To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo

Izmenjava informacij o vlogah za pomoč, vlogah za podporo, zahtevkih za plačilo in drugih izjavah

Zaradi pravilnega upravljanja shem pomoči in podpornih ukrepov ter kadar je v državi članici za upravljanje neposrednih plačil in ukrepov za razvoj podeželja v zvezi z istim upravičencem odgovorna več kot ena plačilna agencija, zadevna država članica sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, ki se zahtevajo v vlogah za pomoč, vlogah za podporo, zahtevkih za plačilo in drugih izjavah, po potrebi na voljo vsem vključenim plačilnim agencijam.

Kadar pregledov ne opravi pristojna plačilna agencija, zadevna država članica zagotovi, da navedena plačilna agencija prejme zadostne informacije o opravljenih pregledih in njihovih rezultatih. Potrebne informacije opredeli plačilna agencija.

Vloga za pomoč, vloga za podporo, zahtevek za plačilo ali druga izjava se lahko kadar koli v celoti ali delno pisno umakne. Pristojni organ evidentira tak umik.

Če država članica uporabi možnosti, določene v členu 21(3), lahko določi, da lahko priglasitve živali, ki je zapustila kmetijsko gospodarstvo, v računalniško zbirko podatkov za živali nadomestijo pisni umik.

Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnih koli primerih neskladnosti v dokumentih iz odstavka 1, ali je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, umiki niso dovoljeni v zvezi z deli navedenih dokumentov, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.

Položaj upravičencev po umiku v skladu z odstavkom 1 je enak položaju, v katerem so bili pred predložitvijo zadevnih dokumentov ali dela teh dokumentov.

Vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevki za plačilo in vsi spremni dokumenti, ki jih predloži upravičenec, se lahko kadar koli po predložitvi popravijo ali prilagodijo v primeru očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ na podlagi celostne ocene posameznega primera in pod pogojem, da je upravičenec ravnal v dobri veri.

Pristojni organ lahko očitne napake prizna samo, če so nedvoumne in se lahko odkrijejo ob preprostem pregledu informacij v dokumentih iz prvega pododstavka.

Če za primer neskladnosti, za katerega se uporabljajo kazni v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 ( 1 ), veljajo tudi ukinitve ali kazni v skladu s poglavjema III in IV naslova II ali v skladu z naslovom III navedene uredbe:

Zmanjšanja, zavrnitve, ukinitve in kazni iz prvega pododstavka se uporabijo v skladu s členom 6 te uredbe brez poseganja v dodatne kazni na podlagi drugih določb zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje.

Vrstni red zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev in kazni pri vsaki shemi neposrednih plačil ali ukrepu za razvoj podeželja

Znesek plačila, ki bo upravičencu odobren na podlagi sheme iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, država članica določi na podlagi pogojev, določenih v skladu z navedeno uredbo ter programi za najbolj oddaljene regije Unije in manjše egejske otoke, vzpostavljenimi z Uredbo (EU) št. 228/2013 ( 2 ) oziroma Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) za zadevno shemo neposrednih podpor.

Za vsako shemo iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in za vsak ukrep za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema, kot je opredeljen v točki 6 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se zmanjšanja, ukinitve in kazni izračunajo, če je ustrezno, v naslednjem vrstnem redu:

(a)

znižanja [zmanjšanja] in kazni, določeni v poglavju IV naslova II Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, razen kazni iz člena 16 navedene uredbe, se uporabijo za vsak primer neskladnosti;

(b)

znesek, izračunan na podlagi točke (a), se uporabi kot podlaga za izračun zavrnitev iz naslova III Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(c)

znesek, izračunan na podlagi točke (b), se uporabi kot podlaga za izračun kakršnih koli znižanj [zmanjšanj], ki se uporabijo v primeru pozne predložitve v skladu s členoma 13 in 14 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(d)

znesek, izračunan na podlagi točke (c), se uporabi kot podlaga za izračun kakršnih koli znižanj [zmanjšanj], ki se uporabijo v primerih neprijave kmetijskih parcel v skladu s členom 16 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(e)

znesek, izračunan na podlagi točke (d), se uporabi kot podlaga za izračun ukinitev iz naslova III Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(f)

znesek, izračunan na podlagi točke (e), se uporabi kot podlaga za uporabo:

(i)

linearnega zmanjšanja iz člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(ii)

linearnega zmanjšanja iz člena 51(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(iii)

linearnega zmanjšanja iz člena 65(2)(c) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(iv)

linearnega zmanjšanja iz člena 65(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(v)

linearnega zmanjšanja, ki se uporabi, če plačila, ki jih je treba izvesti v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 1307/2013, presegajo nacionalno zgornjo mejo, določeno v skladu s členom 42(2) navedene uredbe.

Znesek, izračunan na podlagi točke (f) odstavka 2, se uporabi kot podlaga za:

(a)

uporabo zmanjšanja plačil iz člena 11 Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)

uporabo odstotnega deleža linearnega zmanjšanja, določenega v skladu z drugim pododstavkom člena 7(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(c)

uporabo prilagoditvene stopnje iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Znesek plačila, izračunan na podlagi odstavka 3, se uporabi kot podlaga za izračun kakršnih koli znižanj [zmanjšanj], ki se uporabijo za neupoštevanje navzkrižne skladnosti v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Če je izvršeno neupravičeno plačilo, upravičenec vrne zadevni znesek skupaj z, kadar je to ustrezno, obrestmi, izračunanimi v skladu z odstavkom 2.

Obresti se izračunajo za obdobje, ki preteče med rokom plačila za upravičenca, navedenim na nalogu za izterjavo, ki ni določen na več kot 60 dni, in datumom bodisi vračila bodisi odbitka.

Uporabljena obrestna mera se izračuna v skladu z nacionalno zakonodajo, vendar ni nižja od obrestne mere, ki se uporablja za izterjavo zneskov v skladu z nacionalnimi določbami.

Obveznost vračila iz odstavka 1 ne velja, če je bilo plačilo izvršeno zaradi napake pristojnega ali drugega organa in če upravičenec te napake upravičeno ni mogel odkriti.

Če pa se napaka nanaša na dejanske elemente, pomembne za izračun zadevnega plačila, se prvi pododstavek uporablja le, če odločitev o izterjavi ni bila sporočena v 12 mesecih po plačilu.

V tem členu:

(a)

„prenos kmetijskega gospodarstva“ pomeni prodajo, zakup ali podobno vrsto posla v zvezi z zadevnimi proizvodnimi enotami;

(b)

„prenosnik“ pomeni upravičenca, čigar kmetijsko gospodarstvo se prenese na drugega upravičenca;

(c)

„prevzemnik“ pomeni upravičenca, na katerega se kmetijsko gospodarstvo prenese.

Če je kmetijsko gospodarstvo v celoti preneseno z enega upravičenca na drugega po vložitvi vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevka za plačilo in preden so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči ali podpore, se prenosniku ne odobri pomoč ali podpora v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.

Pomoč, za katero zaprosi prenosnik, ali plačilo, ki ga zahteva, se prevzemniku odobri, kadar:

(a)

v obdobju, ki ga določijo države članice, prevzemnik obvesti pristojni organ o prenosu in zahteva plačilo pomoči in/ali podpore;

(b)

prevzemnik predloži vse dokaze, ki jih zahteva pristojni organ;

(c)

so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči in/ali podpore v zvezi s prenesenim kmetijskim gospodarstvom.

Ko prevzemnik obvesti pristojni organ in zahteva plačilo pomoči in/ali podpore v skladu z odstavkom 3(a):

(a)

se vse pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz pravnega razmerja med prenosnikom in pristojnim organom, nastalim z vlogo za pomoč, vlogo za podporo ali zahtevkom za plačilo, prenesejo na prevzemnika;

(b)

se vsa dejanja, ki so potrebna za odobritev pomoči in/ali podpore, in vse prijave prenosnika pred prenosom pripišejo prevzemniku za namene uporabe ustreznih predpisov Unije;

(c)

se preneseno kmetijsko gospodarstvo šteje, kadar je to ustrezno, za ločeno kmetijsko gospodarstvo v zvezi z zadevnim letom zahtevkov.

Države članice lahko določijo, kadar je to ustrezno, da se pomoč in/ali podpora odobri prenosniku. V takem primeru:

(a)

se prevzemniku ne odobri nobena pomoč ali podpora;

(b)

države članice smiselno uporabljajo zahteve iz odstavkov 2, 3 in 4.

Države članice vsako leto do 15. julija Komisiji za vse sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in tehnično pomoč ter sheme podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 sporočijo kontrolne podatke in kontrolno statistiko za predhodno koledarsko leto ter zlasti:

(a)

podatke v zvezi s posameznimi upravičenci v smislu vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo, prijavljenih površin in živali in/ali površin in živali, za katere se zahteva plačilo, ter rezultatov upravnih pregledov, pregledov na kraju samem in naknadnih pregledov;

(b)

kadar je ustrezno, rezultate pregledov v zvezi z navzkrižno skladnostjo, vključno z ustreznimi zmanjšanji in izključitvami.

Taka uradna obvestila se pošiljajo po elektronski poti na podlagi tehničnih specifikacij za prenos kontrolnih podatkov in kontrolne statistike, ki jih državam članicam zagotovi Komisija.

Države članice Komisijo do 15. julija 2015 uradno obvestijo o poročilu v zvezi z možnostmi, izbranimi za kontrolo zahtev v zvezi z navzkrižno skladnostjo, in pristojnimi kontrolnimi organi, odgovornimi za preglede zahtev in standardov v zvezi z navzkrižno skladnostjo. Naknadne spremembe v zvezi z informacijami, zagotovljenimi v navedenem poročilu, se sporočijo nemudoma.

Računalniški podatki, vzpostavljeni kot del integriranega sistema, se uporabljajo za podporo informacijam, ki jih je treba v okviru sektorskih predpisov poslati Komisiji.

Če država članica plača predplačila za neposredna plačila v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se prilagoditvena stopnja za finančno disciplino iz člena 8 Uredbe (EU) št. 1307/2013 ne upošteva za izračun navedenih predplačil.

Pri izplačilu preostalega zneska, ki se upravičencem odobri od 1. decembra, se upošteva prilagoditvena stopnja za finančno disciplino, ki se uporablja za zadevno leto zahtevka za skupni znesek neposrednih plačil v zvezi z navedenim letom.

Razen če ni drugače določeno v uredbah (EU) št. 1305/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1307/2013, Delegirani uredbi (EU) št. 640/2014 ali tej uredbi, lahko države članice dovolijo ali zahtevajo, da se kakršna koli obvestila na podlagi te uredbe od upravičenca za organe in obratno pošiljajo po elektronski poti, če to ne povzroči razlikovanja med upravičenci in če so sprejeti ustrezni ukrepi, zlasti za zagotovitev, da:

(a)

je upravičenec nedvoumno opredeljen;

(b)

upravičenec izpolnjuje vse zahteve na podlagi zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja;

(c)

so poslani podatki zanesljivi z vidika pravilnega upravljanja zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja; če se uporabijo podatki iz računalniške zbirke podatkov za živali, kot je opredeljena v točki 9 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, navedena podatkovna zbirka omogoča raven zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja;

(d)

pristojni organi spremne dokumente, ki jih ni mogoče poslati po elektronski poti, prejmejo v enakih rokih, kot veljajo za pošiljanje z neelektronskimi sredstvi.

Države članice lahko v zvezi s predložitvijo vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo pod pogoji iz odstavka 1 zagotovijo poenostavljene postopke, kadar so podatki že na voljo organom, zlasti kadar se stanje ni spremenilo od zadnje predložitve vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo v okviru zadevne sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013. Države članice se lahko odločijo uporabiti podatke, pridobljene iz virov podatkov, ki so na voljo nacionalnim organom za namene vlog za pomoč in zahtevkov za plačilo. V takem primeru država članica zagotovi, da navedeni viri podatkov omogočajo raven zanesljivosti, potrebno za pravilno upravljanje podatkov, da se zagotovijo zanesljivost, celovitost in varnost takih podatkov.

Kadar je mogoče, lahko pristojni organ zahteva, da se informacije, ki se zahtevajo v katerih koli spremnih dokumentih, predložijo skupaj z vlogo za pomoč ali zahtevkom za plačilo neposredno iz vira informacij.

Kadar integrirani sistem določa vnaprej pripravljeni obrazec in ustrezni grafični prikaz iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, in sicer z vmesnikom, temelječem na geografskem informacijskem sistemu, ki omogoča obdelavo prostorskih in alfanumeričnih podatkov o prijavljenih površinah (v nadaljnjem besedilu: geoprostorski obrazec vloge za pomoč), lahko države članice odločijo uvesti sistem predhodnih navzkrižnih preverjanj (v nadaljnjem besedilu: predhodna preverjanja), ki vključuje vsaj navzkrižna preverjanja iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka člena 29(1) te uredbe. ►M10 Rezultati se upravičencem sporočijo pravočasno, da se jim omogoči izpolnjevanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti. Države članice lahko začasne rezultate na ravni parcel iz točke (d) prvega pododstavka člena 40a(1) uporabijo kot informacijo, relevantno za predhodna preverjanja pri shemah pomoči in podpornih ukrepih, ki niso predmet pregledov s spremljanjem. Če se država članica odloči za to, se člen 40a(4) ne uporablja za informacije, sporočene upravičencem v okviru predhodnih preverjanj. ◄

Države članice se lahko odločijo za izvedbo takih predhodnih preverjanj na regionalni ravni, pod pogojem, da se sistem, ki uporablja geoprostorski obrazec vloge za pomoč, vzpostavi na regionalni ravni.

Če je upravičenec skupina oseb, ki zaprosijo za podporo za kmetijsko-okoljske-podnebne ukrepe, kot so navedeni v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013 (v nadaljnjem besedilu: kolektiv), se države članice lahko odločijo za odstopanje od zahteve iz člena 14 te uredbe, da zahtevek za plačilo vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do podpore, in od omejitve iz člena 13 te uredbe, da se vsi ustrezni podatki za pravilno administrativno in finančno upravljanje podpore predložijo do končnega datuma predložitve zahtevka za plačilo, z uvedbo poenostavljenega letnega zahtevka za plačilo (v nadaljnjem besedilu: kolektivni zahtevek), ki ga predloži kolektiv.

Členi 2, 3, 4, 9, 11, 13, 15 in 16, 17(1) in (3) do (9) ter členi 21, 24, 25, 27, 28, 29, 35, 38, 39, 40, 42, 43 in 45 te uredbe ter členi 4, 12 in 13 Uredbe (EU) št. 640/2014 se smiselno uporabljajo glede na posebne zahteve, določene za kolektivni zahtevek.

Države članice za kolektive vključijo opis upravnega dogovora v program razvoja podeželja.

Splošne določbe v zvezi z zbirno vlogo in s predložitvijo vloge za podporo v okviru ukrepov za razvoj podeželja

Če države članice v skladu s členom 72(4) Uredbe (EU) št. 1306/2013 določijo, da bodo vloge za pomoč za neposredna plačila in zahtevki za plačilo za ukrepe za razvoj podeželja zajeti z zbirno vlogo, se členi 20, 21 in 22 te uredbe uporabljajo smiselno v zvezi s posebnimi zahtevami, določenimi glede na vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo v okviru navedenih shem ali ukrepov.

►C1 Upravičenec, ki zaprosi za pomoč in/ali podporo na podlagi katerega koli neposrednega plačila na površino ali ukrepa za razvoj podeželja na površino, lahko vloži samo eno zbirno vlogo na leto. ◄

Države članice zagotovijo ustrezne postopke za predložitev vlog za podporo v okviru ukrepov za razvoj podeželja.

Končni rok za predložitev zbirne vloge, vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo

Države članice določijo končne roke, do katerih se predložijo zbirna vloga, vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo. ►M10 ————— ◄

Države članice pri določitvi končnih rokov upoštevajo obdobje, potrebno za to, da so na voljo vsi ustrezni podatki za pravilno administrativno in finančno upravljanje pomoči in/ali podpore, in zagotovijo, da se lahko načrtujejo učinkoviti pregledi.

V skladu s postopkom iz drugega odstavka člena 78 Uredbe (EU) št. 1306/2013 se lahko končni roki iz odstavka 1 tega člena na nekaterih območjih s posebnimi vremenskimi razmerami določijo na poznejši datum.

