Obveščanje potrošnikov, pravica do odstopa od pogodbe in druge pravice potrošnikov

POVZETEK:

Direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov

Direktiva (EU) 2019/2161 o spremembi Direktive 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil EU o varstvu potrošnikov

KAJ JE NAMEN TEH DIREKTIV?

Namen Direktive 2011/83/EU je:

izboljšati varstvo potrošnikov z uskladitvijo številnih ključnih vidikov nacionalne zakonodaje glede pogodb med potrošniki in trgovci;
spodbuditi poslovanje med državami članicami Evropske unije (EU), zlasti za kupce, ki kupujejo prek spleta.

Direktiva je nadomestila direktivo o prodaji na daljavo (97/7/ES) in direktivo o prodaji od vrat do vrat (85/577/EGS).

Direktiva (EU) 2019/2161 o boljšem izvrševanju in posodobitvi pravil EU o varstvu potrošnikov spreminja Direktivo 2011/83/EU. S spremembami se izboljšuje varstvo potrošnikov EU na več področjih, kot so nakupi prek spletnih tržnic*, preglednost prilagajanja cen* in razvrstitev spletnih ponudb ter pravic potrošnikov pri uporabi „brezplačnih“ spletnih storitev.

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Z nekaterimi izjemami, kot so zdravstveno varstvo, socialne storitve in finančne storitve (npr. potrošniška posojila in zavarovanja), Direktiva 2011/83/EU, kakor je spremenjena z Direktivo (EU) 2019/2161, zajema celo vrsto pogodb, sklenjenih med trgovci in potrošniki, tj. prodajnih pogodb*, pogodb o opravljanju storitev*, pogodb za dobavo spletnih digitalnih storitev in pogodb za dobavo vode, plina, električne energije in daljinskega ogrevanja. Uporablja se za pogodbe, sklenjene v trgovinah, in pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov (npr. na domu potrošnika) ali na daljavo (npr. prek spleta).
Direktiva (EU) 2019/2161 o spremembi razširja področje uporabe Direktive 2011/83/EU, da bi vključila pogodbe, na podlagi katerih trgovec potrošniku dobavlja ali se zaveže, da bo dobavljal digitalno storitev* ali digitalno vsebino*, potrošnik pa zagotovi ali se zaveže, da bo zagotovil osebne podatke*. Določa tudi dodatne obveznosti glede informacij za ponudnike spletnih tržnic glede pogodb, ki jih potrošniki sklepajo z različnimi dobavitelji na spletni tržnici.

Obveznosti glede informacij

Trgovci morajo pred sklenitvijo pogodbe potrošnikom v jasnem in razumljivem jeziku zagotoviti informacije, kot so:
- podatki o njihovi identiteti in kontaktni podatki;
- glavne značilnosti izdelka in
- pogoji, ki veljajo, vključno s plačilnimi pogoji, časom dostave, izvedbo, trajanjem pogodbe in pogoji za odpoved pogodbe.
V trgovinah je treba zagotoviti informacije, ki niso navedene na vidnem mestu.
Obveznosti glede informacij, zlasti glede pravice do odstopa od pogodbe, so natančneje določene za pogodbe, sklenjene na daljavo (na primer prek spleta, telefona ali po pošti) in za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov (na primer ko trgovec obišče potrošnika na njegovem domu).
Direktiva (EU) 2019/2161 o spremembi dodaja direktivi posebne obveznosti glede informacij za pogodbe, sklenjene na spletnih tržnicah. Spletne tržnice morajo:
- obvestiti potrošnike o tem, ali je tretji dobavitelj trgovec ali netrgovec (tj. drug potrošnik);
- opozoriti potrošnika, da se za pogodbe, sklenjene z netrgovci, ne uporabljajo pravila Unije o varstvu potrošnikov; in
- pojasniti, kdo je odgovoren za izvajanje pogodbe: tretji trgovec ali spletna tržnica.
Direktiva (EU) 2019/2161 o spremembi določa, da morajo trgovci obvestiti potrošnike, če je ponujena cena prilagojena na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev.

Pravica do odstopa od pogodbe

Potrošniki lahko brez obrazložitve ali stroškov odstopijo od pogodbe, sklenjene na daljavo, ali pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, v 14 dneh po dostavi blaga* ali sklenitvi pogodbe o opravljanju storitev ob nekaterih izjemah. Zadostuje standardni obrazec za odstop od pogodbe, ki ga zagotovi prodajalec. Če potrošniki niso obveščeni o svojih pravicah, se odstopni rok podaljša za 12 mesecev.
Izjeme se v nekaterih okoliščinah uporabljajo za pokvarljivo blago, zaprto blago, ki ga je potrošnik odprl in ga ni mogoče vrniti zaradi zdravstvenih in higienskih razlogov, in hotelske rezervacije ali najem avtomobilov, ki so vezani na določene datume. Izjeme na podlagi določenih okoliščin se uporabljajo tudi za pogodbe za dobavo digitalne vsebine, ki ni bila dobavljena na otipljivem nosilcu podatkov, če se je izvajanje pogodbe že začelo.
Kadar potrošniki odstopijo od pogodbe, se morajo vzdržati uporabe digitalne vsebine ali digitalne storitve in je ne smejo dajati na voljo tretjim osebam.

