Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam

 

POVZETEK:

Sporočilo Evropske komisije (COM(2016) 110 final) – vpliv Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja

KAJ JE NAMEN TEGA SPOROČILA?

• Sporočilo predstavlja ključne elemente Pariškega sporazuma in kako jih Evropska unija (EU) izvaja.
• Z zgledom želi spodbujati mednarodne partnerje pri njihovih prizadevanjih za prehod na nizkoogljično gospodarstvo.

KLJUČNE TOČKE

• Pariški sporazum prinaša globalni akcijski načrt za spopadanje s podnebnimi spremembami. To vključuje:
  • omejevanje globalnega segrevanja na precej manj kot 2 ^oC nad predindustrijskimi ravnmi in prizadevanja za omejitev segrevanja na 1,5 ^oC;
  • srečanja, namenjena „svetovnemu pregledu stanja“, in sicer vsakih pet let od leta 2023 naprej, na katerih bo obravnavan dosežen napredek;
  • zagotavljanje pravne obveznosti podpisnic,da izvajajo domače ukrepe za blažitev;*
  • uvajanje strožjih ukrepov glede preglednosti in odgovornosti, na primer z objavo seznamov toplogrednih plinov vsaki dve leti;
  • nudenje finančne in druge podpore za pomoč revnejšim državam pri izvajanju potrebnih ukrepov za prilagajanje.*
• Sporazum je bil dan na voljo za podpis 22. aprila 2016. Veljati je začel 4. novembra 2016.
• Medvladni forum za podnebne spremembe bo leta 2018 poročal o političnih posledicah cilja 1,5 ^oC.
• V luči izvajanja Pariškega sporazuma bo EU:
  • izvajala svoj projekt energetske unije in se odmikala od gospodarstva, ki temelji na uporabi fosilnih goriv;
  • podpirala raziskave in razvoj za nizkoogljične inovacije;
  • uporabljala sredstva EU, kot je Evropski sklad za strateške naložbe, in politike, zlasti unijo kapitalskih trgov, za spodbujanje zasebnih naložb;
  • uporabljala svoje izkušnje z oblikovanjem cen emisij ogljika, da bi spodbudila druge države k sprejemanju podobnih ukrepov;
  • spodbujala celotno civilno družbo – javnost, industrijo in sindikate ter mala in velika podjetja – da prispevajo k doseganju ciljev;
  • poudarjala pomen podnebnih ukrepov v svojem obširnem političnem programu v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, vključno s posebno pomočjo za države v razvoju;
  • predstavila različne predloge na področjih, kot sta energetska učinkovitost in obnovljiva energija, za doseganje svojih ciljev glede podnebja in energije do leta 2030. Doma si EU prizadeva zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 40 % do leta 2030.

OZADJE

Na podnebni konferenci v Parizu (COP21) decembra 2015 je 195 držav sprejelo Pariški sporazum – prvi univerzalni, pravno zavezujoči globalni podnebni sporazum.

Sporazum je začel veljati, ko ga je ratificiralo vsaj 55 držav, ki prispevajo vsaj 55 % globalnih emisij.

Več informacij je na voljo na strani:

• „Pariški sporazum“ na spletnem mestu Evropske komisije,
• „Pariški sporazum“ na spletnem mestu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.

* KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma in spremni dokument k predlogu za sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COM(2016) 110 final, z dne 2. marca 2016).

Zadnja posodobitev 21.11.2016