Zbirna vloga ali zahtevek za plačilo vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči in/ali podpore, zlasti:

(a)

identiteto upravičenca;

(b)

podrobnosti o zadevnih shemah neposrednih plačil in/ali ukrepih za razvoj podeželja;

(c)

identifikacijo plačilnih pravic v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za namene sheme osnovnega plačila;

(d)

podrobnosti, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, njihove površine, izražene v hektarjih na dve decimalni mesti, njihove lokacije in po potrebi dodatne specifikacije o uporabi kmetijskih parcel;

(e)

kadar je ustrezno, podrobnosti, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo nekmetijskega zemljišča, za katero se zahteva podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja;

(f)

kadar je ustrezno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevne sheme in/ali ukrepa;

(g)

izjavo upravičenca, da je seznanjen s pogoji v zvezi z zadevnimi shemami neposrednih plačil in/ali ukrepi za razvoj podeželja;

(h)

kadar je ustrezno, navedbo upravičenca, da je vključen na seznam nekmetijskih podjetij ali dejavnosti iz prvega in drugega pododstavka člena 9(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Za identifikacijo plačilnih pravic iz odstavka 1(c) je na vnaprej pripravljenih obrazcih, zagotovljenih upravičencu v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, navedena identifikacija plačilnih pravic v skladu s sistemom za identifikacijo in registracijo iz člena 7 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Države članice lahko v prvem letu uporabe sheme osnovnega plačila odstopajo od tega člena in člena 17 te uredbe v zvezi s plačilnimi pravicami.

Kadar država članica uporabi možnost uvedbe kolektivnih zahtevkov, se člen 14 za take kolektivne zahtevke ne uporablja.

Kolektiv predloži en kolektivni zahtevek na leto.

Kolektivni zahtevek vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do podpore, z izjemo informacij za obveznosti, vključene v kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, kot so navedene v členu 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013. Kolektivni zahtevek vsebuje zlasti:

(a)

identiteto kolektiva;

(b)

identifikacijsko oznako za vsakega člana, ki sodeluje v kolektivu;

(c)

sklicevanje na vlogo za podporo, ki jo je predložil kolektiv;

(d)

podrobnosti o zadevnih kmetijsko-okoljskih-podnebnih operacijah;

(e)

(f)

kadar je ustrezno, podrobnosti, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo nekmetijskega zemljišča, za katero se zahteva podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja;

(g)

kadar je to primerno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevnega ukrepa;

(h)

izjavo kolektiva z navedbo, da so zadevni člani seznanjeni s pogoji v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja in finančnimi posledicami v primerih neskladnosti.

Kadar vloga za podporo, ki jo predloži kolektiv, vsebuje informacije iz točk (b), (d) in (h) prvega pododstavka, se navedene informacije lahko nadomestijo s sklicevanjem na navedeno vlogo za podporo.

Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 3 lahko države članice odločijo, da kolektivni zahtevek vsebuje vse podatke glede obveznosti, ki jih vključujejo kmetijsko–okoljske–podnebne operacije.

Kolektiv obvesti pristojni organ o vsaki obveznosti, ki jo vključujejo kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, najpozneje 14 koledarskih dni pred prevzemom obveznosti. Države članice določijo ustrezne postopke za to uradno obvestilo.

Kadar so podatki v zvezi z obveznostmi, vključenimi v kmetijsko–okoljske–podnebne operacije, zajeti v kolektivnem zahtevku v skladu z odstavkom 4, o obveznostih ni treba obvestiti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, razen če se spremeni vrsta, čas ali lokacija obveznosti.

Po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo se lahko v zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo dodajo posamezne kmetijske parcele ali posamezne plačilne pravice ali se te parcele ali pravice v vlogi ali zahtevku prilagodijo, če se upoštevajo zahteve v okviru zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja.

Spremembe glede uporabe sheme neposrednih plačil ali ukrepa za razvoj podeželja v zvezi s posameznimi kmetijskimi parcelami ali v zvezi s plačilnimi pravicami, ki so že prijavljene v zbirni vlogi, se lahko izvedejo pod enakimi pogoji.

Kadar spremembe iz prvega in drugega pododstavka vplivajo na katere koli spremne dokumente ali pogodbe, ki jih je treba predložiti, se lahko taki dokumenti ali pogodbe ustrezno spremenijo.

1a.

Kadar je bil upravičenec obveščen o rezultatih predhodnih preverjanj, kot so navedena v členu 11(4), lahko navedeni upravičenec spremeni zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo, da bi se vključili vsi potrebni popravki v zvezi s posameznimi parcelami glede na rezultate navedenih navzkrižnih preverjanj, kadar ti kažejo na morebitne neskladnosti.

1b.

Kadar se v skladu s členom 40a opravijo pregledi s spremljanjem in pristojni organi sporočijo začasne rezultate na ravni parcel, kot je navedeno v točki (d) člena 40a(1), lahko upravičenci spremenijo zbirno vlogo ali zahtevek za plačilo glede prilagoditve ali uporabe posameznih kmetijskih parcel, ki se pregledujejo s spremljanjem, če se upoštevajo zahteve iz zadevnih shem neposrednih plačil ali ukrepov za razvoj podeželja. V primerih, ko sprememba zbirne vloge ali zahtevka za plačilo povzroči povečanje prijavljene površine, se lahko dodajo posamezne plačilne pravice.

►M10 Spremembe, narejene v skladu z odstavkom 1, se pristojnemu organu sporočijo do roka, ki ga določi država članica. ◄

►M10 ————— ◄ Vendar navedeni rok ni prej kot 15 koledarskih dni po končnem roku za predložitev zbirne vloge ali zahtevka za plačilo, določenem v skladu s členom 13(1).

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka lahko države članice upravičencem v ustrezno utemeljenih okoliščinah dovolijo poznejše spremembe zbirne vloge ali zahtevka za plačilo glede uporabe kmetijskih parcel, prijavljenih za plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali plačilo v okviru območij Natura 2000 in na podlagi okvirne direktive o vodah v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013, če to upravičenca ne postavi v ugodnejši položaj glede izpolnjevanja obveznosti na podlagi prvotne vloge. V takem primeru se lahko države članice odločijo določiti končni rok za sporočanje teh sprememb pristojnemu organu.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.

2a.

Spremembe po predhodnih preverjanjih, opravljene v skladu z odstavkom 1a, se pristojnemu organu sporočijo najpozneje devet koledarskih dni po končnem roku za sporočanje rezultatov predhodnih preverjanj iz člena 11(4) upravičencu.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.

2b.

Spremembe po sporočitvi začasnih rezultatov na ravni parcel, kot je navedeno v točki (d) člena 40a(1), ki se izvedejo v skladu z odstavkom 1b, se pristojnemu organu sporočijo do roka, ki ga navedeni organ določi na ravni sheme pomoči ali podpornega ukrepa ali vrste operacije. Rok je vsaj 15 koledarskih dni pred datumom plačila prvega obroka ali predplačila v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Takšno sporočanje je pisno ali prek geoprostorskega obrazca vloge za pomoč.

Če je pristojni organ upravičenca že obvestil o kakršnem koli primeru neskladnosti v zbirni vlogi ali zahtevku za plačilo, ali če je pristojni organ upravičenca obvestil, da namerava opraviti pregled na kraju samem, ali če se pri pregledu na kraju samem odkrije kakršna koli neskladnost, spremembe v skladu z odstavkom 1 niso dovoljene v zvezi s kmetijskimi parcelami, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost.

Za namene prvega pododstavka se obveznost iz točke (d) člena 40a(1) ne šteje za obvestilo upravičencu o nameri pristojnega organa, da opravi pregled na kraju samem.

Ob predložitvi obrazca zbirne vloge, vloge za pomoč in/ali zahtevka za plačilo upravičenec popravi vnaprej pripravljeni obrazec iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, če je prišlo do kakršnih koli sprememb, zlasti prenosov plačilnih pravic v skladu s členom 34 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali če je katera izmed informacij, navedenih na vnaprej pripravljenih obrazcih, nepravilna.

Vloge za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

Posebne zahteve v zvezi z vlogami za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

Za namen identifikacije vseh kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu in/ali nekmetijskega zemljišča, kot so navedeni v členu 14(1)(d) in (e), pristojni organ upravičencu zagotovi geoprostorski obrazec vloge za pomoč.

Odstavek 1 se uporablja, kakor sledi:

(a)

od leta zahtevkov 2016 za število upravičencev, ki ustreza številu, ki je potrebno za pokrivanje vsaj 25 % skupne površine, ugotovljene za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v predhodnem letu;

(b)

od leta zahtevkov 2017 za število upravičencev, ki ustreza številu, ki je potrebno za pokrivanje vsaj 75 % skupne površine, ugotovljene za shemo osnovnega plačila ali shemo enotnega plačila na površino v predhodnem letu;

(c)

od leta zahtevkov 2018 za vse upravičence.

Če upravičenec vloge za pomoč in/ali zahtevka za plačilo ne more predložiti z uporabo geoprostorskega obrazca vloge za pomoč, mu pristojni organ zagotovi bodisi:

(a)

potrebno tehnično pomoč bodisi

(b)

vnaprej pripravljene obrazce in ustrezne grafične prikaze v papirni obliki. V takem primeru pristojni organi informacije, ki jih prejme od upravičenca, prepiše v geoprostorski obrazec vloge za pomoč.

Na vnaprej pripravljenih obrazcih, zagotovljenih upravičencu, sta navedeni največja upravičena površina na referenčno parcelo v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in površina, ugotovljena v predhodnem letu na kmetijsko parcelo za namene sheme osnovnega plačila, sheme enotnega plačila na površino in/ali ukrepa za razvoj podeželja na površino.

V grafičnem prikazu, zagotovljenem upravičencu v skladu s členom 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, so prikazane meje in enotna identifikacija referenčnih parcel, kot je navedena v členu 5(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, ter meje kmetijskih parcel, ugotovljenih v predhodnem letu, da bi lahko upravičenec pravilno navedel velikost in lokacijo vsake kmetijske parcele. Od leta zahtevkov 2016 so v njem navedene tudi vrsta, velikost in lokacija površin z ekološkim pomenom, ugotovljenih v predhodnem letu.

Upravičenec nedvoumno opredeli in prijavi površino vsake kmetijske parcele in, kadar je to ustrezno, vrsto, velikost in lokacijo površin z ekološkim pomenom. V zvezi s plačilom za zeleno komponento upravičenec navede tudi uporabo prijavljenih kmetijskih parcel.

V ta namen lahko potrdi informacije, ki so že navedene na vnaprej pripravljenem obrazcu. Vendar če informacije o površini, lokaciji ali mejah kmetijske parcele ali, kadar je to ustrezno, velikosti in lokaciji površin z ekološkim pomenom niso pravilne ali popolne, upravičenec popravi ali spremeni vnaprej pripravljeni obrazec.

Pristojni organ na podlagi popravkov ali dopolnitev, ki jih je upravičenec vnesel v vnaprej pripravljeni obrazec, presodi, ali je treba ustrezno referenčno parcelo posodobiti, pri čemer upošteva člen 5(3) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Kadar upravičenec izvaja enakovredne prakse v skladu s členom 43(3)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 na podlagi zavez, sprejetih v skladu s členom 39(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 4 ) ali členom 28(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se zaveza navede v vlogi za pomoč s sklicevanjem na ustrezni zahtevek za plačilo.

Kadar upravičenec izvaja enakovredne prakse na podlagi nacionalnih ali regionalnih shem okoljskega certificiranja v skladu s členom 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se v zvezi z vnaprej pripravljenim obrazcem in prijavo upravičenca smiselno uporabljata odstavka 4 in 5 tega člena.

Za namen regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 in za del obveznosti glede površine z ekološkim pomenom, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati posamezno, upravičenci, ki sodelujejo v takem regionalnem ali skupinskem izvajanju, za vsako kmetijsko parcelo nedvoumno opredelijo in prijavijo vrsto, velikost in lokacijo površine z ekološkim pomenom v skladu z odstavkom 5 tega člena. Upravičenci se v svoji vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo sklicujejo na prijavo regionalnega ali skupinskega izvajanja, kot je navedena v členu 18 te uredbe.

Za površine, ki se uporabljajo za proizvodnjo konoplje, v skladu s členom 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 zbirna vloga vsebuje:

(a)

vse informacije, potrebne za identifikacijo parcel, posejanih s konopljo, z navedbo sort uporabljenih semen;

(b)

navedbo količin uporabljenih semen (kg na hektar);

▼M5

(c)

uradne etikete na embalaži semen v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES ( 5 ), in zlasti s členom 12 Direktive, ali kateri koli drug dokument, ki ga država članica priznava za enakovrednega. ali, v primeru ohranjevalnih sort, certificiranih v skladu z Direktivo Komisije 2008/62/ES ( 6 ), etikete dobaviteljev ali tiskani ali odtisnjeni zapis, ki se uporabljajo na embalaži semen ohranjevalnih sort iz člena 18 navedene direktive.

Če se setev opravi po končnem roku za predložitev zbirne vloge, se etikete z odstopanjem od točke (c) iz prvega pododstavka predložijo najpozneje do 30. junija. Vendar se za konopljo, ki se prideluje kot naknadni posevek, etikete predložijo do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 1. septembra. Kadar je treba etikete predložiti tudi drugim nacionalnim organom, lahko države članice določijo, da se navedene etikete vrnejo upravičencu potem, ko so bile predložene v skladu z navedeno točko. Vrnjene etikete se označijo kot uporabljene za vlogo.

Za posebno plačilo za bombaž iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013 zbirna vloga vsebuje:

(a)

ime uporabljene sorte semen bombaža;

(b)

kadar je ustrezno, ime in naslov odobrene medpanožne organizacije, v katero je upravičenec včlanjen.

Površine, ki se ne uporabljajo za namene shem pomoči, določenih v naslovih III, IV in V Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali za sheme podpor v vinskem sektorju, kot so navedene v Uredbi (EU) št. 1308/2013, se prijavijo v eni ali več rubrikah „druge uporabe“.

Za vsako regionalno ali skupinsko izvajanje v skladu s členom 46(5) ali (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se predloži prijava regionalnega ali skupinskega izvajanja, ki dopolnjuje vlogo za pomoč ali zahtevek za plačilo vsakega sodelujočega upravičenca.

Prijava vsebuje vse potrebne dodatne informacije, da se preveri skladnost z obveznostmi glede regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) ali (6) navedene uredbe, zlasti:

Če v primeru regionalnega izvajanja podroben načrt iz člena 46(6) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 vsebuje vse informacije, navedene v drugem pododstavku tega člena, se lahko prijava iz prvega pododstavka nadomesti s sklicevanjem na načrt.

V primeru skupinskega izvajanja se prijava iz prvega pododstavka dopolni s pisnim dogovorom iz člena 47(4) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

Vloge za sodelovanje v shemi za male kmete iz člena 62(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013, predložene leta 2015, vsebujejo sklicevanje na zbirno vlogo, ki jo je za leto zahtevkov 2015 predložil isti upravičenec, in po potrebi izjavo upravičenca, da je seznanjen s posebnimi pogoji v zvezi s shemo za male kmete, določenimi v členu 64 navedene uredbe.

Države članice lahko določijo, da se vloga iz prvega pododstavka predloži skupaj z zbirno vlogo ali kot del zbirne vloge.

Države članice od leta zahtevkov 2016 zagotovijo poenostavljen postopek za vložitev vloge iz člena 72(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Vnaprej pripravljeni obrazci, ki se uporabijo v postopku za vložitev vloge iz odstavka 2, se pripravijo na podlagi informacij, navedenih v zbirni vlogi, predloženi za leto zahtevkov 2015, in vsebujejo zlasti:

(a)

vse dodatne informacije, potrebne za ugotovitev skladnosti s členom 64 Uredbe (EU) št. 1307/2013, in po potrebi vse dodatne informacije, potrebne za potrditev, da upravičenec še vedno izpolnjuje pogoje iz člena 9 navedene uredbe;

(b)

izjavo upravičenca, da je seznanjen s posebnimi pogoji v zvezi s shemo za male kmete, določenimi v členu 64 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Kadar se države članice odločijo za metodo plačila iz točke (a) prvega pododstavka člena 63(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ne da bi uporabile tretji pododstavek navedenega člena, se vnaprej pripravljeni obrazci na podlagi odstopanja od prvega pododstavka tega odstavka zagotovijo v skladu z oddelkom 1 tega poglavja.

