaljnjo spremembo posebnega ukrepa iz aprila 2016 v višini 60 milijonov EUR, ki se izvaja skupaj s turškim generalnim direktoratom za upravljanje migracij, se je razširil obseg podpore turškim organom za okrepitev njihove zmogljivosti za upravljanje, sprejem in nastanitev migrantov, vrnjenih v Turčijo iz držav članic EU.

EU je od zadnjega poročila sprejela več ukrepov za pomoč pri obvladovanju pritiska na lokalno infrastrukturo in storitve. Na primer, prvi zdravstveni center za migrante v Kilisu po uradnem odprtju maja že kaže konkretne rezultate: pregledanih je bilo približno 15 000 sirskih pacientov, med njimi več kot 600 nosečnic 28 . Nov zdravstveni center za migrante naj bi se odprl septembra 2017 v Ankari. Pripravljajo se dodatni projekti na področju zdravja in komunalne infrastrukture, osredotočeni zlasti na oskrbo z vodo in higienizacijo, ki so usmerjeni v pokrajine, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Ključni izzivi in prihodnji ukrepi ·Hitro sklepanje pogodb za vse preostale ukrepe v okviru posebnih ukrepov in načrta izvajanja humanitarne pomoči za leto 2017 ter zagotavljanje njihovega učinkovitega izvajanja v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

8.Nadgradnja carinske unije

Na srečanju političnega dialoga med EU in Turčijo na visoki ravni dne 25. julija 2017 sta se strani strinjali, da posodobitev carinske unije ostaja ključna prednostna naloga v odnosih med EU in Turčijo. Komisija zato Svet poziva, naj zaključi delo na njenem predlogu o začetku pogajanj s Turčijo o poglobljenem dvostranskem trgovinskem okviru 29 . Tako se bodo lahko začela pogajanja o pomembnem sporazumu, s katerim bi se, če bi se uporabljal za vse države članice, sprostil neizkoriščen potencial v trgovinskih in ekonomskih odnosih med EU in Turčijo.

9.Pristopni proces

V okviru pristopnih pogajanj je bilo doslej odprtih 16 poglavij, eno od teh pa je bilo začasno zaprto. V obdobju poročanja ni bilo nobenega srečanja.

EU od Turčije pričakuje, da bo na področju demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja, ravnala v skladu z najvišjimi standardi.

10.Humanitarne razmere v Siriji

Humanitarne razmere v Siriji so še vedno izredno zaskrbljujoče, saj je 6,3 milijona ljudi notranje razseljenih, številni večkrat, 13,5 milijona ljudi pa potrebuje nujno pomoč. Združeni narodi so leta 2017 pozvali k pomoči v Siriji v višini 3,3 milijarde EUR, doslej pa se je zbralo 35 % potrebnih sredstev.

Nasilje je po uvedbi območij za umiritev razmer po vsej Siriji na nekaterih območjih domnevno oslabelo, vendar so humanitarne in varstvene razmere za civilno prebivalstvo v številnih delih države še vedno izjemno težke. V severozahodni Siriji so julija potekale vojaške operacije in spopadi med različnimi oboroženimi skupinami, kar je povzročilo smrtne žrtve med civilisti, nekatere humanitarne dejavnosti pa je bilo treba začasno prekiniti, začasno pa je bil zaprt tudi ključni mejni prehod s Turčijo. V Raki še naprej prihaja do množičnega razseljevanja 30 , zabeležene pa so tudi znatne potrebe na področju zdravstva ter pomanjkanje dostopa do varne vode, hrane in neprehrambenih izdelkov. Humanitarne razmere so na območjih, ki jih nadzirajo nedržavne oborožene skupine, še naprej zelo zaskrbljujoče glede na visoke ravni potreb. Kot kaže, se položaj poslabšuje tudi v jugovzhodni Siriji, kjer narašča število notranje razseljenih oseb.

Glavni izziv ostaja dostop do približno 4,5 milijona ljudi na težko dostopnih območjih, vključno s 540 000 ljudmi v obleganih mestih, so pa humanitarni konvoji Združenih narodov julija uspeli doseči nekatera težko dostopna območja in oblegano mesto Nashabiyeh. Doslej je v letu 2017 pomoč Združenih narodov dosegla samo 13 % ljudi v stiski na težko dostopnih območjih in 39 % ljudi na obleganih območjih. Humanitarni akterji so poročali o številnih ovirah 31 pri dostavljanju humanitarne pomoči.

Čezmejna pomoč je vedno bolj pomembna. Večina čezmejnih dostav pomoči se izvaja iz Turčije in Jordanije, ki še naprej olajšujeta dostop po vseh možnih poteh. EU podpira življenjsko pomembne čezmejne operacije iz Turčije, da bi se prek humanitarnih partnerskih organizacij dosegli ljudje v severni Siriji ter da bi se prebivalstvu, ki najbolj potrebuje pomoč, zagotovili hrana, voda, zavetišča, zdravstvo in zaščita. Videti je, da sta ponovna registracija in regulativno okolje za mednarodne nevladne organizacije v Turčiji vplivala na zmožnosti teh organizacij za opravljanje operacij pomoči v Siriji.

EU zaradi nenehnega nasilja in ogromnih humanitarnih potreb vztrajno poziva vse strani, naj spoštujejo obveznosti na podlagi mednarodnega humanitarnega prava in zagotovijo, da je zaščita civilistov z vseh možnih vstopnih točk, tudi iz Turčije in Jordanije, prva prednostna naloga. To velja tudi za območja za umiritev razmer po vsej Siriji. EU pozdravlja vsa prizadevanja v zvezi s tem, če se spoštuje mednarodno humanitarno pravo.

