EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 8.3.2016

COM(2016) 127 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Začetek posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic

{SWD(2016) 50 final}
{SWD(2016) 51 final}

1. Uvod

Predsednik Evropske komisije Juncker je v svojem govoru o stanju v Uniji v Evropskem parlamentu 9. septembra 2015 napovedal vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic. Ta pobuda je del prizadevanj Komisije za bolj poglobljeno in pravičnejšo ekonomsko in monetarno unijo (EMU) 1 ter del delovnega programa Komisije za leto 2016.

Predsednik Juncker je v govoru povedal: „Okrepiti moramo prizadevanja za pošten in resnično vseevropski trg dela. (...) V okviru teh prizadevanj si želim razviti evropski steber socialnih pravic, ki bo upošteval spreminjajoče se razmere v evropskih družbah in na področju dela. Ta lahko služi tudi kot vodilo za obnovljeno konvergenco v evrskem območju. Evropski steber socialnih pravic bi moral dopolniti, kar smo v zvezi z zaščito delavcev v EU skupaj že dosegli. Od socialnih partnerjev še naprej pričakujem, da bodo igrali osrednjo vlogo v tem procesu. Prepričan sem, da bi bilo dobro, da s to pobudo začnemo znotraj evrskega območja, drugim državam članicam EU pa omogočimo, da se pridružijo, če želijo.“

To sporočilo opisuje nadaljnje korake pri uresničevanju evropskega stebra socialnih pravic. Predstavlja razloge za pobudo, njeno vlogo, obseg in naravo ter odpira široko posvetovanje za zbiranje povratnih informacij. Sporočilu je za lažjo razpravo priložen prvi predhodni oris evropskega stebra socialnih pravic. Prav tako sta priložena dva delovna dokumenta služb Komisije: v prvem so opisani ključni ekonomski, zaposlitveni in socialni trendi, ki so podlaga za steber socialnih pravic in ki naj bi jih steber pomagal obravnavati, v drugem pa je predstavljen najpomembnejši „pravni red“ na ravni EU 2 . 

2. Zakaj je potreben evropski steber socialnih pravic

2.1 Visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo

Ukrepi na ravni EU odražajo temeljna načela Unije in slonijo na prepričanju, da bi moral gospodarski razvoj prinesti več napredka in kohezije na področju socialnih zadev ter da bi morala socialna politika biti produktiven dejavnik, ki zmanjšuje neenakosti, spodbuja ustvarjanje delovnih mest in omogoča razvijanje človeškega kapitala Evrope, ob tem pa zagotavlja primerne varnostne mreže v skladu z evropskimi vrednotami. To prepričanje potrjujejo dokazi o uspešnosti na področju zaposlovanja in socialnih zadev. Gospodarsko najuspešnejše države članice so oblikovale bolj daljnosežne in učinkovite socialne politike, ne le kot rezultat gospodarskega razvoja, ampak kot osrednji del svojega modela rasti. Pri tem je ključna vzpostavitev mrež socialne varnosti in ustanov trga dela, ki uresničujejo njihovo vlogo in podpirajo ustvarjanje delovnih mest.  

Ta pristop je tudi osrednji del splošne gospodarske agende te Komisije, kot jo ponazarja njen letni pregled rasti leta 2016. Komisija je z osredotočanjem na strukturne reforme, naložbe in odgovorne fiskalne politike jasno poudarila pomen socialnih vprašanj in socialne pravičnosti.

V skladu z načelom subsidiarnosti so za opredelitev zaposlitvenih in socialnih politik v prvi vrsti pristojne države članice. To vključuje delovno pravo in organizacijo mrež socialne varnosti. Ta pristojnost je priznana v pogodbah EU, ki pa že od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti predvidevajo tudi, da lahko EU dopolnjuje ukrepe držav članic. Člen 3 Pogodbe o Evropski uniji odraža ta splošni cilj prizadevanja za „trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja“.