Upravičenci, ki se odločijo za umik iz sheme za male kmete za leto po letu 2015 v skladu z drugim pododstavkom člena 62(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 ali členom 62(2) navedene uredbe, pristojni organ obvestijo o svojem umiku v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.

Upravičenec, ki ne zaprosi za pomoč v okviru sheme pomoči na površino, ampak zaprosi za pomoč v okviru druge sheme, navedene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ali za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 in ima na voljo kmetijsko površino, navedene površine prijavi na obrazcu vloge za pomoč v skladu s členom 17 te uredbe.

Upravičenec, za katerega veljajo samo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členoma 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, na obrazcu vloge za pomoč prijavi površine, ki jih ima na voljo, za vsako koledarsko leto, v katerem se navedene obveznosti uporabljajo.

Vendar lahko države članice upravičence oprostijo obveznosti iz prvega in drugega pododstavka, kadar so zadevne informacije na voljo pristojnim organom v okviru drugih administrativnih in kontrolnih sistemov, ki zagotavljajo združljivost z integriranim sistemom v skladu s členom 61 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Zahteve v zvezi z vlogo za pomoč na žival in zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

Vloga za pomoč na žival, kot je opredeljena v točki 15 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, ali zahtevek za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival, kot so opredeljeni v točki 14 drugega pododstavka člena 2(1) navedene uredbe, vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči in/ali podpore, in zlasti:

(a)

identiteto upravičenca;

(b)

sklicevanje na zbirno vlogo, če je že bila predložena;

(c)

število živali vsake vrste, za katero se predloži vloga za pomoč na žival ali zahtevek za plačilo, in pri govedu identifikacijsko oznako živali;

(d)

kadar je ustrezno, zavezo upravičenca, da bo imel živali iz točke (c) na svojem kmetijskem gospodarstvu v obdobju, ki ga določi država članica, in informacije o lokaciji ali lokacijah, na katerih bodo živali v zadevnem obdobju;

(e)

kadar je ustrezno, vse spremne dokumente, potrebne za ugotovitev upravičenosti do zadevne sheme ali ukrepa;

(f)

izjavo upravičenca, da je seznanjen s pogoji v zvezi z zadevno pomočjo in/ali podporo.

Vsak imetnik živali ima pravico, da od pristojnega organa brez omejitev, v primernih časovnih presledkih in brez pretiranih zamud pridobi informacije o podatkih iz računalniške zbirke podatkov za živali, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. ►C1 Upravičenec ob predložitvi vloge za pomoč na žival ali zahtevka za plačilo na žival izjavi, da so podatki pravilni in popolni, ali nepravilne podatke popravi ali manjkajoče podatke dopolni. ◄

►C1 Države članice lahko določijo, da nekaterih informacij iz odstavka 1 ni treba vključiti v vlogo za pomoč na žival ali zahtevek za plačilo na žival, če so bile pristojnemu organu že sporočene. ◄

►C1 Države članice lahko uvedejo postopke, po katerih se lahko podatki iz računalniške zbirke podatkov za živali uporabijo za namene vloge za pomoč na žival ali zahtevka za plačilo na žival, če računalniška zbirka podatkov za živali omogoča raven zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči ali podpornih ukrepov na ravni posameznih živali. ◄

Postopki iz prvega pododstavka lahko vključujejo sistem, po katerem lahko upravičenec zaprosi za pomoč in/ali podporo za vse živali, ki na datum ali v obdobju, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za pomoč in/ali podporo na podlagi podatkov v računalniški zbirki podatkov za živali.

4a.

Za vrste s kratkim proizvodnim ciklom, ki prejemajo podporo v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1305/2013, lahko države članice, če računalniških zbirk podatkov ni, uvedejo postopke, s katerimi je treba uporabiti podatke iz potrdila o zakolu ali drugih spremnih dokumentov za namene zahtevka za plačilo na žival. Navedeni podatki omogočajo raven zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnega podpornega ukrepa na ravni posameznih živali.

Postopki iz prvega pododstavka lahko vključujejo sistem, po katerem upravičenec zaprosi za podporo za vse živali, ki na datum ali v obdobju, ki ga določi država članica, izpolnjujejo pogoje za podporo na podlagi podatkov, navedenih v potrdilih o zakolu ali drugih spremnih dokumentih.

V takem primeru države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da sta, v skladu z določbami, ki se uporabljajo za zadevni podporni ukrep, datum ali obdobje iz drugega pododstavka jasno opredeljena in znana upravičencu.

Države članice lahko določijo, da se nekatere informacije iz odstavka 1 lahko pošljejo ali se pošljejo prek organa ali organov, ki ga ali jih same odobrijo. Vendar za poslane podatke ostaja odgovoren upravičenec.

Vloge za dodelitev plačilnih pravic ali povečanje vrednosti plačilnih pravic v okviru sheme osnovnega plačila v skladu s členi 20, 24, 30, razen odstavka 7(e), in 39 Uredbe (EU) št. 1307/2013 se predložijo do datuma, ki ga določijo države članice. Določeni datum ni poznejši od 15. maja zadevnega koledarskega leta.

Vendar lahko Estonija, Latvija, Litva, Finska in Švedska določijo poznejši datum, ki ni poznejši od 15. junija zadevnega koledarskega leta.

Države članice lahko določijo, da se vloga za dodelitev plačilnih pravic predloži sočasno z vlogo za pomoč v okviru sheme osnovnega plačila.

Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da je bilo število dodeljenih plačilnih pravic preveliko, se presežno število dodeljenih plačilnih pravic vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če je napako iz prvega pododstavka storil pristojni organ ali drug organ in če upravičenec te napake upravičeno ni mogel odkriti, se vrednost preostalih plačilnih pravic, dodeljenih navedenemu upravičencu, ustrezno prilagodi.

Če je medtem upravičenec, ki ga zadeva dodelitev prevelikega števila plačilnih pravic, plačilne pravice prenesel na druge upravičence, tudi za prevzemnike velja obveznost iz prvega pododstavka, sorazmerno s številom plačilnih pravic, ki so bile prenesene nanje, če upravičenec, ki so mu bile plačilne pravice prvotno dodeljene, nima na voljo zadostnega števila plačilnih pravic za kritje števila neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic.

Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da so bili plačila, ki jih je upravičenec prejel za leto 2014, kot so navedena v prvem pododstavku člena 26(2) navedene uredbe, ali vrednost plačilnih pravic, ki jih ima upravičenec na datum predložitve svoje vloge za leto 2014, kot so navedene v prvem pododstavku člena 26(3) navedene uredbe, ali vrednost na enoto plačilnih pravic, kot je navedena v členu 26(5) navedene uredbe, ali povečanje vrednosti na enoto plačilnih pravic, kot je navedeno v členu 30(10) navedene uredbe, ali skupna vrednost pomoči, ki jo je upravičenec prejel za koledarsko leto pred izvajanjem sheme osnovnega plačila, kot je navedena v prvem pododstavku člena 40(3) navedene uredbe, preveliki, se vrednost navedenih plačilnih pravic, ki temelji na nepravilni referenčni vrednosti za zadevnega upravičenca, ustrezno prilagodi.

Navedena prilagoditev se opravi tudi v zvezi s plačilnimi pravicami, ki so bile medtem prenesene na druge upravičence.

Vrednost zmanjšanja se vrne v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve iz člena 30 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če se po dodelitvi plačilnih pravic upravičencem v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013 ugotovi, da je pri istem upravičencu nastal položaj iz odstavkov 1 in 2, se prilagoditev vrednosti vseh plačilnih pravic, kot je navedena v odstavku 2, opravi, preden se neupravičeno dodeljene plačilne pravice vrnejo v nacionalno rezervo ali regionalne rezerve v skladu z odstavkom 1.

Prilagoditve števila in/ali vrednosti plačilnih pravic, določene v tem členu, ne povzročijo sistematičnega preračunavanja preostalih plačilnih pravic.

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo izterjale neupravičeno dodeljenih plačilnih pravic, kadar je skupna vrednost navedenih plačilnih pravic, kot je v času preverjanja zaradi prilagoditev, določenih v tem členu, navedena v elektronskem registru za identifikacijo in registracijo plačilnih pravic, 50 EUR ali manj za katero koli leto, v katerem se izvaja shema osnovnega plačila v skladu z Uredbo (EU) št. 1307/2013.

Neupravičeno izplačani zneski za leta zahtevkov pred prilagoditvami se izterjajo v skladu s členom 7 te uredbe. Pri določitvi takih neupravičeno izplačanih zneskov se upošteva učinek prilagoditev iz tega člena na število in, kjer je ustrezno, vrednost plačilnih pravic za vsa zadevna leta.

Upravni pregledi in pregledi na kraju samem, določeni v tej uredbi, se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito preverjanje:

(a)

pravilnosti in popolnosti informacij, navedenih v vlogi za pomoč, vlogi za podporo, zahtevku za plačilo ali drugi prijavi;

(b)

skladnosti z vsemi merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi za zadevno shemo pomoči in/ali podporni ukrep ter pogoji za odobritev pomoči in/ali podpore ali oprostitve obveznosti;

(c)

zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost.

Države članice zagotovijo, da se lahko skladnost z vsemi veljavnimi pogoji, določenimi z zakonodajo Unije ali v zadevni nacionalni zakonodaji in dokumentih, ki vsebujejo izvedbena pravila, ali s programom razvoja podeželja, preveri na podlagi niza preverljivih kazalnikov, ki jih določijo države članice.

Rezultati upravnih pregledov in pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali bi lahko kakršne koli ugotovljene težave na splošno pomenile tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. Pri oceni se opredelijo tudi vzroki takega položaja, kakršna koli nadaljnja preučitev, ki bo morda potrebna, ter potrebni popravni in preventivni ukrepi.

Pristojni organ opravi preglede na terenu, če fotointerpretacija satelitskih ortofoto posnetkov ali ortofoto posnetkov iz zraka ali drugi ustrezni dokazi, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa, ne zagotovijo rezultatov, ki bi omogočali dokončne ugotovitve v skladu z zahtevami pristojnega organa v zvezi z upravičenostjo ali, kjer je primerno, pravilno velikostjo površine, ki je predmet upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem.

To poglavje se uporablja tudi za vse preglede, opravljene na podlagi te uredbe, in brez poseganja v posebna pravila, določena v naslovih IV in V. Vendar se odstavek 3 ne uporablja za naslov V.

Pregledi na kraju samem se lahko napovejo, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost. Vsaka napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje in ne presega 14 dni.

Vendar napoved pri pregledih na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival ali zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ali obveznosti, sporočenih v skladu s členom 14a(5), ne presega 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, upoštevane za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, se poleg tega navedena pravila uporabljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.

Kadar je ustrezno, se pregledi na kraju samem, določeni s to uredbo, opravijo sočasno s kakršnimi koli drugimi pregledi, določenimi v zakonodaji Unije.

Za namen ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema so pregledi na kraju samem razporejeni čez vse leto na podlagi analize tveganj, ki jih pomenijo različne zaveze v okviru vsakega ukrepa.

Pregledi na kraju samem v zvezi z obveznostmi, sporočenimi v skladu s členom 14a(5), se izvedejo v rokih, ki zagotavljajo učinkovito preverjanje sporočene obveznosti.

Pri pregledih na kraju samem se preverja skladnost z vsemi merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi tistih shem pomoči ali podpornih ukrepov, za katere je bil upravičenec izbran v skladu s členom 34.

Trajanje pregledov na kraju samem je strogo omejeno na najkrajše potrebno obdobje.

Če je mogoče nekatera merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti preveriti le v določenem časovnem obdobju, so lahko za preglede na kraju samem potrebni poznejši dodatni obiski. V takem primeru se pregledi na kraju samem usklajujejo tako, da se število in trajanje takih obiskov pri enem upravičencu omejita na potrebni minimum. Kadar je ustrezno, se lahko taki obiski opravijo tudi z daljinskim zaznavanjem v skladu s členom 40.

Kadar so potrebni dodatni obiski v zvezi z zemljiščem v prahi, ozarami, varovalnimi pasovi, pasovi upravičenih hektarov ob gozdu, naknadnimi posevki in/ali ozelenitvijo, prijavljeno kot površino z ekološkim pomenom, ti dodatni obiski v 50 % primerov zadevajo istega upravičenca, izbranega na podlagi tveganja, v preostalih 50 % primerov pa različne dodatno izbrane upravičence. Različni dodatni upravičenci se izberejo naključno izmed vseh upravičencev, ki imajo zemljišče v prahi, ozare, varovalne pasove, pasove upravičenih hektarov ob gozdu, naknadne posevke in/ali ozelenitev, prijavljeno kot površino z ekološkim pomenom, ti obiski pa so lahko omejeni na površine, prijavljene kot zemljišče v prahi, ozare, varovalni pasovi, pasovi upravičenih hektarov ob gozdu, naknadni posevki in/ali ozelenitev.

Kadar je ustrezno, se pri upravnih pregledih in pregledih na kraju samem v zvezi z upravičenostjo upoštevajo domnevni primeri neskladnosti, ki so jih prijavili druge službe, organi ali organizacije.

Države članice zagotovijo, da se vse zadevne ugotovitve v okviru pregledov skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi glede shem iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 ter zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost, in/ali podpore na podlagi ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema navzkrižno sporočijo zadevnemu pristojnemu organu, odgovornemu za odobritev ustreznega plačila. Države članice tudi zagotovijo, da javni ali zasebni certifikacijski organi iz člena 38 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 obvestijo pristojni organ, odgovoren za odobritev plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, o kakršni koli ugotovitvi, upoštevni za pravilno odobritev takega plačila upravičencem, ki so se odločili za izpolnjevanje svojih obveznosti na podlagi enakovrednih praks, zajetih s shemo certificiranja.

Kadar upravni pregledi ali pregledi na kraju samem v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema zajemajo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, se rezultati takih pregledov navzkrižno sporočijo zaradi nadaljnjega ukrepanja v zvezi z odobritvijo plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje.

Upravni pregledi iz člena 74 Uredbe (EU) št. 1306/2013, vključno z navzkrižnim preverjanjem, omogočajo odkrivanje neskladnosti, zlasti avtomatizirano odkrivanje z uporabo računalniških sredstev. Pregledi zajemajo vse elemente, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. S temi pregledi se zagotovi, da:

(a)

so merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti za shemo pomoči ali podporni ukrep izpolnjeni;

(b)

ni dvojnega financiranja na podlagi drugih shem Unije;

(c)

je vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo popoln in predložen v ustreznem roku ter da so bili po potrebi predloženi spremeni dokumenti in da ti dokazujejo upravičenost;

(d)

so po potrebi izpolnjene dolgoročne zaveze.

Države članice lahko v zvezi s shemami pomoči za živali in ukrepi podpore na žival, kadar je to ustrezno, uporabijo dokaze, ki jih prejmejo od drugih služb, organov ali organizacij, da preverijo skladnost z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi, pod pogojem, da zadevna služba, organ ali organizacija deluje v skladu s standardom, ki zadostuje za kontrolo take skladnosti.