11. Sklepna ugotovitev

Izjava EU in Turčije še naprej prinaša konkretne rezultate pri zmanjševanju števila nezakonitih in nevarnih prehodov ter smrtnih žrtev v Egejskem morju in, enako pomembno, pri zagotavljanju praktične podpore sirskim beguncem in gostiteljskim skupnostim v Turčiji v okviru instrumenta za begunce v Turčiji ter pri varni preselitvi Sircev iz Turčije v Evropo.

Vendar še vedno obstajajo dejavniki, ki spodbujajo nedovoljene migracije v Evropo, zato ima izjava EU in Turčije ključno vlogo pri zagotavljanju, da ti strani učinkovito in skupaj obravnavata izzive na področju migracij v vzhodnem Sredozemlju.

Za zagotovitev popolnega in trajnega izvajanja izjave EU in Turčije so potrebna stalna prizadevanja in trajna politična odločenost vseh strani.

Hitrost sklepanja pogodb in izvajanja projektov v okviru instrumenta bi bilo treba stalno povečevati, da se pospeši zagotavljanje konkretne podpore sirskim beguncem in njihovim gostiteljskim skupnostim v Turčiji.

Ohraniti je treba trenuten ritem preseljevanja sirskih beguncev iz Turčije v Evropo in podajanja zavez s strani držav članic ter nadaljevati z njim. To bo še lažje, če se hitro doseže dogovor o prostovoljnem programu humanitarnega sprejema in se ta začne izvajati.

Da bi se izboljšale razmere na grških otokih, so nujna dodatna precejšnja prizadevanja grških organov, agencij EU in držav članic za izboljšanje zmogljivosti grške uprave za upravljanje na področju migracij in azila ter za okrepitev vračanja oseb, ki nimajo pravice ostati v Grčiji, v Turčijo ob popolnem spoštovanju pravil EU in mednarodnih pravil.

Komisija bo še naprej skrbela za nadaljevanje prizadevanj in redno poročala o napredku.

(1)

     To poročilo sledi poročilom COM(2016) 231 final z dne 20. aprila 2016, COM(2016) 349 final z dne 15. junija 2016, COM(2016) 634 final z dne 28. septembra 2016, COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016, COM(2017) 204 final z dne 2. marca 2017 in COM(2017) 323 final z dne 13. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: šesto poročilo).

(2)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2016/03/18-eu-turkey-statement/.

(3)

     http://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/european-council/2017/06/22-23-euco-conclusions_pdf/.

(4)

     Glede na podatkovno zbirko o pogrešanih migrantih Mednarodne organizacije za migracije; obdobje od aprila 2016 do 4. septembra 2017.

(5)

     Turčija je glede na svoje uradne podatke do 27. julija 2017 začasno zaščito dodelila 3 106 932 Sircem. 

(6)

     COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016. Skupni akcijski načrt je potrdil Evropski svet na zasedanju decembra 2016: http://www.consilium.europa.eu/sl/meetings/european-council/2016/12/20161215-euco-conclusions-final_pdf/.

(7)

     Vsakdo, ki je prispel na grške otoke po 20. marcu 2016, ima pravico zaprositi za azil. Vsaka prošnja se obdela individualno glede na prosilčeve posebne okoliščine v skladu z direktivo o azilnih postopkih. To izključuje kakršen koli skupinski izgon. Prosilci imajo pravico do pritožbe in pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper vsako zavrnilno odločitev glede njihove prošnje za azil. Grčija in Turčija sta sprejeli ter izvajata ustrezne pravne ukrepe za zagotovitev polnega spoštovanja prava EU in mednarodnega prava. 

(8)

     Od 20. marca 2016 je bilo v Turčijo na podlagi izjave med EU in Turčijo vrnjenih 1 307 oseb, na podlagi dvostranskega protokola med Grčijo in Turčijo pa 589 oseb. Vrnjene osebe so prejele zavrnilne odločitve o azilu (vključno z zavrnilnimi odločitvami na drugi stopnji), umaknile svoje prošnje za mednarodno zaščito ali pa za azil sploh niso zaprosile.

(9)

     Glede na informacije, prejete od turških oblasti. 

(10)

     Poleg tega je sedem prošenj razvrščenih kot „drugo“ (umaknjene prošnje itd.). 

(11)

     Do 27. avgusta 2017 je bilo od začetka izvajanja izjave na grških otokih vloženih skupno 25 364 prošenj za azil. Od teh 25 364 prošenj je grška azilna služba od 20. marca 2016 v okviru postopkov na otokih sprejela 24 048 odločitev, od tega 17 992 o dopustnosti in 7 372 o vsebini. 

(12)

     Na dan 27. avgusta 2017. 

(13)

     Skupno število vključuje drugostopenjske odločitve, s katerimi so bile zavrnjene prvostopenjske odločitve o nedopustnosti, in dodelitve statusa begunca. 

(14)

     To skupno število ne vključuje drugostopenjskih odločitev o dodelitvi statusa begunca ter zavrnitvi prvostopenjskih odločitev o nedopustnosti. 

(15)

     Trenutno o pritožbah zoper prvostopenjske odločitve grške azilne službe odloča dvanajst pritožbenih odborov. Poleg tega en pritožbeni odbor nadomešča druge odbore, kadar ti ne morejo delovati (tj. če je iz nekega razloga odsotna večina članov).

(16)

     Pritožbeni organ je zaposlil deset poročevalcev, dvanajst poročevalcev pa je nanj napotil Evropski azilni podporni urad. 

(17)

     Zavrnilne prvostopenjske odločitve so bile potrjene v 1 538 zadevah, spremenjene v 17 zadevah, v 12 primerih pa je bila dodeljena subsidiarna zaščita. 

(18)

     Na dan 3. septembra 2017. Ker obstajajo poročila, zaradi katerih so ti podatki vprašljivi, Komisija grške organe poziva, naj pojasnijo število migrantov na otokih in žariščnih točkah. Taka jasnost bi pripomogla k načrtovanju in izvajanju. 