Neupravičeni stroški plačila ali dodatni stroški

Trgovci potrošnikom ne smejo zaračunati stroškov za uporabo plačilnega sredstva, ki presegajo stroške, ki jih trgovec nosi za uporabo zadevnega plačilnega sredstva. V mnogih primerih je zaračunavanje takšnih stroškov povsem prepovedano v skladu z direktivo o plačilnih storitvah (Direktiva (EU) 2015/2366 – glej povzetek).
Kadar potrošnik pokliče trgovca po telefonu, da bi pridobil informacije o sklenjeni pogodbi ali da bi se pritožil glede pogodbe, plača le osnovno ceno telefonskega pogovora.
Trgovci lahko dodatne plačljive storitve ponudijo le z izrecnim soglasjem potrošnika. Za taka plačila se ne smejo uporabljati vnaprej potrjena polja na obrazcu za naročilo.

Kazni

Direktiva 2011/83/EU o spremembi od držav članic zahteva, da uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve nacionalnih pravil glede prenosa Direktive.
Direktiva (EU) 2019/2161 o spremembi vključuje seznam meril, ki jih je treba uporabiti pri izreku kazni. Prav tako od držav članic zahteva, da zagotovijo možnost izreka globe v višini vsaj 4 % letnega prometa trgovca ali 2 milijona EUR, če informacije o prometu trgovca niso na voljo. Takšne kazni morajo biti na voljo, ko organi držav članic skupaj ukrepajo glede večjih čezmejnih kršitev, ki vplivajo na potrošnike v več državah članicah v okviru uredbe o mreži za sodelovanje na področju varstva potrošnikov (Uredba (EU) 2017/2394 – glej povzetek).

OD KDAJ SE TI DIREKTIVI UPORABLJATA?

Direktiva 2011/83/EU se uporablja za pogodbe, sklenjene po 13. juniju 2014.

Direktivo (EU) 2019/2161 o spremembi so morale države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do 28. novembra 2021, uporablja pa se od 28. maja 2022.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

Varstvo potrošnikov (Evropska komisija)
Smernice o razlagi in uporabi Direktive 2011/83/EU
Podatkovni list – Novi dogovor:Katere ugodnosti prejmem kot potrošnik? (Evropska komisija)

KLJUČNI POJMI

Spletna tržnica. Storitev z uporabo programske opreme, vključno s spletnim mestom, delom spletnega mesta ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali se upravlja v njegovem imenu, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo z drugimi trgovci ali potrošniki.

Prilagajanje cen. Kadar trgovec določi drugačne cene za posamezne potrošnike ali skupine potrošnikov na podlagi avtomatizirane analize prednostne izbire teh potrošnikov in njihove pripravljenosti plačati.

Prodajna pogodba. Vsaka pogodba, v skladu s katero trgovec prenese ali se zaveže, da bo prenesel lastništvo nad blagom na potrošnika, vključno s kakršno koli pogodbo, katere predmet so blago in storitve.

Pogodba o opravljanju storitev. Vsaka pogodba razen prodajne pogodbe, na podlagi katere trgovec opravi storitev za potrošnika ali se temu zaveže, vključno z digitalno storitvijo.

Digitalna storitev. To je:

storitev, ki potrošniku omogoča ustvarjanje, obdelavo ali hrambo podatkov v digitalni obliki ali odstop do njih, ali
storitev, ki omogoča izmenjavo podatkov v digitalni obliki ali katero koli drugo obliko interakcije s temi podatki, ki jih naložijo ali ustvarijo potrošnik ali drugi uporabniki te storitve.

Digitalna vsebina. Podatki, ki so proizvedeni in dobavljeni v digitalni obliki.

Osebni podatki. Katera koli informacija o določeni ali določljivi fizični osebi.

Blago. To so:

vsak premični materialni predmet, tudi voda, plin in elektrika, kadar se prodajajo v omejenem obsegu ali določeni količini;
vsak premični materialni predmet, ki vključuje digitalno vsebino ali digitalno storitev ali je z njo medsebojno povezan na način, da blago brez te digitalne vsebine ali digitalne storitve ne bi moglo opravljati svoje funkcije (blago z digitalnimi elementi).

GLAVNI DOKUMENTI

Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64–88).

Nadaljnje spremembe Direktive 2011/83/EU so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva (EU) 2019/2161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov (UL L 328, 18.12.2019, str. 7–28).

POVEZANI DOKUMENTI

Obvestilo Komisije – Smernice o razlagi in uporabi Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta o pravicah potrošnikov (UL C 525, 29.12.2021, str. 1–85).

Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 28–50).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (UL L 136, 22.5.2019, str. 1–27).

Glej prečiščeno različico.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Nov dogovor za potrošnike (COM(2018) 183 final z dne 11. aprila 2018).

Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1–26).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (prenovitev) (UL L 26, 2.2.2016, str. 19–59).

Glej prečiščeno različico.

Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L 326, 11.12.2015, str. 1–33).

Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66–92).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 03.02.2022