Kadar je ustrezno, upravni pregledi vključujejo navzkrižna preverjanja:

(a)

prijavljenih plačilnih pravic oziroma prijavljenih kmetijskih parcel, da se prepreči večkratna odobritev iste pomoči ali podpore za isto koledarsko leto ali leto zahtevkov in kakršno koli neupravičeno kopičenje pomoči, odobrene na podlagi shem pomoči na površino iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 73/2009 ( 7 ) ter ukrepov podpore na površino, kot so opredeljeni v točki 21 drugega pododstavka člena 2 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014;

(b)

plačilnih pravic, da se preverita njihov obstoj in upravičenost do pomoči;

(c)

med kmetijskimi parcelami, kot so prijavljene v zbirni vlogi in/ali zahtevku za plačilo, in informacijami, kot jih v skladu s členom 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za vsako referenčno parcelo vsebuje identifikacijski sistem za kmetijske parcele, da se preveri upravičenost površin kot takih do sheme neposrednih plačil in/ali ukrepa za razvoj podeželja;

(d)

med plačilnimi pravicami in ugotovljeno površino, da se preveri, ali so pravice povezane z vsaj enakim številom upravičenih hektarjev, kot so opredeljeni v členu 32(2) do (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(e)

s sistemom za identifikacijo in registracijo živali, da se preveri upravičenost do pomoči in/ali podpore ter se prepreči neupravičena večkratna odobritev iste pomoči in/ali podpore za isto koledarsko leto ali leto zahtevkov;

(f)

med izjavami upravičenca v zbirni vlogi, da je član odobrene medpanožne organizacije, informacijami na podlagi člena 17(8) te uredbe in informacijami, ki jih pošljejo zadevne odobrene medpanožne organizacije, da se preveri upravičenost do povečanja pomoči iz člena 60(2) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(g)

s katerimi se preveri skladnost z merili za odobritev medpanožnih organizacij in seznam njihovih članov vsaj enkrat vsakih pet let.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se, kadar integrirani sistem zagotavlja geoprostorske obrazce vloge za pomoč, navzkrižna preverjanja izvedejo kot prostorski presek digitalizirane površine, prijavljene v identifikacijskem sistemu kmetijskih parcel. Poleg tega se navzkrižna preverjanja opravijo za preprečitev dvojnega uveljavljanja iste površine.

Podatki iz vlog ali v zvezi s prosilci iz člena 34(1), za katere se ugotovi, da niso dopustne oziroma da niso upravičeni do plačila, se uporabijo za namene iz točk (a), (c) in (e) prvega pododstavka tega odstavka.

Znaki neskladnosti, izhajajoči iz navzkrižnega preverjanja, se preverijo z drugim ustreznim upravnim postopkom in po potrebi s pregledom na kraju samem.

►C1 Če za referenčno parcelo vlogo za pomoč in/ali zahtevek za plačilo vložita dva ali več upravičencev v okviru iste sheme pomoči ali istega podpornega ukrepa in če se prijavljene kmetijske parcele prostorsko prekrivajo ali če skupna prijavljena površina presega največjo upravičeno površino, določeno v skladu s točkama (a) in (b) člena 5(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, razlika pa spada v toleranco meritev, opredeljeno v skladu s členom 38 te uredbe v zvezi z navedeno referenčno parcelo, lahko država članica določi sorazmerno zmanjšanje zadevnih površin, razen če upravičenec dokaže, da je kateri koli izmed drugih zadevnih upravičencev prijavil čezmerne površine v škodo prvega. ◄

Stopnja kontrole za sheme pomoči na površino, razen za plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje

Za sheme pomoči na površino, ki niso plačilo za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje, v skladu s poglavjem 3 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 (v nadaljnjem besedilu: plačilo za zeleno komponento), kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

Za plačilo za zeleno komponento kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

(a)

5 % vseh upravičencev, ki morajo upoštevati kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje (v nadaljnjem besedilu: prakse zelene komponente), in ki niso del kontrolne populacije iz točk (b) in (c) (v nadaljnjem besedilu: kontrolna populacija za zeleno komponento); ta vzorec istočasno zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki imajo okoljsko občutljive površine s trajnim travinjem, ki so na območjih, zajetih z Direktivo Sveta 92/43/EGS ( 8 ) ali Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), in nova občutljiva območja iz člena 45(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)

3 %:

(i)

bodisi vseh upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje za plačilo za zeleno komponento in so oproščeni obveznosti glede diverzifikacije kmetijskih rastlin in površine z ekološkim pomenom, ker ne dosegajo pragov iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter na katere se ne nanašajo obveznosti iz člena 45 navedene uredbe;

(ii)

bodisi upravičencev, ki v letih, ko se člen 44 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 ne uporablja v državi članici, izpolnjujejo pogoje za plačilo za zeleno komponento in so oproščeni obveznosti glede diverzifikacije kmetijskih rastlin in površine z ekološkim pomenom, ker ne dosegajo pragov iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter na katere se ne nanašajo obveznosti iz člena 45(1) navedene uredbe;

(c)

5 % vseh upravičencev, ki morajo upoštevati prakse zelene komponente in uporabljajo nacionalne ali regionalne sheme okoljskega certificiranja, kot so navedene v členu 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(d)

5 % vseh upravičencev, ki sodelujejo v regionalnem izvajanju v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(e)

5 % skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(f)

100 % povezanih struktur sosednjih površin z ekološkim pomenom, kot so navedene v členu 46(3) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014;

▼M6

(g)

100 % vseh parcel, na katerih velja obveznost ponovne spremembe zemljišča v zemljišče s trajnim travinjem v skladu s členom 42 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014;

▼B

(h)

20 % vseh upravičencev z obveznostjo ponovne spremembe zemljišča v zemljišče s trajnim travinjem v skladu s členom 44(2) in (3) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014.

Upravičenci, ki upoštevajo prakse zelene komponente na podlagi enakovrednih praks v skladu s členom 43(3)(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ali ki sodelujejo v shemi za male kmete v skladu s členom 61 navedene uredbe, ali ki za celotno kmetijsko gospodarstvo izpolnjujejo zahteve iz člena 29(1) Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 ( 10 ), kar zadeva ekološko kmetovanje, niso del kontrolnega vzorca in se ne prištevajo v stopnje kontrole, določene v tem členu.

Kadar površine z ekološkim pomenom niso opredeljene v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele, kot je naveden v členu 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se stopnja kontrole, določena v točki (a) in točkah (c) do (e) odstavka 1, poveča za 5 % vseh upravičencev zadevne kontrolne populacije, ki morajo na kmetijski površini imeti površino z ekološkim pomenom v skladu s členoma 43 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja, kadar administrativni in kontrolni sistem zagotavlja, da so vse prijavljene površine z ekološkim pomenom opredeljene in, kadar je to ustrezno, evidentirane v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele v skladu s členom 5(2)(c) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 pred plačilom.

Kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za ukrepe za razvoj podeželja. Za ukrepe, določene v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se petodstotna stopnja kontrole doseže za posamezni ukrep.

Navedeni kontrolni vzorec zajema tudi vsaj 5 % upravičencev iz člena 28 Uredbe (EU) št. 1305/2013, ki vključijo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko v primeru skupin oseb, kot so navedene v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsak posamezni član takih skupin šteje za upravičenca za izračun stopnje kontrole, določene v odstavku 1.

2a.

Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2, kadar država članica uporabi možnost, da se uvede kolektivni zahtevek, kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

(a)

5 % vseh kolektivov, ki vložijo kolektivni zahtevek; ta vzorec obenem zajema vsaj 5 % skupne površine, prijavljene v kolektivnem zahtevku v skladu s členom 14a(3) ter

(b)

5 % obveznosti, sporočenih v skladu s členom 14a(5).

Države članice se lahko za upravičence do večletne podpore, odobrene v skladu s členom 21(1)(a) ter členi 28, 29 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ali členom 36(a)(iv) in (v), (b)(i), (iii) in (v) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki vključuje plačila, ki presegajo pet let, odločijo, da bodo po petem letu plačila preverile vsaj 2,5 % navedenih upravičencev.

Prvi pododstavek se uporablja za podporo, odobreno na podlagi tretjega pododstavka člena 28(6) Uredbe (EU) št. 1305/2013 po petem letu plačila zadevne zaveze.

Kadar država članica uporabi možnost uvedbe kolektivnega zahtevka, se ta odstavek ne uporablja za kolektive.

Upravičenci, preverjeni na podlagi odstavka 3, se ne upoštevajo za namen odstavka 1.

Pri shemah pomoči za živali kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, za vsako izmed shem pomoči zajema vsaj 5 % vseh upravičencev, ki zaprosijo za zadevno shemo pomoči.

Vendar če računalniška zbirka podatkov za živali ne omogoča ravni zanesljivosti in izvajanja, ki je potrebna za pravilno upravljanje zadevnih shem pomoči, za zadevno shemo pomoči velja desetodstotni delež.

Izbrani kontrolni vzorec zajema vsaj 5 % vseh živali, za katere se zaprosi za pomoč na shemo pomoči.

Kadar je ustrezno, kontrolni vzorec za preglede na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema 10 % drugih služb, organov ali organizacij, ki zagotovijo dokaze za preverjanje skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi, kot je navedeno v členu 28(2).

Dodatna stopnja kontrole za preglede na kraju samem z namenom spremljanja upravičencev iz člena 19a(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014

Upravičenci, ki so bili predmet zmanjšane upravne kazni v skladu s členom 19a(2) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za shemo pomoči ali ukrep podpore na površino na podlagi čezmerne prijave, ugotovljene pri pregledu na kraju samem, so v naslednjem letu zahtevkov predmet nadaljnjega pregleda na kraju samem za navedeno zadevno shemo pomoči ali ukrep podpore.

Države članice se lahko odločijo, da iz navedenih nadaljnjih pregledov na kraju samem izključijo upravičence, katerih zmanjšana upravna kazen bi ustrezala zneskom, za katere se država članica lahko odloči, da bo opustila izterjavo v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 54(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Nadaljnji pregled na kraju samem iz odstavka 1 ni potreben, če je ugotovljena čezmerna prijava vodila do posodobitve zadevnih referenčnih parcel v identifikacijskem sistemu za kmetijske parcele iz člena 5 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 v letu ugotovitve ali če se pregledi s spremljanjem iz člena 40a te uredbe za zadevno shemo pomoči ali podporni ukrep opravijo v naslednjem letu zahtevkov in pristojnemu organu omogočajo, da ugotovi, ali je treba uporabiti upravno kazen iz člena 19a(3) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Vloge ali prosilci, za katere se ob predložitvi ali po upravnih pregledih ali pregledih na kraju samem ugotovi, da niso dopustne oziroma da niso upravičeni do plačila, niso del kontrolne populacije.

Za namene členov 30 in 31 se pri izboru vzorca zagotovi, da se:

(a)

od 1 % do 1,25 % kontrolne populacije iz točk od (a) do (f) in (h) člena 30 ter točk (a), (c), (d) in (e) člena 31(1) izbere naključno;

(b)

od 0,6 % do 0,75 % kontrolne populacije iz člena 31(1)(b) izbere naključno;

(c)

od 4 % do 5 % kontrolne populacije iz člena 31(1)(h) izbere naključno;

(d)

preostalo število upravičencev v kontrolnem vzorcu iz točk od (a) do (e) in (h) člena 31(1) izbere na podlagi analize tveganja.

Države članice za namene člena 31 za različne prakse zagotovijo reprezentativnost kontrolnega vzorca.

Dodatni upravičenci, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem za namene prvega pododstavka člena 31(3), se izberejo na podlagi analize tveganja.

Kadar se pristojni organ odloči uporabiti možnost iz člena 40a(4) ali člena 70a(3), se ugotovitve iz pregledov s spremljanjem iz predhodnega leta zahtevkov upoštevajo pri analizi tveganja iz točke (d) drugega pododstavka.

►M8 Za namene členov 32 in 33 se od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, in kadar se uporablja člen 32(2a), 100 % kolektivov in od 20 do 25 % obveznosti, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, izbere naključno. Preostalo število upravičencev in obveznosti, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, se izbere na podlagi analize tveganja. Kadar se pristojni organ odloči uporabiti možnost iz člena 40a(4) ali člena 70a(3), se ugotovitve iz pregledov s spremljanjem iz predhodnega leta zahtevkov upoštevajo pri analizi tveganja. ◄

Za namene členov 32 in 33 lahko naključni del vzorca vključuje tudi že naključno izbrane upravičence v skladu s točkami (a), (b) in (c) odstavka 2 ali dodatne upravičence, izbrane naključno v skladu z drugim pododstavkom člena 26(4), ali oboje. Število takšnih upravičencev v kontrolnem vzorcu ne presega njihovega deleža v kontrolni populaciji.

Države članice lahko za namene člena 32 kot rezultat analize tveganja izberejo posebne ukrepe za razvoj podeželja, ki se uporabljajo za upravičence.

Če število upravičencev, ki bodo predmet pregledov na kraju samem, presega minimalno število upravičencev iz členov 30 do 33, odstotni delež naključno izbranih upravičencev v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

4a.

Za namene členov od 30 do 33 in člena 40a(1)(c) se lahko isti upravičenec uporabi za upoštevanje več zadevnih najmanjših stopenj kontrole, če to ne vpliva na učinkovitost izbora vzorcev na podlagi tveganja, ki je zahtevana v njih.

Pregled na kraju samem v zvezi z izbranimi upravičenci je lahko omejen na shemo pomoči ali ukrep za razvoj podeželja, za katerega so bili izbrani, če so najmanjše stopnje kontrole pri drugih shemah pomoči ali podpornih ukrepih, za katere so zaprosili, že izpolnjene.

Učinkovitost analize tveganja se oceni in posodobi vsako leto, in sicer:

(a)

z določitvijo pomembnosti vsakega dejavnika tveganja;

▼M6

(b)

s primerjavo rezultatov, kar zadeva razliko med prijavljeno površino in ugotovljeno površino iz vzorca, izbranega na podlagi tveganja, in naključno izbranega vzorca; ali s primerjavo rezultatov, kar zadeva razliko med prijavljenimi živalmi in ugotovljenimi živalmi iz vzorca, izbranega na podlagi tveganja, in naključno izbranega vzorca;

▼B

(c)

z upoštevanjem posebnega položaja in po potrebi razvoja pomembnosti dejavnikov tveganja v državi članici;

(d)

z upoštevanjem narave neskladnosti, zaradi katere je treba povečati stopnjo kontrole v skladu s členom 35.

►C1 Pristojni organ vodi evidenco o razlogih za izbiro posameznega upravičenca za pregled na kraju samem. Kontrolor, ki opravi pregled na kraju samem, je ustrezno obveščen pred začetkom pregleda na kraju samem. ◄

Kadar je ustrezno, se lahko pred končnim rokom iz člena 13 na podlagi razpoložljivih informacij opravi delna izbira kontrolnega vzorca. Navedeni začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse ustrezne vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo.

Če se pri pregledih na kraju samem odkrije kakršna koli večja neskladnost v okviru zadevne sheme pomoči ali podpornega ukrepa ali v regiji ali delu regije, pristojni organ ustrezno poveča odstotni delež upravičencev, pri katerih je treba v naslednjem letu opraviti pregled na kraju samem.

Stopnje kontrole, določene v tem poglavju, se lahko zmanjšajo samo za sheme pomoči ali podporne ukrepe, določene v tem členu.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če je sistem prostorskega preseka vseh vlog za pomoč z identifikacijskim sistemom za kmetijske parcele vzpostavljen v skladu s členom 17(2) za vse upravičence.

V zvezi z letom zahtevka 2015 stopnja napak, ugotovljenih v naključnem vzorcu, pregledanem na kraju samem, v dveh predhodnih proračunskih letih ne presega 2 %. Navedeno stopnjo napak potrdi država članica v skladu z uveljavljeno metodologijo, pripravljeno na ravni Unije.

V zvezi z letom zahtevka 2016 stopnja napak, ugotovljenih v naključnem vzorcu, pregledanem na kraju samem, v predhodnem proračunskem letu ne presega 2 %. Navedeno stopnjo napak potrdi država članica v skladu z novo metodologijo, pripravljeno na ravni Unije ob upoštevanju člena 7(4) Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 908/2014 ( 11 ).

Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(a), (b) in (f) v zvezi s shemo osnovnega plačila, shemo enotnega plačila na površino, prerazporeditvenim plačilom in shemo za male kmete odločijo, da se kontrolni vzorec zmanjša na vzorec, izbran v skladu s točko (a) prvega pododstavka člena 34(2), če se opravijo pregledi na podlagi ortofoto posnetkov, uporabljenih za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Prvi pododstavek se uporablja samo, če države članice sistematično posodabljajo identifikacijski sistem za kmetijske parcele in če v obdobju največ treh let preverijo vse upravičence na celotnem območju, zajetim s sistemom, pri čemer je na leto zajetih najmanj 25 % upravičenih hektarjev, vpisanih v identifikacijski sistem za kmetijske parcele. Vendar se ta najmanjši odstotni delež zajetja na leto ne uporablja za države članice, v katerih je v identifikacijski sistem za kmetijske parcele vpisanih manj kot 150 000 upravičenih hektarjev.

Države članice pred uporabo prvega pododstavka v predhodnih treh letih popolnoma posodobijo zadevni identifikacijski sistem za kmetijske parcele.