(19)

     Podatki grškega državnega koordinacijskega centra za meje, migracije in azil, ki je nalogo zagotavljanja podatkov v zvezi s sprejemom na otokih prevzel od grške policije. Poročila državnega koordinacijskega centra za meje, migracije in azil ne vključujejo zmogljivosti taborov, ki jih upravljajo občine, ki so bile prej vključene v poročila grške policije, vključujejo pa podatke o številu mest za mladoletnike brez spremstva v nastanitvenih prostorih, ki jih upravlja državni center za socialno solidarnost.

(20)

     Poleg tega je bilo od 4. aprila 2016 na Norveško iz Turčije preseljenih 629 Sircev.

(21)

     Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Grčija, Hrvaška, Irska, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija in Združeno kraljestvo.

(22)

     V teh operacijah je napotenih 2 500 članov osebja, 65 čolnov obalne straže, dva rešilna čolna, deset helikopterjev in trije zrakoplovi z nepremičnimi krili. V skladu z informacijami, ki so jih posredovali turški organi, je bilo doslej v letu 2017 v okviru operacije Aegean Hope prijetih 9 531 migrantov z neurejenim statusom, v okviru operacije Safe Med pa 1 406. 

(23)

     Sredstva bodo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja v celoti izplačana v obrokih, in sicer vse do zaključka projektov. Ena od dejavnosti za povečanje prepoznavnosti instrumenta je interaktivni zemljevid z neposrednim pregledom lokacij in pričakovanih rezultatov različnih projektov: http://ec.europa.eu/enlargement/news_corner/migration/index_en.htm.

(24)

     Do 30. aprila 2017 (končni datum prvega četrtletnega poročevalnega cikla glede na okvir za rezultate) je na primer 19 897 sirskih beguncev učencev prejelo storitve prevoza v šolo, opravljenih pa je bilo tudi 580 156 pregledov iz osnovnega zdravstvenega varstva. Sprožena je bila tudi druga četrtletna zahteva za spremljanje podatkov.

(25)

     Zagotavljanje humanitarne pomoči v okviru instrumenta še naprej poteka v skladu s pravom EU na področju humanitarne pomoči in načeli iz Evropskega soglasja o humanitarni pomoči.

(26)

     Po junijski uvedbi nove vrednosti prenosa in širših meril upravičenosti upravičene družine zdaj mesečno prejemajo 120 turških lir na osebo ter dodatek vsake tri mesece.

(27)

     Ta strategija temelji na treh stebrih: doklade za osnovne potrebe, zdravstvene storitve in pomoč za izobraževanje. Te stebre podpirajo horizontalne dejavnosti varstva.

(28)

     Od maja 2017 do julija 2017.

(29)

     Komisija je svoj predlog pogajalskih smernic sprejela decembra 2016. 

(30)

     Od 1. julija je bilo razseljenih več kot 30 000 ljudi, od 1. aprila pa več kot 200 000 (poročilo namestnika koordinatorja za nujno pomoč Varnostnemu svetu ZN (https://www.un.org/press/en/2017/sc12932.doc.htm)).

(31)

     Med drugim pomanjkanje upravnih odobritev in vzorčnih dopisov, negotovosti in spopadi, samovoljne omejitve s strani oboroženih skupin, teroristične skupine s seznama Varnostnega sveta Združenih narodov ter samooklicane lokalne oblasti.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.9.2017

COM(2017) 470 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Sedmo poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Skupni akcijski načrt o izvajanju izjave EU in Turčije