Ortofoto posnetki, uporabljeni za posodobitev, na datum uporabe za posodobitev identifikacijskega sistema za kmetijske parcele niso starejši od 15 mesecev.

Kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, kot je ocenjena v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 v dveh letih pred uporabo prvega pododstavka, zadostuje za zagotovitev učinkovitega preverjanja pogojev, v skladu s katerimi je odobrena pomoč.

Odločitev iz prvega pododstavka se lahko sprejme na nacionalni ali regionalni ravni. Za namene tega pododstavka regija obsega celotno območje, zajeto z enim ali več samostojnimi identifikacijskimi sistemi za kmetijske parcele.

Države članice se lahko na podlagi odstopanja od člena 32(1) odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako koledarsko leto, zmanjša na 3 % upravičencev, ki zaprosijo za ukrepe za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema.

Vendar se prvi pododstavek ne uporablja v zvezi z upravičenci, ki vključijo enakovredne prakse iz člena 43(3) Uredbe (EU) št. 1307/2013, ter kolektivi in obveznostmi, ki so izbrani v skladu s členom 32(2a) te uredbe.

►M1 Odstavki 2, 3 in 4 se uporabljajo samo, če so izpolnjeni splošni pogoji za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem, določeni v skladu s členom 41 Uredbe (EU) št. 908/2014. ◄ Če kateri koli izmed navedenih pogojev ali pogojev, določenih v odstavku 2 ali 3 tega člena, ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem in uporabijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem, določeno v členu 30(a), (b) in (f) in/ali členu 32, z naslednjim letom zahtevkov za zadevne sheme pomoči ali podporne ukrepe.

Če država članica uvede sistem predhodne odobritve za gojenje konoplje, se lahko na podlagi odstopanja od člena 30(g) minimalna stopnja pregledov na kraju samem zmanjša na 20 % površin, prijavljenih za proizvodnjo konoplje, kot so navedene v členu 32(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

V takem primeru država članica Komisijo uradno obvesti o svojih podrobnih pravilih in pogojih, povezanih z njenim sistemom predhodne odobritve, leto pred uporabo znižane stopnje kontrole. Vse spremembe teh podrobnih pravil ali pogojev se nemudoma sporočijo Komisiji.

Pregledi na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč za sheme pomoči na površino in zahtevki za plačilo za ukrepe podpore na površino

►C1 Pregledi na kraju samem zajemajo vse kmetijske parcele, za katere se zaprosi za pomoč v okviru shem iz Priloge I k Uredbi (EU) št. 1307/2013 in/ali za katere se zaprosi za podporo v okviru ukrepov za razvoj podeželja v okviru integriranega sistema. ◄

V zvezi s kontrolo ukrepov za razvoj podeželja, določenih v členu 21(1)(a) ter členih 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pregledi na kraju samem zajemajo tudi celotno nekmetijsko zemljišče, za katero se zahteva podpora.

Pristojni organ na podlagi rezultatov kontrole presodi, ali je treba ustrezne referenčne parcele posodobiti, pri čemer upošteva člen 5(3) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Pregledi na kraju samem zajemajo meritve površine in preverjanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti v zvezi s površino, ki jo upravičenec prijavi v okviru shem pomoči in/ali podpornih ukrepov iz odstavka 1.

Pri upravičencih, ki zaprosijo za neposredna plačila na podlagi shem, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, in katerih kmetijske površine so predvsem površine, ki se naravno vzdržujejo v stanju, primernem za pašo ali pridelavo, pregled na kraju samem zajema tudi preverjanje minimalne dejavnosti, ki se izvaja na navedenih površinah, kot je navedeno v členu 9(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Pregledi na kraju samem v zvezi s praksami zelene komponente zajemajo vse obveznosti, ki jih mora upoštevati upravičenec. Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo skladnost s pragovi iz členov 44 in 46 Uredbe (EU) št. 1307/2013 za izvzetje iz praks. Ta pododstavek se uporablja tudi za preglede na kraju samem, opravljene v zvezi z nacionalnimi ali regionalnimi shemami okoljskega certificiranja, kot so navedene v členu 43(3)(b) Uredbe (EU) št. 1307/2013.

Če se pregled na kraju samem nanaša na regionalno izvajanje v skladu s členom 46(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013, zajema tudi meritve površine in preverjanje obveznosti, ki jih je upravičencem ali skupinam upravičencev naložila država članica.

Če se pregled na kraju samem nanaša na skupinsko izvajanje v skladu s členom 46(6) Uredbe (EU) št. 1307/2013, zajema:

Pri kolektivih, izbranih v skladu s točko (a) člena 32(2a), pregledi na kraju samem zajemajo meritve površine in preverjanje meril upravičenosti in drugih obveznosti v zvezi s površino, prijavljeno v kolektivnem zahtevku.

Za obveznosti, izbrane v skladu s točko (b) člena 32(2a), pregled na kraju samem zajema preverjanje sporočenih obveznosti.

Dejanska meritev površine kmetijske parcele kot del pregleda na kraju samem se lahko omeji na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila predložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo v okviru shem pomoči na površino ali v okviru ukrepov za razvoj podeželja na površino. Če se pri tem pregledu vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se izmerijo vse kmetijske parcele ali se ugotovitve na podlagi vzorca ekstrapolirajo.

Površine kmetijskih parcel se izmerijo na kakršen koli način, ki dokazano zagotavlja meritve take kakovosti, ki je vsaj enakovredna kakovosti, ki se zahteva z veljavnimi tehničnimi standardi, pripravljenimi na ravni Unije.

Pristojni organ lahko uporabi daljinsko zaznavanje v skladu s členom 40 in tehnike globalnih navigacijskih satelitskih sistemov (GNSS), kjer je to mogoče.

Za vse meritve površin, opravljene s sistemom GNSS in/ali ortofoto posnetki, se opredeli enotna vrednost blažilne tolerance. Za ta namen se uporabljena orodja za meritve potrdijo za vsaj en potrditveni razred blažilne tolerance pod enotno vrednostjo. Vendar enotna vrednost tolerance ne presega 1,25 m.

Največja toleranca v zvezi z vsako kmetijsko parcelo ne presega absolutnega števila 1,0 ha.

Vendar lahko države članice za ukrepe iz člena 21(1)(a) ter členov 30 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, za gozdno površino opredelijo ustrezne tolerance, ki niso v nobenem primeru večje od dvakratne tolerance, določene v prvem pododstavku tega odstavka.

Pri meritvi se lahko upošteva skupna površina kmetijske parcele, če je v celoti upravičena. V drugih primerih se upošteva neto upravičena površina. Za to se lahko, kadar je ustrezno, uporabi sorazmerni sistem iz člena 10 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Za izračun deležev različnih kmetijskih rastlin za diverzifikacijo kmetijskih rastlin, kot je navedena v členu 44 Uredbe (EU) št. 1307/2013, se za meritev upošteva površina, dejansko pokrita z eno kmetijsko rastlino, v skladu s členom 40(2) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014. Na površinah z mešanimi kmetijskimi rastlinami se upošteva skupna površina, pokrita z mešanimi kmetijskimi rastlinami v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 40(3) navedene uredbe ali pokrita z mešano kmetijsko rastlino v skladu s tretjim pododstavkom člena 40(3) navedene uredbe.

Kadar lahko ►M6 člen 17 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 ◄ povzroči umetno delitev površine sosednjih kmetijskih parcel s homogenim tipom talne odeje na ločene kmetijske parcele, se meritve te površine sosednjih kmetijskih parcel s homogenim tipom talne odeje združijo v enotno meritev zadevnih kmetijskih parcel.

►C1 Kadar je ustrezno, se ►M6 opravijo ločene meritve ◄ na kmetijski parceli za namen sheme osnovnega plačila ali sheme enotnega plačila na površino v skladu s poglavjem 1 naslova III Uredbe (EU) št. 1307/2013 in prostorsko različni prekrivajoči se kmetijski parceli za namen preostalih shem pomoči na površino in/ali ukrepov za razvoj podeželja na površino, kadar je to ustrezno. ◄

Kadar se upravičena površina, izmerjena v skladu z odstavki 1 do 8, razlikuje od površine, opredeljene kot podlaga za izračun pomoči ali podpore, kadar se v skladu s členom 40a izvajajo pregledi s spremljanjem, ima prednost površina, izmerjena v skladu z odstavki 1 do 8 tega člena.

10.

V posebnem primeru kmetijskih parcel trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ki jih skupaj uporablja več upravičencev, se lahko dejanska meritev nadomesti s pregledi, ki temeljijo na ortofoto posnetkih, ki se uporabljajo za posodabljanje identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če se navedeni pregledi izvajajo na vseh takih parcelah v obdobju največ treh let in če lahko pristojni organ dokaže uporabo učinkovitih operativnih postopkov, ki so v skladu s pravili iz člena 7 te uredbe in ustrezno vplivajo na izterjavo.

Preverjanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti glede kmetijskih parcel kot del pregleda na kraju samem se lahko omeji na naključno izbran vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, za katere je bila predložena vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo na podlagi shem pomoči na površino ali ukrepov za razvoj podeželja na površino.

Vendar glede ukrepov za razvoj podeželja velja, da če nekaterih meril za upravičenost, zavez ali drugih obveznosti glede kmetijskih parcel ni mogoče ustrezno pregledati, kadar se pregledi omejijo na naključno izbran vzorec v skladu s prvim pododstavkom, se na podlagi tveganja izbere dodatni vzorec, ki omogoča pregled navedenih meril, zavez ali obveznosti.

Kadar se na podlagi naključno izbranega vzorca ali vzorca na podlagi tveganja razkrije kakršna koli neskladnost, se za vse kmetijske parcele preverijo merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti ali se na podlagi vzorca ekstrapolirajo ugotovitve.

Upravičenost kmetijskih parcel se preveri na kakršen koli primeren način, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa. Navedeno preverjanje vključuje tudi preverjanje kmetijskih rastlin, kadar je to ustrezno. Za to se po potrebi zahteva predložitev dodatnih dokazil.

Za trajno travinje, ki se lahko uporablja za pašo in je del uveljavljenih lokalnih praks, kjer trave in druge zelene krmne rastline tradicionalno ne prevladujejo na pašnih površinah, se lahko, kadar je ustrezno, za upravičeno površino, izmerjeno v skladu s členom 38 te uredbe, uporabi koeficient znižanja iz člena 32(5) Uredbe (EU) št. 1307/2013. Če je površina v skupni uporabi, jo pristojni organi razdelijo med posamezne upravičence sorazmerno z njihovo uporabo ali pravico do njene uporabe.

Krajinske značilnosti, ki jih upravičenci prijavijo kot površino z ekološkim pomenom in niso vključene v upravičeno površino v skladu s členoma 9 in 10 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se preverijo v skladu z istimi načeli, kot veljajo za upravičeno površino.

V posebnem primeru kmetijskih parcel trajnega travinja ali trajnih pašnikov, ki jih skupaj uporablja več upravičencev, se lahko preverjanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti nadomesti s pregledi, ki temeljijo na ortofoto posnetkih, ki se uporabljajo za posodabljanje identifikacijskega sistema za kmetijske parcele iz člena 70 Uredbe (EU) št. 1306/2013, če se navedeni pregledi izvajajo na vseh takih parcelah v obdobju največ treh let in če lahko pristojni organ dokaže uporabo učinkovitih operativnih postopkov, ki so v skladu s pravili iz člena 7 te uredbe in ustrezno vplivajo na izterjavo.

Če država članica preglede na kraju samem opravlja z daljinskim zaznavanjem, pristojni organ:

Pristojni organi lahko opravijo preglede s spremljanjem. Če se za to odločijo:

(a)

vzpostavijo postopek rednega in sistematičnega opazovanja, sledenja in ocenjevanja vseh meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti, ki se lahko spremljajo s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki v obdobju, ki omogoča ugotovitev o upravičenosti zahtevane pomoči ali podpore;

(b)

po potrebi in zaradi ugotovitve o upravičenosti zahtevane pomoči ali podpore izvedejo ustrezne dejavnosti spremljanja;

(c)

opravijo preglede za 5 % upravičencev, na katere se nanašajo merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti, ki jih ni mogoče spremljati s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki, in so pomembni za ugotovitev o upravičenosti pomoči ali podpore. Od 1 % do 1,25 % upravičencev se izbere naključno. Ostali upravičenci so izbrani na podlagi analize tveganja;

▼M8

(d)

upravičence obvestijo o odločitvi glede opravljanja pregledov s spremljanjem ter vzpostavijo ustrezna orodja za komunikacijo z upravičenci vsaj o začasnih rezultatih na ravni parcel v postopku, vzpostavljenem v skladu s točko (a) tega pododstavka, opozorilih in dokazih, zahtevanih za namene točk (b) in (c). Pristojni organi zagotovijo pravočasno komunikacijo z upravičenci, da jim omogočijo izpolnjevanje meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti ter da jim omogočijo obravnavo ali odpravo težav, še preden se sklepi vnesejo v poročilo o kontroli iz člena 41.

Za namene točk (b) in (c) prvega pododstavka se pregledi na terenu opravijo, kadar na podlagi ustreznih dokazov, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa, ni mogoča ugotovitev o upravičenosti zahtevane pomoči ali podpore. Pregledi na terenu so lahko omejeni na preglede meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti, ki so pomembne za ugotovitev o upravičenosti zahtevane pomoči ali podpore. Pregledi na terenu vključujejo meritve površin le, kadar je to potrebno za sklepno ugotovitev o skladnosti s temi merili za upravičenost, zavezami ali drugimi obveznostmi.

Za namene točke (c) prvega pododstavka se lahko pregledi meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti, ki jih ni mogoče spremljati s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki, omejijo na vzorec vsaj 50 % kmetijskih parcel, ki jih prijavi upravičenec. Pristojni organ lahko ta vzorec izbere naključno ali na podlagi drugih meril. Kadar se vzorec kmetijskih parcel izbere naključno in pregledi razkrijejo kakršno koli neskladnost, pristojni organ ugotovitve ekstrapolira na podlagi vzorca ali pa pregleda vse kmetijske parcele. Kadar se vzorec izbere na podlagi drugih meril in pregledi razkrijejo kakršno koli neskladnost, pristojni organ pregleda vse kmetijske parcele.

Če pristojni organ opravi preglede s spremljanjem v skladu z odstavkom 1 ter lahko dokaže učinkovite operativne postopke, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 7, 17 in 29 te uredbe, in kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, kot je bila ocenjena v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014:

(a)

se členi 25, 26, 30, 31, 32, 34, 35 in 36, člen 37(2), (3) in (4) ter člena 38 in 40 te uredbe ne uporabljajo;

(b)

se preverjanje vsebnosti tetrahidrokanabinola pri rasti konoplje, ki se izvede v skladu s členom 9 Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014, opravi na 30 % površine ali 20 % površine, če ima država članica vzpostavljen sistem predhodne odobritve.

Pristojni organ se lahko odloči za opravljanje pregledov s spremljanjem na ravni posamezne sheme pomoči ali ukrepa podpore na površino ali vrste operacij ali za opredeljene skupine upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem za plačilo za zeleno komponento iz točk od (a) do (h) člena 31(1).

Pristojni organ se lahko odloči, da bo preglede s spremljanjem opravil za upravičence do sheme pomoči ali podpornih ukrepov na površinah, izbranih na podlagi objektivnih in nediskriminatornih meril. Pristojni organ bo te površine vsako naslednje leto znatno povečal.

Če se pristojni organ odloči opraviti preglede v skladu s prvim ali drugim pododstavkom, se odstavka 1 in 2 uporabljata le za upravičence, pri katerih se opravijo pregledi s spremljanjem.

Kadar postopek iz točke (a) odstavka 1 razkrije ugotovitve, ki so pomembne za sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in zahteve in/ali standarde, ki se ne pregledujejo s spremljanjem, se lahko pristojni organi odločijo upoštevati navedene ugotovitve le glede upravičencev, izbranih v skladu s členi 30, 31, 32 in 68 za preglede na kraju samem v zvezi s shemami neposrednih plačil, ukrepi za razvoj podeželja in zahtevami in/ali standardi, ki se ne pregledujejo s spremljanjem. Izjema se omeji na tri leta po 1. januarju koledarskega leta, v katerem je pristojni organ začel opravljati preglede s spremljanjem.

Države članice Komisiji do 1. februarja vsakega koledarskega leta sporočijo svojo odločitev o uporabi pregledov s spremljanjem v zadevnem koledarskem letu in navedejo vse sheme ali ukrepe ali vrste operacij in vse površine, ki so predmet pregledov s spremljanjem.

Komisija do 1. novembra vsakega koledarskega leta pripravi predlogo za predložitev uradnih obvestil, v kateri opredeli elemente, ki jih mora vsebovati tako uradno obvestilo.

Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih in izpeljati ugotovitve o skladnosti z merili za upravičenost, zavezami in drugimi obveznostmi. V poročilu so navedeni zlasti:

(a)

sheme pomoči ali podporni ukrepi, pregledane vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo;

(b)

prisotne osebe;

(c)

pregledane kmetijske parcele, izmerjene kmetijske parcele, vključno z, kadar je to ustrezno, rezultati meritev na izmerjeno kmetijsko parcelo in uporabljenimi metodami meritev;

(d)

kadar je ustrezno, rezultati meritev nekmetijskega zemljišča, za katero se zahteva podpora v okviru ukrepov za razvoj podeželja, in uporabljene metode meritev;

(e)

ali je bil upravičenec uradno obveščen o pregledu in če je bil, koliko vnaprej;

(f)

kakršni koli posebni kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti v okviru posamičnih shem pomoči ali shem podpore;

(g)

kakršni koli nadaljnji kontrolni ukrepi, ki so bili izvedeni;

(h)

kakršna koli ugotovljena neskladnost, ki bi lahko zahtevala navzkrižno obveščanje v zvezi z drugimi shemami pomoči, podpornimi ukrepi in/ali navzkrižno skladnostjo;

(i)

kakršna koli ugotovljena neskladnost, zaradi katere bi bilo lahko v naslednjih letih potrebno nadaljnje ukrepanje.

Če se v skladu s členom 40a opravijo pregledi s spremljanjem, se točke od (b) do (e) prvega pododstavka ne uporabljajo. V poročilu o kontroli so navedeni rezultati pregledov s spremljanjem na ravni parcele.

Upravičencu se omogoči podpis poročila med pregledom, da potrdi svojo navzočnost pri pregledu in doda svoja opažanja. Če države članice uporabijo poročilo o kontroli, pripravljeno z elektronskimi sredstvi med pregledom, pristojni organ omogoči elektronski podpis upravičenca ali pa se poročilo o kontroli nemudoma pošlje upravičencu in se mu tako omogoči, da ga podpiše in doda svoja opažanja. Če je ugotovljena kakršna koli neskladnost, upravičenec prejme kopijo poročila o kontroli.

Z odstopanjem od prvega pododstavka, kadar država članica uporablja možnost uvedbe kolektivnih zahtevkov, se država članica lahko odloči, da kolektivu ne bo dala možnosti, da podpiše poročilo o kontroli, če med pregledom ni bila odkrita nobena neskladnost. Če se pri takih pregledih odkrije kakršna koli neskladnost, se podpis poročila omogoči, preden pristojni organ na podlagi ugotovitev izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali kazni.

Če je pregled na kraju samem opravljen z daljinskim zaznavanjem v skladu s členom 40 ali spremljanjem v skladu s členom 40a, se lahko država članica odloči, da upravičencu ne bo omogočila podpisa poročila o kontroli, če se pri pregledu z daljinskim zaznavanjem ali spremljanjem ne odkrijejo nobene neskladnosti. Če se pri takih pregledih ali s spremljanjem odkrije kakršna koli neskladnost, se podpis poročila omogoči, preden pristojni organ na podlagi ugotovitev izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali upravnih kazni. Kadar se uporabi pregled s spremljanjem, se šteje, da je ta obveznost izpolnjena, če so upravičenci o neskladnosti obveščeni prek orodij za komunikacijo z upravičenci v skladu s točko (d) člena 40a(1) in če lahko upravičenci vložijo ugovor na neskladnosti, še preden pristojni organ izpelje sklepe glede kakršnih koli posledičnih zmanjšanj, zavrnitev, ukinitev ali upravnih kazni.

Pregledi na kraju samem vlog za pomoč na žival in zahtevkov za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival

S pregledi na kraju samem se preveri, ali so izpolnjena vsa merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti, zajemajo pa vse živali, za katere so bile predložene vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival, ki jih je treba preveriti.

Če je država članica določila obdobje v skladu s členom 21(1)(d), se vsaj 50 % minimalne stopnje pregledov na kraju samem, določene v členih 32, 33 in 35, razporedi čez navedeno obdobje za zadevno shemo pomoči za živali ali ukrep podpore na žival. Kadar pa se obdobje obvezne reje ne uporablja ali ga ni mogoče določiti vnaprej ali pa se obdobje obvezne reje začne pred predložitvijo vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, se vsi pregledi na kraju samem iz členov 32, 33 in 35 razporedijo čez obdobje, v katerem je žival lahko upravičena do plačila ali podpore.

Če država članica uporabi možnost iz člena 21(3), se preverijo tudi potencialno upravičene živali, kot so opredeljene v točki 17 drugega pododstavka člena 2(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014.

Pregledi na kraju samem vključujejo zlasti preverjanje, ali število živali, prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bile vložene vloge za pomoč in/ali zahtevki za plačilo, in, kadar je to ustrezno, število potencialno upravičenih živali ustreza številu živali, vpisanih v registre, in številu živali, priglašenih v računalniško zbirko podatkov za živali.

Pregledi na kraju samem vključujejo tudi preglede:

(a)

pravilnosti in skladnosti vpisov v register ter priglasitev v računalniško zbirko podatkov za živali na podlagi vzorca spremnih dokumentov, kot so računi o nakupu in prodaji, potrdila o zakolu, veterinarska spričevala in, kadar je to ustrezno, potni listi za živali ali dokumenti o premikih, v zvezi z živalmi, za katere so bile vloge za pomoč ali zahtevki za plačilo vloženi v šestih mesecih pred pregledom na kraju samem; če pa se ugotovijo nepravilnosti, se pregled podaljša na 12 mesecev pred pregledom na kraju samem;

(b)

da so govedo ali ovce/koze identificirani z ušesnimi znamkami ali drugimi sredstvi za identifikacijo, da jih, kadar je to ustrezno, spremljajo potni listi za živali ali dokumenti o premikih in da so vpisani v register ter ustrezno priglašeni v računalniško zbirko podatkov za živali.

Pregledi iz točke (b) prvega pododstavka se lahko opravijo na podlagi naključnega vzorca. Če se pri tem pregledu vzorca odkrije kakršna koli neskladnost, se preverijo vse živali ali se ugotovitve na podlagi vzorca ekstrapolirajo.

Poročilo o kontroli v zvezi s shemami pomoči za živali in ukrepi podpore na žival

Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih. V poročilu so navedeni zlasti:

(a)

►C1 sheme pomoči za živali in/ali ukrepi podpore na žival ter pregledane vloge za pomoč za živali in/ali zahtevki za plačilo za živali; ◄

(b)

prisotne osebe;

(c)

ugotovljeno število in vrsta živali ter, kadar je to ustrezno, številke ušesnih znamk, vpisi v register in računalniško zbirko podatkov za živali ter kakršni koli pregledani spremni dokumenti, rezultati pregledov in, kadar je ustrezno, posebna opažanja glede posameznih živali in/ali njihova identifikacijska oznaka;

(d)

ali je bil upravičenec uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko vnaprej. Zlasti če je bil prekoračen rok 48 ur iz člena 25, se v poročilu o kontroli navede razlog za to;

(e)

kakršni koli posebni kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti v okviru shem pomoči za živali in/ali ukrepov podpore na žival;

(f)

kakršni koli nadaljnji kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti.

Kadar države članice opravijo preglede na kraju samem na podlagi te uredbe v povezavi z inšpekcijskimi pregledi na podlagi Uredbe (ES) št. 1082/2003, se poročilo o kontroli dopolni s poročili v skladu s členom 2(5) navedene uredbe.

Kadar se pri pregledih na kraju samem, opravljenih v skladu s to uredbo, odkrijejo primeri neskladnosti z naslovom I Uredbe (ES) št. 1760/2000 ali Uredbe (ES) št. 21/2004, se izvodi poročila o kontroli iz tega člena nemudoma pošljejo organom, odgovornim za izvajanje navedenih uredb.

Pravila o rezultatih kontrole v zvezi regionalnimi ali skupinskimi površinami z ekološkim pomenom

V primeru regionalnega ali skupinskega izvajanja v skladu s členom 46(5) ali (6) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se površina ugotovljenih skupnih povezanih površin z ekološkim pomenom dodeli vsakemu upravičencu sorazmerno z njegovim deležem v skupnih površinah z ekološkim pomenom na podlagi tega, kar je prijavil v skladu s členom 18 te uredbe.

Za uporabo člena 26 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 za vsakega udeleženca v regionalnem ali skupinskem izvajanju je ugotovljena površina z ekološkim pomenom vsota dodeljenega deleža ugotovljenih skupnih površin z ekološkim pomenom iz prvega pododstavka tega člena in ugotovljenih površin z ekološkim pomenom v zvezi z individualno obveznostjo.

UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA, KI NISO VEZANI NA POVRŠINO, IN UKREPI ZA RAZVOJ PODEŽELJA, KI NISO VEZANI NA ŽIVALI

Ta naslov se uporablja za izdatke, nastale na podlagi ukrepov, določenih v členih od 14 do 20, členu 21(1), razen letne premije na podlagi točk (a) in (b), členu 27, členu 28(9), členih 35 in 36, členih 39b in 39c ter členu 51(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, členu 35(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter členu 20, členu 36, točke (a)(vi), (b)(ii), (vi) in (vii), členu 36, točki (b)(i) in (iii), kar zadeva stroške zagona, ter členih 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005.

Države članice zagotovijo ustrezne postopke za predložitev vlog za podporo, zahtevkov za plačilo in drugih prijav v zvezi z ukrepi za razvoj podeželja, ki niso vezani na površino ali ki niso vezani na živali.

Za ukrepe na podlagi člena 15(1)(b), člena 16(1), člena 19(1)(c) in člena 27 Uredbe (EU) št. 1305/2013 upravičenec vloži letni zahtevek za plačilo.

Opravijo se upravni pregledi vseh vlog za podporo, zahtevkov za plačilo ali drugih prijav, ki jih mora predložiti upravičenec ali tretja oseba, pri čemer se pregledajo vsi elementi, ki jih je mogoče in primerno preveriti z upravnimi pregledi. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenega kontrolnega dela, rezultatov preverjanja in ukrepov, sprejetih v primeru neskladnosti.

Upravni pregledi vlog za podporo zagotavljajo skladnost operacije z veljavnimi obveznostmi, določenimi z zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo ali s programom razvoja podeželja, vključno z obveznostmi glede javnih naročil, državne pomoči ter drugimi obveznimi standardi in zahtevami. Pregledi vključujejo zlasti preverjanje:

(a)

upravičenosti upravičenca;

(b)

meril za upravičenost, zavez in drugih obveznosti v zvezi z operacijo, za katero se zahteva podpora;

▼M4

(c)

skladnost z merili za izbor, kadar se navedena merila uporabljajo;

▼B

(d)

upravičenosti stroškov operacije, vključno s skladnostjo s kategorijo stroškov ali metodo izračuna, ki se uporabi, če operacija ali njen del spada v člen 67(1)(b), (c) in (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013;

▼M4

(e)

za stroške iz člena 67(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, brez prispevkov v naravi in amortizacije, preverjanje razumnosti predloženih stroškov. Stroški se ocenijo s primernim sistemom ocenjevanja, ki lahko vključuje referenčne stroške, primerjavo različnih ponudb ali odbor za ocenjevanje. Za operacije s stopnjo podpore do 30 % ali operacije, ki prejemajo podporo v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se preverjanje razumnosti stroškov lahko opravi v fazi upravnih pregledov zahtevkov za plačilo. Za operacije z upravičenimi stroški v višini do 5 000 EUR se razumnost stroškov lahko določi s predlogom proračuna, ki ga je predhodno odobril organ upravljanja.

▼B

Upravni pregledi zahtevkov za plačilo vključujejo zlasti, in če je to ustrezno glede na zadevni zahtevek, preverjanje:

▼M4

(a)

zaključene operacije v primerjavi z operacijo, za katero je bila odobrena vloga za podporo;

(b)

nastalih stroškov in izvedenih plačil, razen kadar se uporablja oblika ali metoda iz člena 67(1)(b), (c) ali (d) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

▼B

Upravni pregledi vključujejo postopke za preprečitev nepravilnega dvojnega financiranja iz drugih shem Unije ali nacionalnih shem in iz predhodnega programskega obdobja. V primeru financiranja iz drugih virov se z navedenimi pregledi zagotovi, da skupna prejeta podpora ne presega največjih dovoljenih zneskov ali stopenj podpore.

►C1 Upravni pregledi naložbenih operacij vključujejo najmanj en obisk podprte operacije ali naložbenega območja, da se preveri realizacija naložbe. ◄

Vendar se lahko pristojni organ odloči, da takih obiskov ne bo opravil iz ustrezno utemeljenih razlogov, kot so:

Kar zadeva finančne instrumente iz člena 38(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se odstavki 1 do 5 tega člena ne uporabljajo za prispevek k finančnemu instrumentu niti za podporo končnemu prejemniku. Vendar se člena 58 in 59 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in člen 9 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 480/2014 ( 12 ) uporabljajo.

Države članice organizirajo preglede odobrenih operacij na kraju samem na podlagi ustreznega vzorčenja. Navedeni pregledi se po možnosti opravijo pred končnim plačilom za operacijo.

Inšpektorji, ki opravijo pregled na kraju samem, ne smejo sodelovati v upravnih pregledih iste operacije.

►M4 Izdatki, v zvezi s katerimi se opravijo pregledi na kraju samem, predstavljajo vsaj 5 % izdatkov iz člena 46 in ki jih sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), ki se uveljavljajo vsako koledarsko leto pri plačilni agenciji in ne zadevajo operacij, za katere so bila uveljavljena le predplačila. ◄

Če je bilo za operacijo, ki je predmet pregleda na kraju samem, izplačano predplačilo ali vmesno plačilo, se navedena plačila prištevajo v izdatke, zajete s pregledi na kraju samem, kot je navedeno v prvem pododstavku.

Kar zadeva finančne instrumente, se le plačila končnim prejemnikom, ki so predmet pregleda na kraju samem, prištevajo v izdatke, zajete s pregledi na kraju samem, kot je navedeno v prvem pododstavku.

►C1 ►M4 Samo pregledi, opravljeni do datuma, določenega za predložitev kontrolnih podatkov in kontrolne statistike v skladu s členom 9, se vštejejo v doseganje najmanjše stopnje iz odstavka 1. ◄

Zahtevki za plačilo, za katere je po upravnih pregledih ugotovljeno, da niso upravičeni, se ne vštejejo v doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1. ◄

►C1 V doseganje minimalne stopnje iz odstavka 1 se lahko vštejejo samo pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz členov 49 in 51. ◄

Pri izbiri vzorca odobrenih operacij, ki ga je treba preveriti v skladu z odstavkom 1, se upoštevajo zlasti:

(a)

potreba po preverjanju ustrezne kombinacije operacij različnih vrst in obsegov;

(b)

kakršni koli dejavniki tveganja, ugotovljeni na podlagi nacionalnih pregledov ali pregledov Unije;

(c)

kako vrsta operacije prispeva k tveganju napake pri izvajanju programa razvoja podeželja;

(d)

potreba po ohranjanju ravnotežja med ukrepi in vrstami operacij;

(e)

potreba po naključnem izboru med 30 % in 40 % izdatkov.

Če se pri pregledih na kraju samem odkrije kakršna koli večja neskladnost v okviru podpornega ukrepa ali vrste operacije, pristojni organ v naslednjem koledarskem letu za zadevni ukrep ali vrsto operacije poveča stopnjo kontrole na ustrezno raven.

Države članice se lahko na podlagi odstopanja od odstavka 1 odločijo, da se minimalna stopnja pregledov na kraju samem, ki se opravijo vsako leto koledarsko leto, kot je navedena v odstavku 1, zmanjša na 3 % zneska, ki ga sofinancira EKSRP.