Prednostni ukrepi	Trenutno stanje in še neizpolnjeni ukrepi 1
Povečanje napotenega osebja za obravnavo prošenj za azil na otokih	Evropski azilni podporni urad (EASO) bi moral število osebja za obravnavo prošenj in tolmačev na otokih povečati na 100, pa tudi grška azilna služba bi morala število osebja na otokih povečati na 100. Na dan 28. avgusta je bilo na otokih 86 napotenih oseb za obravnavo prošenj in 99 napotenih tolmačev urada EASO. Države članice se pozivajo, naj okrepijo prizadevanja, da dosežejo in ohranijo cilj, da bi bilo na otokih 100 napotenih oseb za obravnavo prošenj. Na otokih je trenutno 115 napotenih članov grške azilne službe.
Obravnava primerov ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe	Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju člena 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v primerih ponovne združitve družine na podlagi dublinske uredbe s ciljem morebitne vrnitve v Turčijo, če bo od urada EASO in držav članic prejela ustrezne informacije. V postopku sprejemanja v grškem parlamentu je zakonodajna določba, ki omogoča, da prosilci za azil, ki zaprosijo za ponovno združitev družine na podlagi uredbe Dublin III, niso izvzeti iz postopka na meji. Hkrati je urad EASO do 3. junija prejel odgovore 15 držav članic na poizvedbo po več informacijah o ponovnih združitvah družin iz Turčije in v njej ter o dokumentaciji, ki jo morajo prosilci predložiti, da bi lahko uporabili ta postopek. Urad EASO je te informacije predložil grški azilni službi.
Obravnava primerov ranljivih prosilcev	Grška azilna služba bi morala za vsak primer posebej in ob popolnem upoštevanju členov 6 in 7 Listine EU o temeljnih pravicah proučiti uporabo postopka nedopustnosti v primerih ranljivih prosilcev s ciljem morebitne vrnitve v Turčijo, če bo od urada EASO prejela ustrezne informacije, zlasti v zvezi z obravnavanjem ranljivih oseb v Turčiji, ki bi omogočile zgornjo proučitev. Grška azilna služba meni, da bi morale biti ranljive skupine še naprej izvzete iz postopka na meji, ob upoštevanju zadevnih določb direktive o azilnih postopkih in dejstva, da se s proučitvijo prošenj za azil ranljivih prosilcev v okviru posebej pospešenega postopka, določenega z ustreznim nacionalnim pravom, ne zagotovijo zadostna posebna postopkovna jamstva (npr. objektivna nezadostnost zdravniških in psihiatričnih služb), ki bi jih morale biti ranljive skupine deležne. Vendar grška azilna služba predlaga, da bi se po boljši opredelitvi različnih kategorij ranljivosti in po oceni ranljivosti, ki jo s standardizirano predlogo izvede grška služba za registracijo in identifikacijo, pri čemer se zagotovijo konkretne informacije o zdravstvenem profilu prosilca, dopustnost za nekatere ranljive prosilce proučila na otokih, vendar v rednih rokih za postopek. Grško ministrstvo za zdravje, grška azilna služba in UNHCR podajajo pripombe na končno različico predloge za oceno ranljivosti, ki se bo v kratkem začela uporabljali za preverjanje ranljivosti.
Pospešitev razgovorov in postopkov za oceno prošenj za azil	Grška azilna služba bi morala s podporo urada EASO uvesti delitev primerov glede na kategorije ter orodja za podporo pri razgovorih in odločanju. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala s podporo urada EASO še naprej obveščati migrante. Organi bi morali okrepiti izvrševanje predvidenih posledic nesodelovanja v azilnem postopku. Grški organi bi morali ob podpori urada EASO skrajšati čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil. Orodja za podporo azilnemu postopku: 29. junija je bila izdana posodobljena različica standardnih operativnih postopkov za izvajanje postopka na meji v okviru izjave EU in Turčije, ki jo bo osebje grške azilne službe in urada EASO uporabljalo na otokih. Da bi podprl postopek na meji na žariščnih točkah in ga standardiziral na vseh otokih, je urad EASO v sodelovanju z grško azilno službo vzpostavil službo za pomoč uporabnikom, ki se nahaja v Atenah in nudi pregled kakovosti ter smernice. Služba za pomoč uporabnikom daje ad hoc nasvete v zvezi z obdelavo posameznih datotek in vprašanji, povezanimi z metodologijo. Službi za pomoč uporabnikom je bil 21. avgusta dodeljen prvi višji strokovnjak države članice, polno operativno zmogljivost pa bo dosegla do sredine septembra, ko bo imela ekipo treh višjih strokovnjakov. Informacije za migrante: Grška služba za sprejem in identifikacijo je poleg informacijskih točk na Lezbosu in Hiosu nedavno vzpostavila informacijski točki na Kosu in Samosu. Urad EASO po uspehu informacijske točke na Hiosu informacije o azilnem postopku ter posledicah kršitev tedensko zagotavlja tudi v centru Agora v mestu Hios. Čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil: Čas med trenutkom, ko oseba izrazi namero, da bo zaprosila za azil, in vložitvijo prošnje za azil se od šestega poročila ni spremenil in na nobeni žariščni točki v povprečju ni daljši od dveh tednov.
Ohranitev in dodatna pospešitev postopka za ugotavljanje upravičenosti prosilcev iz izvornih držav z nizko stopnjo ugodno rešenih prošenj za azil	Namen dokončnega oblikovanja standardnih operativnih postopkov za navedeni postopek na meji, ki so bili posodobljeni 29. junija (glej odstavek „pospešitev razgovorov in postopkov za oceno prošenj za azil“), je pospešitev razporejanja in obravnave.
Izboljšanje ureditve varnosti in zaščite na otokih	Grška policija bi morala povečati število policistov, prisotnih na žariščnih točkah 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala ob podpori grške policije povečati kontrole na vhodih in patruljiranje na žariščnih točkah ter povečati varnostno infrastrukturo. Grška policija bi morala v sodelovanju z grško službo za sprejem in identifikacijo pripraviti in preskusiti varnostne načrte in načrte za evakuacijo na žariščnih točkah. Grška služba za sprejem in identifikacijo bi morala povečati varnostno infrastrukturo na žariščnih točkah. Grški organi bi morali še naprej zagotavljati varna območja za ranljive skupine. Potrebni so dodatni grški policisti za boljši nadzor na vstopnih/izstopnih točkah in patruljiranje na žariščnih točkah. Grška služba za sprejem in identifikacijo si v sodelovanju z uradom EASO prizadeva za vzpostavitev elektronskih nadzornih sistemov vstopa/izstopa na vseh žariščnih točkah, pri čemer bo začela s pilotnim projektom v Morii. Izboljšati je treba tudi nadzor in varnost na namenskih območjih za mladoletnike brez spremstva na žariščnih točkah, zlasti na Samosu. Grška policija je dokončala načrte evakuacije za vse otoke, Komisija pa jih zdaj uradno prevaja, da jih bo potem lahko razdelila ključnim deležnikom na otokih. Izvedene so bile uspešne evakuacijske vaje za osebje deležnikov, ki dela na žariščnih točkah, in sicer na Hiosu (31. julija), Kosu (9. avgusta), Lerosu (10. avgusta) in Lezbosu (31. avgusta).
Imenovanje stalnih koordinatorjev za žariščne točke	Grški organi bi morali imenovati stalne koordinatorje in sprejeti standardne operativne postopke za žariščne točke. Na žariščnih točkah so prisotni stalni koordinatorji. Standardni operativni postopki za žariščne točke so bili po dokončnem oblikovanju posredovani grški službi za sprejem in identifikacijo v angleščini in grščini. Grška služba za sprejem in identifikacijo je v pregled prejela tudi osnutek priročnika za uporabo standardnih operativnih postopkov.
Povečanje števila odborov za pritožbe	Trenutno deluje 12 odborov za pritožbe, ki jih dopolnjuje nadomestni odbor.
Povečanje števila odločitev na odbor za pritožbe	Odborom za pritožbe še naprej pomaga 12 poročevalcev urada EASO, vendar število odločitev odborov za pritožbe na drugi stopnji ostaja nizko.
Omejitev števila pritožbenih stopenj v okviru azilnega postopka	Grški organi bi morali preučiti možnost omejitve števila pritožbenih stopenj.
Ohranjanje napotenega osebja evropske mejne in obalne straže na potrebnih ravneh	Evropska mejna in obalna straža bi se morala hitro odzivati na zahteve po dodatnih napotitvah in prevoznih sredstvih, potrebnih zaradi povečanja števila operacij vračanja, na podlagi natančnih potreb, ki jih ocenijo grški organi. Države članice in evropska mejna in obalna straža se še naprej ustrezno odzivajo na zahteve za napotitev in prevozna sredstva za tekoče operacije vračanja. Ponovni sprejem z uporabo trajekta je še vedno tehnično mogoč z Lezbosa, Hiosa in Kosa. Na Lezbosu so trajno napoteni uradniki iz skupine spremljevalcev pri prisilni vrnitvi evropske mejne in obalne straže, ki pomagajo pri operacijah vračanja. 30. avgusta sta se sestali evropska mejna in obalna straža in grška policija ter razpravljali o vprašanjih v zvezi z vračanjem, vključno z izvajanjem Evropskega mehanizma za vračanje, nadaljnjimi potrebami Grčije po pomoči in predlogi za nadaljnje ukrepe.
Omejitev nevarnosti pobega	Grški organi bi morali ohraniti jasen in natančen sistem registracije in nadaljnjega spremljanja primerov vseh migrantov brez urejenega statusa, da bi tako olajšali načrtovanje in izvajanje postopkov vračanja, uvesti elektronski sistem za nadaljnje spremljanje primerov in še naprej izvajati geografsko omejitev za migrante na žariščnih otokih. Grški organi uporabljajo geografske omejitve gibanja za novoprispele migrante in prosilce za azil, ki posledično ne smejo zapustiti otoka, na katerega so prispeli. Grška policija, grška služba za sprejem in identifikacijo, grška azilna služba ter urad EASO še naprej uporabljajo samodejno izdajanje poročil, ki je bilo uvedeno, da bi se omogočilo ustrezno nadaljnje vodenje postopkov v zvezi s prošnjami migrantov za azil in po potrebi izvajanje postopkov vračanja. Samodejno izdana poročila zajemajo: (1) dnevni seznam načrtovanih razgovorov, (2) dnevni seznam terminov za registracijo, (3) tedenski seznam oseb, ki niso prišle na razgovore, (4) tedenski seznam oseb, ki niso prišle na termine za registracijo, (5) dnevni seznam odločitev, pri katerih uradna obvestila niso bila vročena naslovnikom, (6) dnevni seznam zadev za ponovno obravnavo, (7) dnevni seznam opuščenih zadev in (8) dnevni seznam arhiviranih zadev. Grška azilna služba grški policiji pošilja tudi sezname zaključenih zadev. Poleg tega grška azilna služba prejme naslednje vrste podatkov: podatke o pomoči pri prostovoljnem vračanju in vključevanju migrantov ter o ponovnem sprejemu (redno) in o dodelitvah zavetišč ter denarni pomoči (ad hoc). Te podatke nato obdela, da bi s tem pomagala grški službi za sprejem in identifikacijo ter grški policiji pri spremljanju tega, kje se prosilci nahajajo ob posameznih stopnjah azilnega postopka.
Okrepitev programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju na otokih	Mednarodna organizacija za migracije bi morala s finančno podporo EU okrepiti kampanje za spodbujanje pomoči pri prostovoljnem vračanju in ponovnem vključevanju migrantov, grški organi pa bi morali odpraviti upravne ovire za hitrejše izvajanje prostovoljnih vrnitev. Od začetka leta 2017 je bilo prek programa za pomoč pri prostovoljnem vračanju in vključevanju migrantov z grških otokov mesečno v povprečju premeščenih približno 143 oseb, v obdobju od junija do decembra 2016 pa je bilo mesečno v povprečju premeščenih približno 70 upravičencev.
Izdajanje odločb o vrnitvi v zgodnejši fazi postopka vračanja	Grška policija bi morala odločbe o vrnitvi izdati skupaj z obvestilom o zavrnilni prvostopenjski odločitvi o azilu. Grška policija trenutno obravnava tehnične in IT prilagoditve za izvajanje zadevnega ukrepa.
Ustvarjanje dodatnih sprejemnih zmogljivosti na otokih in nadgrajevanje obstoječih zmogljivosti	Grški organi bi morali ob podpori EU ustvariti dodatne sprejemne zmogljivosti in posodobiti obstoječe zmogljivosti v sodelovanju z lokalnimi organi, kadar je to mogoče. Kljub pomembnemu napredku pri pogojih za sprejem na Samosu in Lezbosu predstavlja nedavni tok prihodov izziv v smislu ustrezne namestitve vseh migrantov. Na obeh otokih so bili postavljeni osnovni šotori. Izziv predstavljajo tudi razmere na Hiosu.
Ustvarjanje zadostnih zmogljivosti za pridržanje na otokih	Grški organi bi morali ob podpori EU čim prej ustvariti dodatne zmogljivosti za pridržanje na otokih, po možnosti v sodelovanju z lokalnimi organi. Predodstranitvene zmogljivosti na Kosu zdaj štejejo 500 mest, v Morii pa 210 mest. Na Samosu bo območje za pridržanje pred odstranitvijo, ki se gradi na zgornjem območju žariščne točke, dokončano takoj, ko bodo prebivalci tega območja premeščeni na drug del žariščne točke, kar pa bo glede na nedavno povečanje števila prihodov težko izvesti v bližnji prihodnosti.
Dopolnitev nacionalnih programov Sklada za azil, migracije in vključevanje ter Sklada za notranjo varnost, kadar je potrebno	Komisija bi morala Grčiji še naprej zagotavljati dodatno financiranje (nujna pomoč, humanitarna pomoč itd.) in tehnično podporo za izvajanje izjave EU in Turčije, kjer je to potrebno. Komisija in grški organi nadaljujejo z izvajanjem finančnega načrta za leto 2017. Trenutno se razpravlja o finančnem načrtu za leto 2018.