Države članice lahko prvi pododstavek uporabljajo samo, če so izpolnjeni splošni pogoji za zmanjšanje minimalne stopnje pregledov na kraju samem, ki jo Komisija določi v skladu s členom 62(2)(b) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Če kateri koli izmed pogojev iz drugega pododstavka ni več izpolnjen, države članice nemudoma prekličejo odločitev o zmanjšanju minimalne stopnje pregledov na kraju samem. Z naslednjim koledarskim letom uporabijo minimalno stopnjo pregledov na kraju samem iz odstavka 1.

S pregledi na kraju samem se preverja, ali je bila operacija izvedena v skladu z veljavnimi pravili, pri čemer so zajeta merila za upravičenost, zaveze in druge obveznosti v zvezi s pogoji za odobritev podpore, ki jih je mogoče preveriti ob obisku in še niso bili predmet upravnih pregledov. S pregledi se zagotovi, da je operacija upravičena do podpore iz EKSRP.

S pregledi na kraju samem se preverja točnost podatkov, ki jih je prijavil upravičenec, glede na osnovne dokumente.

To vključuje preverjanje, ali so zahtevki za plačilo, ki jih vloži upravičenec, podprti z računovodskimi ali drugimi dokumenti, kar po potrebi vključuje preverjanje točnosti podatkov v zahtevku za plačilo na podlagi podatkov ali poslovnih dokumentov, ki jih imajo tretje osebe.

S pregledi na kraju samem se preverja, ali je uporaba ali nameravana uporaba operacije skladna z uporabo, ki je opisana v vlogi za podporo in za katero je bila podpora odobrena.

Pregledi na kraju samem vključujejo obisk kraja, kjer se operacija izvaja, ali, če je operacija nematerialna, organizatorja operacije, razen v izjemnih okoliščinah, ki jih nacionalni organi ustrezno evidentirajo in pojasnijo.

Kar zadeva finančne instrumente iz člena 38(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se odstavki 1 do 4 tega člena ne uporabljajo za prispevek k finančnemu instrumentu niti za podporo končnemu prejemniku. Vendar se člena 58 in 59 Uredbe (EU) št. 1306/2013 in člen 9 Delegirane uredbe (EU) št. 480/2014 uporabljajo.

Za preverjanje izpolnjevanja obveznosti na podlagi člena 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali obveznosti, določenih v programu razvoja podeželja, se opravijo naknadni pregledi naložbenih operacij.

Naknadni pregledi v posameznem koledarskem letu zajemajo vsaj 1 % izdatkov EKSRP za naložbene operacije, za katere še vedno veljajo obveznosti iz odstavka 1 in za katere je bilo končno plačilo opravljeno iz EKSRP. Upoštevajo se samo pregledi, opravljeni do konca zadevnega koledarskega leta.

Vzorec operacij, ki jih je treba pregledati v skladu z odstavkom 1, se izbere na podlagi analize tveganj in finančnega vpliva različnih operacij, vrst operacij ali ukrepov. Naključno se izbere med 20 in 25 % vzorca.

Za vsak pregled na kraju samem na podlagi tega oddelka se pripravi poročilo o kontroli, na podlagi katerega je mogoče pregledati podrobnosti o opravljenih pregledih. V poročilu so navedeni zlasti:

(a)

ukrepi in pregledane vloge ali zahtevki za plačilo;

(b)

prisotne osebe;

(c)

ali je bil upravičenec uradno obveščen o obisku in če je bil, koliko vnaprej;

(d)

rezultati pregledov, in kadar je ustrezno, posebna opažanja;

(e)

nadaljnji kontrolni ukrepi, ki jih je treba izvesti.

Odstavek 1 se smiselno uporablja za naknadne preglede na podlagi tega oddelka.

Države članice izvajajo ustrezen sistem nadzora lokalnih akcijskih skupin.

Države članice lahko v zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 35(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, za izvajanje upravnih pregledov iz člena 48 te uredbe z uradnim aktom pooblastijo lokalne akcijske skupine. Vendar so države članice še naprej odgovorne za preverjanje, ali imajo zadevne lokalne akcijske skupine administrativne in kontrolne zmogljivosti za opravljanje navedenega dela.

Pristojni organ v primeru pooblastitve iz prvega pododstavka opravlja redne preglede lokalnih akcijskih skupin, vključno s knjigovodskimi pregledi in ponovnimi upravnimi pregledi na podlagi vzorca.

Pristojni organ opravlja tudi preglede na kraju samem, kot so navedeni v členu 49 te uredbe. Glede kontrolnega vzorca za izdatke v zvezi s programom LEADER se uporablja vsaj enak odstotni delež, kot je naveden v členu 50 te uredbe.

Za izdatke, nastale na podlagi člena 35(1)(a), (d) in (e) Uredbe (EU) št. 1303/2013 in člena 35(1)(b) in (c) navedene uredbe, ter kadar je upravičenec do podpore sama lokalna akcijska skupina, upravne preglede opravijo osebe, ki so neodvisne od zadevne lokalne akcijske skupine.

Z odstopanjem od člena 48(2)(e) se v zvezi z operacijami, ki jih izvaja lokalna akcijska skupina in zajemajo skupino projektov v okviru skupne teme, preverjanje razumnosti stroškov lahko opravi v fazi upravnih pregledov zahtevkov za plačilo v zvezi z navedeno skupino projektov.

V zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 69(3)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se opravijo upravni pregledi in pregledi na kraju samem v zvezi z upravičencem in glede na realizacijo zadevne operacije. ►M4 ————— ◄

Pristojni organ na podlagi upravnih pregledov in po potrebi obiskov na kraju samem pri posredniških finančnih institucijah in upravičencu zagotovi, da so plačila za posredniške finančne institucije v skladu z zakonodajo Unije in dogovorom, sklenjenim med pristojnim organom in posredniško finančno institucijo.

►C1 Če so subvencionirane obrestne mere ali provizije za jamstvo, kombinirane s finančnimi instrumenti v posamezni operaciji, namenjeni istim končnim prejemnikom, pristojni organ opravi preglede na ravni končnih prejemnikov samo v primerih, ki so določeni v členu 40(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013. ◄

V zvezi z izdatki, nastalimi na podlagi člena 51(2) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se smiselno uporabljajo členi 48 do 51 in 53 te uredbe.

Upravne preglede iz člena 48 in preglede na kraju samem iz člena 49 opravi subjekt, ki je funkcionalno neodvisen od subjekta, ki odobri plačilo tehnične pomoči.

Plačila se izračunajo na podlagi zneskov, za katere je med upravnimi pregledi iz člena 48 ugotovljeno, da so upravičeni.

Pristojni organ preuči zahtevek za plačilo, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, ki so upravičeni do podpore. Določi:

Če znesek, določen v skladu s točko (a) drugega pododstavka, za več kot 10 % presega znesek, določen v skladu s točko (b) navedenega pododstavka, se za znesek, določen v skladu s točko (b), uporabi upravna kazen. Znesek kazni je razlika med navedenima zneskoma, ki pa ni večji od popolne ukinitve podpore.

Vendar se kazni ne uporabijo, če lahko upravičenec pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da ni kriv za vključitev neupravičenega zneska, ali če je pristojni organ drugače prepričan, da za to ni kriv zadevni upravičenec.

Upravna kazen iz odstavka 1 se uporablja smiselno za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem iz člena 49.

Za namene tehničnih specifikacij, potrebnih za izvajanje kontrolnega sistema in upravnih kazni v zvezi z navzkrižno skladnostjo, se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Države članice vzpostavijo sistem, ki zagotavlja učinkovito kontrolo upoštevanja navzkrižne skladnosti. S tem sistemom so zlasti določeni:

(a)

če pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos potrebnih informacij o upravičencih iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013 s plačilne agencije na specializirane kontrolne organe in/ali, kadar je to ustrezno, prek usklajevalnega organa;

(b)

metode za izbiro kontrolnih vzorcev;

(c)

podatki o vrsti in obsegu pregledov, ki jih je treba opraviti;

(d)

poročila o kontroli, ki vsebujejo predvsem vse ugotovljene neskladnosti in oceno njihove resnosti, obsega, trajnosti in ponavljanja;

(e)

če pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, prenos poročil o kontroli s specializiranih kontrolnih organov na bodisi plačilno agencijo bodisi usklajevalni organ ali oba;

(f)

uporaba sistema zmanjšanj in izključitev s strani plačilne agencije.

Države članice lahko določijo postopek, po katerem upravičenec plačilni agenciji navede elemente, potrebne za opredelitev zahtev in standardov, ki veljajo zanj.

Kadar pregledov navzkrižne skladnosti ni mogoče končati, preden zadevni upravičenec prejme plačila in letne premije iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se znesek, ki ga mora upravičenec plačati na podlagi kakršne koli upravne kazni, izterja v skladu s členom 7 te uredbe ali z izravnavo.

Odgovornosti pristojnih kontrolnih organov so:

(a)

specializirani kontrolni organi so odgovorni za opravljanje kontrole in pregledov v zvezi z upoštevanjem zadevnih zahtev in standardov;

(b)

plačilne agencije so odgovorne za določitev upravnih kazni v posameznih primerih v skladu s poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in poglavjem III tega naslova.

Države članice se lahko na podlagi odstopanja od odstavka 1 odločijo, da kontrole in preglede v zvezi z vsemi ali nekaterimi zahtevami, standardi, akti ali področji navzkrižne skladnosti opravi plačilna agencija, če država članica zagotovi, da je učinkovitost kontrol in pregledov vsaj enaka učinkovitosti, doseženi s kontrolami in pregledi, ki jih opravi specializirani kontrolni organ.

Pristojni kontrolni organ v zvezi z zahtevami in standardi, za katere je odgovoren, opravi preglede na kraju samem pri vsaj 1 % skupnega števila upravičencev iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, za katere je zadevni pristojni kontrolni organ odgovoren.

Na podlagi odstopanja od prvega pododstavka se lahko v primeru skupin oseb, navedenih v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, vsak posamezni član navedenih skupin šteje za upravičenca za izračun kontrolnega vzorca, določenega v prvem pododstavku.

Najmanjša stopnja kontrole iz prvega pododstavka se lahko doseže na ravni vsakega pristojnega kontrolnega organa ali na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov. Kadar pregledov ne opravlja plačilna agencija, se lahko ta najmanjša stopnja kontrole doseže na ravni vsake plačilne agencije.

Če zakonodaja, ki se uporablja za akt in standarde, že določa najmanjšo stopnjo kontrole, se uporablja ta stopnja namesto najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku. Države članice lahko tudi določijo, da se kakršni koli primeri neskladnosti, ugotovljeni med katerimi koli pregledi na kraju samem na podlagi zakonodaje, ki se uporablja za akte in standarde, opravljenimi zunaj vzorca iz prvega pododstavka, prijavijo pristojnemu kontrolnemu organu, odgovornemu za zadevni akt ali standard, in da ta organ sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s tem. Uporabljajo se določbe tega poglavja ter poglavij I, II in III naslova III.

Kar zadeva obveznosti navzkrižne skladnosti v zvezi z Direktivo 96/22/ES se za uporabo posebne ravni vzorčenja načrtov spremljanja šteje, da je v skladu z zahtevo glede najmanjše stopnje, navedene v prvem pododstavku.

Z odstopanjem od odstavka 1 lahko država članica, da bi na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov dosegla najmanjšo stopnjo kontrole iz navedenega odstavka:

(a)

za izbrane upravičence uporabi rezultate pregledov na kraju samem, opravljenih v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za navedene akte in standarde, ali

(b)

nadomesti izbrane upravičence z upravičenci, ki so predmet pregleda na kraju samem, opravljenega v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za navedene akte in standarde, če so navedeni upravičenci upravičenci iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

V takih primerih pregledi na kraju samem zajemajo vse vidike zadevnih aktov ali standardov, kot so opredeljeni v okviru navzkrižne skladnosti. Poleg tega država članica zagotovi, da je učinkovitost teh pregledov na kraju samem vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, ki jih opravijo pristojni kontrolni organi.

Pri določanju najmanjše stopnje kontrole iz odstavka 1 tega člena se ne upoštevajo potrebni ukrepi iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Če bi se pri pregledih na kraju samem odkrila večja stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju. Pristojni kontrolni organ se lahko v okviru posebnega akta odloči omejiti obseg teh nadaljnjih pregledov na kraju samem na najpogosteje kršene zahteve.

Če se država članica odloči uporabiti možnost iz člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se potrebni ukrepi, s katerimi se preveri, ali so upravičenci odpravili zadevno neskladnost, uporabijo na vzorcu 20 % teh upravičencev.

►M8 Izbira vzorca kmetij za pregled v skladu s členom 68 temelji, kadar je to ustrezno, na analizi tveganja v skladu z veljavno zakonodajo ali na primerni analizi tveganja glede na zahteve ali standarde. Navedena analiza tveganja lahko temelji na ravni posamezne kmetije ali na ravni kategorij kmetij ali geografskih območij. Kadar se pristojni organ odloči uporabiti možnost iz člena 40a(4) ali člena 70a(3) te uredbe, se ugotovitve iz pregledov s spremljanjem iz predhodnega leta zahtevkov upoštevajo pri analizi tveganja. ◄

Država članica se lahko na podlagi analize tveganja odloči, da iz kontrolnega vzorca, izbranega na podlagi tveganja, izključi upravičence, ki sodelujejo v sistemu certificiranja iz točke (b) drugega pododstavka. Vendar se, kadar sistem certificiranja zajema le del zahtev in standardov, ki jih mora upravičenec upoštevati v okviru navzkrižne skladnosti, za zahteve ali standarde, ki jih sistem certificiranja ne zajema, uporabijo ustrezni dejavniki tveganja.

Če analiza rezultatov kontrole pokaže, da obstaja precej pogosta neskladnost z zahtevami ali standardi, vključenimi v sistem certificiranja iz točke (b) drugega pododstavka, se dejavniki tveganja, povezani z zadevnimi zahtevami ali standardi, znova ocenijo.

Odstavek 1 se ne uporablja za preglede, opravljene v okviru nadaljnjega ukrepanja po kakršni koli neskladnosti, na katero je bil pristojni kontrolni organ kakor koli drugače opozorjen. Vendar se uporablja za preglede, opravljene v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi drugega pododstavka člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Za zagotovitev reprezentativnosti se naključno izbere od 20 do 25 % minimalnega števila upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, kot je določeno v prvem pododstavku člena 68(1). Če število upravičencev, pri katerih se opravijo pregledi na kraju samem, presega to minimalno število, odstotni delež naključno izbranih upravičencev v dodatnem vzorcu ne presega 25 %.

Kadar je ustrezno, se lahko pred koncem zadevnega obdobja za vložitev vloge na podlagi razpoložljivih informacij opravi delna izbira kontrolnega vzorca. Začasni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse ustrezne vloge.

Vzorec upravičencev, ki ga je treba pregledati v skladu s členom 68(1), se lahko izbere iz vzorcev upravičencev, ki so že bili izbrani na podlagi členov od 30 do 34 in za katere veljajo zadevne zahteve ali standardi. Vendar ta možnost ne velja za kontrolo upravičencev na podlagi shem podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Z odstopanjem od člena 68(1) se lahko vzorci upravičencev, ki jih je treba pregledati na kraju samem, izberejo po najmanjši stopnji 1 %, ločeno od vsake izmed naslednjih populacij upravičencev, za katere veljajo obveznosti navzkrižne skladnosti v skladu s členom 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013:

(a)

upravičencev, ki prejemajo neposredna plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013;

(b)

upravičencev, ki prejemajo podporo v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

(c)

upravičencev, ki prejemajo letne premije na podlagi člena 21(1)(a) in (b) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

Če se na podlagi analize tveganja na ravni kmetije ugotovi, da neupravičenci pomenijo večje tveganje kot upravičenci iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, se lahko navedeni upravičenci nadomestijo z neupravičenci. V takem primeru skupno število pregledanih kmetov vseeno doseže stopnjo kontrole iz člena 68(1) te uredbe. Razlogi za take nadomestitve so ustrezno utemeljijo in dokumentirajo.

Postopki iz odstavkov 5 in 6 se lahko kombinirajo, če se s tako kombinacijo poveča učinkovitost kontrolnega sistema.

Kadar je ustrezno, se upoštevanje zahtev in standardov ugotovi na način, predpisan v zakonodaji, ki se uporablja za zadevno zahtevo ali standard.