(1)

     Kratek povzetek zadevnih ukrepov je naveden v ležečem tisku. Za podrobnosti glej skupni akcijski načrt, priložen k četrtemu poročilu o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije (COM(2016) 792 final z dne 8. decembra 2016).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 6.9.2017

COM(2017) 470 final

PRILOGA

k

POROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU IN SVETU

Sedmo poročilo o napredku pri izvajanju izjave EU in Turčije

Instrument za begunce v Turčiji: dodeljeni/odobreni projekti, projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe, in izplačani projekti – stanje na dan 9. junija 2017

Podpisane so bile pogodbe v vrednosti več kot 1,6 milijarde EUR, od česar je bilo izplačanih 838 milijonov EUR. Skupni dodeljeni znesek za izvajanje v okviru instrumenta za begunce v Turčiji za humanitarne in nehumanitarne ukrepe znaša 2,9 milijarde EUR.

Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2017 1	V skladu s predlogi, ki jih bo predložil humanitarni partner	Humanitarna pomoč	Za preostali znesek se bodo podpisale pogodbe v okviru načrta izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2017	714 038 000	0	0
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016 2	Danski svet za begunce	Humanitarna pomoč Zaščita	Zmanjšanje negotovosti glede zaščite za razseljeno prebivalstvo s celovitimi ukrepi za zaščito, ki temeljijo na skupnosti	8 000 000	8 000 000	4 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	CARE	Humanitarna pomoč Zaščita	Ublažitev ključnih tveganj glede zaščite begunskega prebivalstva z usmerjenim ozaveščanjem, krepitvijo sistemov napotitev in zagotavljanjem specializirane pomoči pri zaščiti	4 650 000	4 650 000	3 720 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	World Vision	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje informacij in pomoči pri zaščiti ranljivih beguncev in povezovanje teh beguncev s službami za zaščito	4 000 000	4 000 000	1 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	International Medical Corps (IMC)	Humanitarna pomoč Zdravje, zaščita	Zagotavljanje življenjsko pomembnega zdravstvenega varstva najranljivejšim skupinam prebivalstva in krepitev njihove odpornosti s podporo duševnemu zdravju in psihološko podporo, rehabilitacijskimi dejavnostmi in podporo v obliki zaščite žrtvam, ki so preživele nasilje na podlagi spola	8 000 000	8 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Médecins du monde (MDM)	Humanitarna pomoč Zdravje	Olajšanje dostopa do zdravstvenih in psihosocialnih storitev za begunce	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Svetovna zdravstvena organizacija	Humanitarna pomoč Zdravje	Podpiranje prilagojenih zdravstvenih storitev, ki upoštevajo kulturne posebnosti, za sirske begunce	10 000 000	10 000 000	8 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Relief International	Humanitarna pomoč Zdravje	Izboljšanje dostopa do specializiranih zdravstvenih storitev za begunsko prebivalstvo	4 000 000	4 000 000	3 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)	Humanitarna pomoč Izobraževanje v izrednih razmerah	Zagotavljanje pogojnega nakazila sredstev za izobraževanje, da bi se povečalo število vpisov begunskih otrok in izboljšala njihova prisotnost	34 000 000	34 000 000	27 200 000
Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Mercy Corps	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje pomoči pri zaščiti beguncev in prosilcev za azil	5 000 000	5 000 000	4 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Svetovni program za hrano	Humanitarna pomoč Osnovne potrebe	Mreža socialne varnosti v sili je sistem za večnamensko nakazilo sredstev za vsakdanje potrebe beguncev	348 000 000	348 000 000	278 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Danski svet za begunce	Humanitarna pomoč Zaščita, zdravje	Aktivni ukrepi za preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola v jugovzhodni Turčiji	1 000 000	1 000 000	800 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Diakonie	Humanitarna pomoč Zaščita in prilagoditev na zimske razmere	Izboljšanje dostopa do učinkovitih storitev in zaščite za zadevne osebe	4 000 000	4 000 000	3 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	International Medical Corps	Humanitarna pomoč Zdravje	Zagotavljanje življenjsko pomembnega zdravstvenega varstva in zaščitnega okolja za ranljive begunce	3 500 000	3 500 000	1 750 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)	Humanitarna pomoč Varstvo otrok, prilagoditev na zimske razmere, osnovne potrebe	Povečanje dostopa do varstva in podpore za osnovne potrebe za ranljive otroke begunce in begunske družine	8 000 000	8 000 000	6 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Federation Handicap	Humanitarna pomoč Zdravje, zaščita	Izboljšanje dostopa do vključujočih in kvalitetnih storitev za večino ranljivih beguncev, vključno z invalidi (Izmir in Istanbul)	2 500 000	2 500 000	2 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Concern Worldwide	Humanitarna pomoč Izobraževanje v izrednih razmerah, zaščita	Nujni humanitarni odziv za sirske begunce	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR)	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje zaščite in trajne rešitve za begunce in prosilce za azil	35 000 000	35 000 000	28 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Sklad Združenih narodov za prebivalstvo (UNFPA)	Humanitarna pomoč Zaščita, zdravje	Podpora najranljivejšim ženskam in dekletom begunkam za dostop do služb s področja spolnega in reproduktivnega zdravja ter spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola	9 000 000	9 000 000	7 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za Turčijo za leto 2016	Mednarodna organizacija za migracije (IOM)	Humanitarna pomoč Prilagoditev na zimske razmere, posebne in osnovne potrebe, izobraževanje v izrednih razmerah	Povečanje zaščite z boljšim obravnavanjem osnovnih potreb, podpiranje dostopa do izobraževanja in zagotavljanje integriranih storitev	8 000 000	8 000 000	6 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji 3	Svetovni program za hrano	Humanitarna pomoč Zaščita in preživljanje	Podpora pri preskrbi s hrano za ranljive Sirce, ki živijo v gostiteljskih skupnostih, in upravičence, ki trenutno živijo v taboriščih	40 000 000	40 000 000	32 000 000
Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Diakonie	Humanitarna pomoč Zaščita, prehranska varnost/preživljanje	Večnamenska denarna pomoč in zaščita za begunce, ki ne živijo v taboriščih, in novoprispele begunce	5 500 000	5 500 000	4 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	GOAL	Humanitarna pomoč Zdravje, zaščita	Preprečevanje slabšanja zdravja in dobrega počutja ranljivih sirskih beguncev in marginaliziranih migrantov ter povečanje njihove zaščite	1 500 000	1 500 000	1 200 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Danski svet za begunce	Humanitarna pomoč Zaščita	Zaščita sirskih beguncev in marginaliziranih migrantov	4 500 000	4 500 000	3 600 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	World Vision	Humanitarna pomoč Zaščita	Zagotavljanje življenjsko pomembne podpore pri preskrbi s hrano in ostalimi potrebščinami ter v obliki zaščite ranljivim beguncem in gostiteljskim družinam	2 000 000	2 000 000	1 600 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Svetovna zdravstvena organizacija	Humanitarna pomoč Zdravje/usposabljanje	Podpiranje prilagojenih zdravstvenih storitev, ki upoštevajo kulturne posebnosti, za sirske begunce	2 000 000	2 000 000	1 600 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	International Medical Corps	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora/invalidnost	Podpiranje sirkih beguncev in ranljivih skupin prebivalstva	3 000 000	3 000 000	1 500 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	CARE	Humanitarna pomoč Zaščita, prehranska varnost, upravljanje informacij	Zagotavljanje nujno potrebne osnovne humanitarne pomoči sirskim beguncem	4 600 000	4 600 000	3 680 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Mednarodna federacija Rdečega križa	Humanitarna pomoč Zaščita, izobraževanje, prehranska varnost in osnovne potrebe	Zagotavljanje podpore pri preskrbi s hrano, pomoči pri zagotavljanju osnovnih potreb in storitev ter podpore pri izobraževanju za sirske begunce	8 000 000	8 000 000	6 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Relief International	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora/invalidnost	Zagotavljanje celovite zdravstvene oskrbe sirskim beguncem v Gaziantepu in Sanliurfi	2 000 000	2 000 000	1 000 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Federation Handicap	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora/invalidnost	Nujno posredovanje za najranljivejše sirske begunce	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Deutsche Welthungerhilfe	Humanitarna pomoč Zaščita, prehranska varnost/preživljanje	Izboljšanje možnosti sirskih beguncev za preživljanje in njihove zaščite s pomočjo v obliki večnamenske gotovinske kartice in obravnavanjem primerov	2 600 000	2 600 000	2 080 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Mercy Corps	Humanitarna pomoč, zaščita, prehranska varnost, voda, sanitarna oskrba in higiena, zatočišča	Izboljšanje zaščitnega okolja s prilagojeno pomočjo beguncem, ki so se namestili, potujejo, so v prehodu ali žrtve neuspelega prečkanja morja	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Mednarodna organizacija za migracije (IOM)	Humanitarna pomoč Zaščita, upravljanje informacij	Humanitarna pomoč ranljivim Sircem in drugim beguncem ter migrantom, rešenim na morju	1 900 000	1 900 000	1 520 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Médecins du monde (MDM)	Humanitarna pomoč Zdravje/duševno zdravje in psihološka podpora	Zagotavljanje storitev zdravstvenega varstva beguncem in migrantom	3 000 000	3 000 000	2 400 000
ECHO Načrt izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji	Concern Worldwide	Humanitarna pomoč Prehranska varnost in preživljanje	Nujni humanitarni odziv za sirske begunce	3 400 000	3 400 000	2 720 000
Vmesni seštevek humanitarne pomoči				1 306 688 000	592 650 000	463 170 000
Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji (EUTF) 4	Razno	Izobraževanje, zdravje, socialno-ekonomska podpora	Prispevki iz posebnega ukrepa instrumenta za predpristopno pomoč 5 iz marca 2016 (55 milijonov EUR), posebnega ukrepa instrumenta za predpristopno pomoč iz julija 2016 (225 milijonov EUR), instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (10 milijonov EUR) in ECHO (3 milijoni EUR)	293 000 000	96 796 675	50 996 218
Instrument za predpristopno pomoč (IPA) Posebni ukrep april 2016	Turški generalni direktorat za upravljanje migracij	Upravljanje migracij, nastanitev, premestitev, zdravje	Podpiranje migrantov ob njihovi vrnitvi v Turčijo s kritjem stroškov vrnjenih migrantov za hrano, zdravstveno varstvo, prevoz in nastanitev od 4. aprila 2016	60 000 000	60 000 000	12 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Turško ministrstvo za šolstvo	Izobraževanje	Zagotavljanje dostopa do izobraževanja za skoraj pol milijona sirskih otrok	300 000 000	300 000 000	90 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Turško ministrstvo za zdravje	Zdravje	Zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev zdravstvenega varstva skoraj dvema milijonoma ljudem, dostopa do rehabilitacijskih storitev v zvezi z duševnim zdravjem pa največ enemu milijonu ljudem	300 000 000	300 000 000	120 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Svetovna banka, Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)	Socialno-ekonomska podpora	Posebni ukrep julij 2016	25 000 000	0	0
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Svetovna banka	Socialno-ekonomska podpora	Izboljšanje zaposljivosti sirskih beguncev in pripadnikov gostiteljskih skupnosti, med drugim prek jezikovnega ter strokovnega usposabljanja, usposabljanja na delovnem mestu in programov „gotovina za delo“	50 000 000	50 000 000	15 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Evropska investicijska banka (EIB), Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)	Občinska infrastruktura	Posebni ukrep julij 2016	200 000 000	0	0
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)	Izobraževanje Infrastruktura	Izgradnja in opremljanje novih šol v provincah z velikim deležem sirskih beguncev	95 000 000	95 000 000	15 000 000
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Svetovna banka	Izobraževanje Infrastruktura	Izgradnja in opremljanje novih šol v provincah z velikim deležem sirskih beguncev	150 000 000	150 000 000	53 000 000
Instrument financiranja	Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis	Dodeljen/odobren znesek v EUR	Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
Instrument za predpristopno pomoč Posebni ukrep julij 2016	Razvojna banka Sveta Evrope, Agence française de développement	Zdravje Infrastruktura	Posebni ukrep julij 2016	80 000 000	0	0
Podporni ukrep instrumenta za predpristopno pomoč	Raznovrstne storitve za spremljanje in vrednotenje, revizijo in sporočanje	Podporni ukrep	Podporni ukrep	14 300 000	0	0
Instrument za prispevanje k stabilnosti in miru	Mednarodna organizacija za migracije (IOM)	Upravljanje migracij	Povečanje zmogljivosti turške obalne straže za izvajanje operacij iskanja in reševanja	20 000 000	20 000 000	19 000 000
Vmesni seštevek nehumanitarne pomoči				1 587 300 000	1 071 796 675	374 996 218
SKUPAJ				2 893 988 000 6	1 664 446 675 7	838 166 218 8

Dodeljeni/odobreni zneski, zneski sklenjenih pogodb in izplačani zneski po posameznem prednostnem področju: 

Regionalni skrbniški sklad EU za odziv na krizo v Siriji 9 v okviru instrumenta za begunce v Turčiji Projekti, za katere so bile sklenjene pogodbe
Ime vlagatelja	Prednostno področje	Opis		Znesek sklenjenih pogodb v EUR	Izplačan znesek v EUR
Sklad Združenih narodov za otroke (UNICEF)	Izobraževanje	Podpiranje izobraževanja sirskih otrok beguncev		36 950 286	33 255 257
Deutscher Akademischer Austauschdienst (DAAD)	Izobraževanje Visokošolsko izobraževanje	Zagotavljanje priložnosti in možnosti za sirske begunce v sektorju visokošolskega in nadaljnjega izobraževanja (štipendije, tečaji na podlagi kreditnih točk, osebno in virtualno izobraževanje ter tečaji jezika)		2 700 000	1 500 000
Search for Common Ground	Socialno-ekonomska podpora	Podpiranje preživljanja ter spodbujanje socialne stabilnosti med sirskimi begunci in gostiteljskim prebivalstvom		569 566	250 000
Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GiZ)	Socialno-ekonomska podpora Izobraževanje	Krepitev odpornosti držav, ki gostijo begunce, ter preživljanja v njih v sektorju izobraževanja in socialnem sektorju, zlasti prek občinskih centrov		18 207 812	4 741 960
Stichting SPARK	Izobraževanje Visokošolsko izobraževanje	Zagotavljanje dostopa do visokošolskega in poklicnega izobraževanja ter izobraževanja na daljavo		5 969 655	1 791 819
Danski Rdeči križ	Zdravje in socialno-ekonomska podpora	Izboljšanje dobrega počutja, odpornosti in miroljubnega sobivanja med ranljivimi begunskimi in gostiteljskimi skupnostmi		32 399 356	9 457 182
Vmesni seštevki				96 796 675	50 996 218
Za preostala sredstva bodo sklenjene pogodbe po odobritvi turških organov			196 203 325
SKUPAJ (del navedene skupne vsote)			293 000 000	96 796 675	50 996 218

(1)

  http://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/turkey_hip_2017.pdf.

(2)

  http://ec.europa.eu/echo/sites/echo-site/files/hip_turkey_2016.pdf.  

(3)

     Humanitarna sredstva, ki jih zajema instrument za begunce v Turčiji, so bila najprej na voljo v okviru različice 4 načrta izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji za leto 2015 in različice 1 načrta izvajanja humanitarne pomoči za regionalno krizo v Siriji za leto 2016, ki sta se začeli izvajati 1. januarja 2016: http://ec.europa.eu/echo/files/funding/decisions/2016/HIPs/HIP%20V2%20FINAL.pdf.  

(4)

     Za razčlenitev po posameznem projektu glej ločeno preglednico v nadaljevanju.

(5)

     Uredba (EU) št. 236/2014 določa pravila in pogoje za posebne ukrepe v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II). Namen teh ukrepov je zagotoviti, da je uporaba zadevnih sredstev omejena na splošne in specifične cilje iz izvedbenih sklepov Komisije. 

(6)

     Vključno z zneski, za katere je Komisija sprejela sklep o financiranju, vendar zanje še ni bila prevzeta proračunska obveznost.

(7)

     Vključno s sredstvi, ki so se črpala v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji v pričakovanju prenosov, predvidenih iz proračuna EU (pred sklenitvijo pogodb). Sredstva, ki so bila prenesena (dodeljena) iz proračuna EU, vendar se še niso izkoristila v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji, niso vključena.

(8)

     Vključno z izplačili za projekte, ki se izvajajo v okviru regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji in še ne bremenijo proračuna EU.

(9)

 Več informacij o regionalnem skrbniškem skladu EU za odziv na krizo v Siriji: http://ec.europa.eu/enlargement/neighbourhood/countries/syria/madad/index_en.htm.