V drugih primerih in kadar je to ustrezno, se ugotavljanje opravi z uporabo katerih koli drugih primernih sredstev, o katerih odloči pristojni kontrolni organ in zagotavljajo natančnost vsaj enakovredno tisti, ki je potrebna za uradne ugotovitve v skladu z nacionalnimi predpisi.

Kadar je ustrezno, se lahko pregledi na kraju samem opravljajo z uporabo tehnik daljinskega zaznavanja ali uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugih vsaj enakovrednih podatkov.

Pristojni organi lahko opravijo preglede zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, in sicer s pregledi s spremljanjem, ki jih opravijo v skladu s členom 70a te uredbe.

Pristojni organi lahko opravijo preglede s spremljanjem. Če se za to odločijo:

(a)

vzpostavijo postopek rednega in sistematičnega opazovanja, sledenja in ocenjevanja vseh zahtev in standardov, upoštevnih za navzkrižno skladnost, ki se lahko spremljajo s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki v obdobju, ki omogoča ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi;

(b)

po potrebi in zaradi ugotovitve o skladnosti z zahtevami in standardi izvedejo ustrezne dejavnosti spremljanja;

(c)

opravijo preglede za 1 % upravičencev, na katere se nanašajo zahteve in standardi, upoštevni za navzkrižno skladnost, ki jih ni mogoče spremljati s podatki satelitov Sentinel programa Copernicus ali drugimi vsaj enakovrednimi podatki in ki so pomembni za ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi. Naključno se izbere od 20 do 25 % izmed 1 % upravičencev. Ostali upravičenci se izberejo na podlagi analize tveganja;

(d)

upravičence obvestijo o odločitvi glede opravljanja pregledov s spremljanjem ter vzpostavijo ustrezna orodja za komunikacijo z upravičenci vsaj o začasnih rezultatih na ravni parcel v postopku, vzpostavljenem v skladu s točko (a) tega odstavka, o opozorilih in dokazih, zahtevanih za namene točk (b) in (c). Pristojni organi zagotovijo pravočasno komunikacijo z upravičenci, da jim omogočijo izpolnjevanje zahtev in standardov ter da jim, brez poseganja v sistem zgodnjega opozarjanja iz člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, omogočijo obravnavo ali odpravo težav, še preden se sklepi vnesejo v poročilo o kontroli iz člena 72, vendar najpozneje en mesec po sporočitvi začasnih rezultatov.

Za namene točk (b) in (c) se pregledi na terenu opravijo, kadar na podlagi ustreznih dokazov, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa, ni mogoča ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost, ki se pregledujejo s spremljanjem. Pregledi na terenu se lahko omejijo na preglede zahtev in standardov, ki so upoštevni za ugotovitev o skladnosti z zahtevami in standardi, upoštevnimi za navzkrižno skladnost, ki se pregledujejo s spremljanjem.

Če pristojni organ opravi preglede s spremljanjem v skladu z odstavkom 1 ter lahko dokaže učinkovite operativne postopke, ki so skladni s pravili iz členov 7 in 29, in kakovost identifikacijskega sistema za kmetijske parcele, kot je bila ocenjena v skladu s členom 6 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, se členi 25, 68, 69 in 71 te uredbe ne uporabljajo.

Kadar postopek iz točke (a) odstavka 1 razkrije ugotovitve, ki so upoštevne za sheme neposrednih plačil, ukrepe za razvoj podeželja in zahteve in/ali standarde, ki se ne pregledujejo s spremljanjem, se lahko pristojni organ odloči upoštevati navedene ugotovitve le glede upravičencev, izbranih v skladu s členi 30, 31, 32 in 68 za preglede na kraju samem v zvezi s shemami neposrednih plačil, ukrepi za razvoj podeželja in zahtevami in/ali standardi, ki se ne pregledujejo s spremljanjem. Izjema se omeji na tri leta po 1. januarju koledarskega leta, v katerem je pristojni organ začel opravljati preglede s spremljanjem.

Države članice Komisiji do 1. februarja koledarskega leta, v katerem začnejo izvajati preglede s spremljanjem, sporočijo svojo odločitev o uporabi pregledov s spremljanjem v skladu s členom 70a.

Pristojni kontrolni organ pri opravljanju pregledov na vzorcu iz člena 68(1) zagotovi, da se pri vseh izbranih upravičencih preveri njihova skladnost z zahtevami in standardi, za katere je ta organ odgovoren.

Ne glede na prvi pododstavek se, kadar je najmanjša stopnja kontrole dosežena na ravni vsakega akta ali standarda ali skupine aktov ali standardov, kot je določeno v tretjem pododstavku člena 68(1), pri izbranih upravičencih preveri njihova skladnost z zadevnim aktom ali standardom ali skupino aktov in standardov.

Kadar je v vzorcu iz člena 68(1) te uredbe izbrana skupina oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, pristojni kontrolni organ zagotovi, da se pri vseh članih skupine preveri njihova skladnost z zahtevami in standardi, za katere so odgovorni.

Na splošno se vsak upravičenec, izbran za pregled na kraju samem, preveri takrat, ko se lahko preveri večina zahtev in standardov, za katere je bil izbran. Kljub temu države članice zagotovijo, da se med letom doseže ustrezna stopnja kontrole za vse zahteve in standarde.

►C1 Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo celotno kmetijsko zemljišče kmetijskega gospodarstva. Kljub temu je lahko dejanski kontrolni pregled na terenu kot del pregleda na kraju samem omejen na vzorec najmanj polovice kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, na katere se nanaša zahteva ali standard, če tak vzorec zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole v zvezi z zahtevami in standardi. ◄

Prvi pododstavek ne vpliva na izračun in uporabo upravne kazni, kot sta navedena v poglavju II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 in poglavju III tega naslova. Če se pri pregledu vzorca iz prvega pododstavka odkrije neskladnost, se vzorec dejansko pregledanih kmetijskih parcel poveča.

Poleg tega je lahko dejanski kontrolni pregled skladnosti z zahtevami in standardi kot del pregleda na kraju samem omejen na reprezentativni vzorec predmetov pregleda, če tako določa zakonodaja, ki se uporablja za akt ali standarde. Pri tem države članice zagotovijo, da se pregledi opravijo v zvezi z vsemi zahtevami in standardi, za katere se skladnost lahko preveri ob obisku.

Pregledi iz odstavka 1 se na splošno opravijo v okviru enega obiska. Vključujejo preverjanje zahtev in standardov, skladnost s katerimi se lahko preveri ob tem obisku. Namen teh pregledov je odkriti kakršno koli morebitno neskladnost z navedenimi zahtevami in standardi ter poleg tega opredeliti primere, v zvezi s katerimi je treba opraviti nadaljnje preglede.

Pregledi na kraju samem na ravni kmetije se lahko nadomestijo z upravnimi pregledi, če država članica zagotovi, da so upravni pregledi vsaj tako učinkoviti kot pregledi na kraju samem.

Države članice lahko pri izvajanju pregledov na kraju samem uporabijo objektivne kontrolne kazalnike, specifične za nekatere zahteve in standarde, če zagotavljajo, da je učinkovitost kontrole zadevnih zahtev in standardov vsaj enaka učinkovitosti pregledov na kraju samem, opravljenih brez uporabe kazalnikov.

Kazalniki so neposredno povezani z zahtevami ali standardi, ki jih predstavljajo, ter zajemajo vse elemente, ki jih je treba preveriti med kontrolo teh zahtev ali standardov.

Pregledi na kraju samem v zvezi z vzorcem iz člena 68(1) te uredbe se opravijo v istem koledarskem letu, v katerem so predložene vloge za pomoč in/ali zahtevki za plačilo, ali, kar zadeve vloge za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013, kadar koli v obdobju, navedenem v drugem pododstavku člena 97(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Pristojni kontrolni organ za vsak pregled na kraju samem, opravljen na podlagi tega naslova, pripravi poročilo o kontroli ali se to poročilo pripravi pod njegovo odgovornostjo.

Kadar določbe v zvezi z zadevno zahtevo ali standardom dopuščajo, da se v zvezi z ugotovljeno neskladnostjo ne sprejmejo nadaljnji ukrepi, ali kadar so podpore odobrene v skladu s členom 17(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1305/2013, se to navede v poročilu.

Če se v skladu s členom 70a opravijo pregledi s spremljanjem, se točki (a)(ii) in (iii) drugega pododstavka tega odstavka ne uporabljata. V poročilu o kontroli se navedejo rezultati pregledov s spremljanjem na ravni parcele.

Odstavek 1 se uporablja ne glede na to, ali je bil zadevni upravičenec izbran za pregled na kraju samem v skladu s členom 69, pregledan na kraju samem v skladu z zakonodajo, ki se uporablja za akte in standarde v skladu s členom 68(2), pregledan s spremljanjem v skladu s členom 70a ali v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi z neskladnostjo, na katero je bil pristojni kontrolni organ kakor koli drugače opozorjen.

►M8 Upravičenec je o kakršni koli ugotovljeni neskladnosti obveščen v treh mesecih od datuma pregleda na kraju samem. Če se opravi pregled s spremljanjem v skladu s členom 70a, je upravičenec o kakršni koli ugotovljeni neskladnosti obveščen v treh mesecih po izteku roka, ki mu je bil dodeljen za obravnavo ali odpravo težav v skladu s členom 70a(1)(d). ◄

Razen če je upravičenec nemudoma ukrepal za odpravo ugotovljene neskladnosti v smislu drugega pododstavka člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, je v roku, določenem v prvem pododstavku tega odstavka, obveščen o odpravi neskladnosti v skladu z drugim pododstavkom člena 99(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Razen če je upravičenec nemudoma ukrepal za odpravo ugotovljene neskladnosti v smislu člena 97(3) Uredbe (EU) št. 1306/2013, se ga najpozneje v enem mesecu po odločitvi, da se ne uporabi upravna kazen, določena v navedenem členu, obvesti o odpravi neskladnosti.

►M8 Brez poseganja v katere koli posebne določbe, ki jih vsebuje zakonodaja, ki se uporablja za zahteve in standarde, se poročilo o kontroli dokonča v enem mesecu po pregledu na kraju samem. Če se opravi pregled s spremljanjem v skladu s členom 70a, se poročilo o kontroli dokonča v enem mesecu po izteku roka, ki je bil upravičencu dodeljen za obravnavo ali odpravo težav v skladu s členom 70a(1)(d). Vendar se lahko to obdobje v ustrezno utemeljenih okoliščinah podaljša na tri mesece, zlasti če je to potrebno zaradi kemijske ali fizikalne analize. ◄

Če pristojni kontrolni organ ni plačilna agencija, se poročilo o kontroli in zadevni spremni dokumenti, če se zahtevajo, pošljejo ali dajo na voljo plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu v enem mesecu po tem, ko so končani.

Vendar lahko država članica, če poročilo ne vsebuje nobenih ugotovitev, določi, da se tako poročilo ne pošlje, če se da neposredno na voljo plačilni agenciji ali usklajevalnemu organu en mesec po tem, ko je končano.

Kadar je za upravljanje različnih shem, navedenih v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1307/2013, ukrepov iz člena 21(1)(a) in (b) ter členov 28 do 31, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in plačil v zvezi s shemami podpore v vinskem sektorju iz členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013 odgovorna več kot ena plačilna agencija, države članice zagotovijo, da so na ugotovljene neskladnosti in, kadar je to ustrezno, kakršne koli ustrezne upravne kazni opozorjene vse plačilne agencije, vključene v navedena plačila. To vključuje primere, v katerih neskladnost z merili za upravičenost pomeni tudi neskladnost s pravili o navzkrižni skladnosti in obratno. Kadar je ustrezno, države članice zagotovijo uporabo ene stopnje zmanjšanja.

Če je bil ugotovljen več kot en primer neskladnosti v zvezi z različnimi akti ali standardi na istem področju navzkrižne skladnosti, se ti primeri za določitev znižanja [zmanjšanja] iz člena 39(1) in člena 40 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 štejejo za eno neskladnost.

Neskladnost s standardom, ki pomeni tudi neskladnost z zahtevo, se šteje za eno neskladnost. Za izračun zmanjšanj se neskladnost šteje za del področja zahteve.

Upravna kazen se uporabi za skupni znesek plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013, ki so bila ali bodo odobrena zadevnemu upravičencu:

(a)

na podlagi vlog za pomoč ali zahtevkov za plačilo, ki jih je predložil ali jih bo predložil v letu ugotovitve, in/ali

(b)

v zvezi z vlogami za sheme podpore v vinskem sektorju na podlagi členov 46 in 47 Uredbe (EU) št. 1308/2013.

Kar zadeva točko (b) prvega pododstavka, se zadevni znesek deli s tri za prestrukturiranje in preusmeritev.

V zvezi s skupino oseb, kot je navedena v členih 28 in 29 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se odstotni delež zmanjšanja izračuna v skladu s poglavjem III tega naslova in poglavjem II naslova IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014. V takem primeru lahko države članice zaradi sorazmernosti navedeni odstotni delež zmanjšanja uporabijo za del subvencije, dodeljene članu skupine, pri katerem je ugotovljena neskladnost.

Če je bila ugotovljena več kot ena neskladnost zaradi malomarnosti v zvezi z različnimi področji navzkrižne skladnosti, se postopek za določitev znižanja [zmanjšanja] iz člena 39(1) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 uporabi posamično za vsako neskladnost.

Dobljeni odstotki zmanjšanj se seštejejo. Vendar največje zmanjšanje ne presega 5 % skupnega zneska iz člena 73(4) te uredbe.

Če se ugotovi ponavljanje neskladnosti skupaj z drugo neskladnostjo ali drugim ponavljanjem neskladnosti, se dobljeni odstotki zmanjšanj seštejejo. Vendar največje zmanjšanje ne presega 15 % skupnega zneska iz člena 73(4).

V primeru namerne neskladnosti izjemnega obsega, resnosti ali trajnosti se upravičenec v naslednjem koledarskem letu poleg tega, da mu je naložena kazen, izračunana v skladu s členom 40 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, izključi iz vseh plačil iz člena 92 Uredbe (EU) št. 1306/2013.

Uporablja se za vloge za pomoč, vloge za podporo ali zahtevke za plačilo, ki se nanašajo na leta zahtevkov ali premijska obdobja od 1. januarja 2015 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L 181, 20.6.2014, str. 48).

( 2 ) Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23).

( 3 ) Uredba (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1405/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 41).

( 4 ) Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1).

( 5 ) Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (UL L 193, 20.7.2002, str. 74).

( 6 ) Direktiva Komisije 2008/62/ES z dne 20. junija 2008 o določitvi nekaterih odstopanj za sprejetje kmetijskih domačih sort in sort poljščin, ki so naravno prilagojene na lokalne in regionalne pogoje in so ogrožene zaradi genske erozije, ter za trženje semena in semenskega krompirja navedenih domačih sort in sort poljščin (UL L 162, 21.6.2008, str. 13).

( 7 ) Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L 30, 31.1.2009, str. 16).

( 8 ) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

( 9 ) Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

( 10 ) Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L 189, 20.7.2007, str. 1).

( 11 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 908/2014 z dne 6. avgusta 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in drugimi organi, finančnim upravljanjem, potrjevanjem obračunov, pravili o kontrolah, varščinami in preglednostjo (UL L 255, 28.8.2014, str. 59).

( 12 ) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 480/2014 z dne 3. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo (UL L 138, 13.5.2014, str. 5).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/2333 z dne 14. decembra 2015	L 329	1	15.12.2015
►M2	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016	L 225	50	19.8.2016
►M3	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1172 z dne 30. junija 2017	L 170	87	1.7.2017
►M4	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1242 z dne 10. julija 2017	L 178	4	11.7.2017
►M5	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/709 z dne 14. maja 2018	L 119	29	15.5.2018
►M6	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/746 z dne 18. maja 2018	L 125	1	22.5.2018
►M7	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/936 z dne 6. junija 2019	L 149	58	7.6.2019
►M8	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/1804 z dne 28. oktobra 2019	L 276	12	29.10.2019
M9	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/1009 z dne 10. julija 2020	L 224	1	13.7.2020
►M10	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/540 z dne 26. marca 2021	L 108	15	29.3.2021
►M11	IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2022/1227 z dne 15. julija 2022	L 189	12	18.7.2022