Oblikovanje in poglobitev evropskega enotnega trga je zato spremljal razvoj „pravnega reda EU“ na socialnem področju, da bi se zagotovili enotni konkurenčni pogoji, omejilo tveganje socialnega dampinga ali tekmovanja v zniževanju standardov ter olajšalo gospodarsko in socialno vključevanje. Zato so gospodarska in socialna vprašanja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja ključen dejavnik v postopku usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU, ki ga danes poznamo kot evropski semester. Evropski steber socialnih pravic temelji na tej logiki in pomeni odziv na dvojni izziv: premagovanje krize s pogledom v prihodnost in prizadevanje za bolj poglobljeno in pravičnejšo EMU.

2.2 Premagovanje krize s pogledom v prihodnost

Evropa premaguje najhujšo krizo v zadnjih desetletjih: vse države članice in EU kot celota se soočajo z njenimi političnimi, gospodarskimi in socialnimi posledicami, hkrati pa skušajo predvideti prihodnji razvoj. Kriza je imela hude in opazne učinke na evropsko družbo in gospodarstvo. Mreže socialne varnosti so nekatere od teh učinkov ublažile, vendar se je povečala brezposelnost, velik delež prebivalstva ogroža revščina, javne finance so preobremenjene, uspešnost posameznih držav pa se zelo razlikuje. Zlasti brezposelnost že več let zelo negativno vpliva na posameznike in družbo: skoraj 22 milijonov ljudi je še vedno brez dela in išče zaposlitev (skoraj 17 milijonov v euroobmočju), od tega 10 milijonov že več kot eno leto.

Poleg tega je kriza nekatere dolgoročne trende deloma zakrila, drugi pa so prišli še bolj do izraza. Med temi so na primer spremembe v družbenih strukturah, družinskih in delovnih vzorcih, daljše in bolj raznolike delovne poti, bolj raznolika delovna sila in razmah novih oblik dela, paradoks splošnega pomanjkanja spretnosti kljub višji stopnji izobrazbe, vse večje neenakosti, nove potrebe in priložnosti zaradi daljše pričakovane življenjske dobe in staranja prebivalstva, tehnološke spremembe ter digitalizacija družbe in gospodarstva.

Obseg in narava izzivov, s katerimi se soočata trg dela in družba na splošno, sta se v primerjavi z 20. stoletjem občutno spremenila, hkrati pa se bo morala Evropa prilagoditi številnim novim in prihajajočim trendom. Cilji socialne politike in sposobnost le-te, da jih uresniči, so na preizkušnji. Za povečanje produktivnosti, soočanje s svetovno konkurenco, okrepitev socialne kohezije in nadaljnje izboljševanje življenjskih standardov državljanov je ključna sposobnost Evrope, da vzpostavi dobro delujoče in pravične trge dela ter mreže socialne varnosti.

Takšni premisleki so na mednarodni ravni in v posameznih državah članicah vse bolj tehtni 3 . Kot je opisano v ciljih trajnostnega razvoja, sprejetih v Združenih narodih septembra 2015, in ponovno poudarjeno v sklepih G20, se kljub negotovosti glede prihodnosti vse bolj uveljavljata spoznanje in globalno soglasje, da je treba okrepiti povezavo med gospodarskim, socialnim in okoljskim razvojem, da neenakosti zavirajo gospodarski razvoj in da je treba vzpostaviti bolj vključujoč model rasti. Ta splošna agenda temelji na številnih raziskavah mednarodnih organizacij, kot so Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svetovna banka, Mednarodna organizacija dela in Mednarodni denarni sklad.

Te publikacije poudarjajo, da so naložbe v človeški kapital pomemben mehanizem posredovanja med dolgoročno rastjo, enakostjo in socialnim napredkom. Prav tako potrjujejo, da ima lahko dohodkovna neenakost dolgoročen negativen vpliv na potencialno rast, saj utrjuje in krepi obstoječe neenakosti glede priložnosti, omejuje razvoj spretnosti ter ovira socialno in poklicno mobilnost. V naprednih gospodarstvih, katerih blaginja temelji na rasti produktivnosti in sposobnosti za inovacije, sta socialna in gospodarska uspešnost dve plati iste medalje.

Sodobne socialne politike bi morale sloneti na naložbah v človeški kapital na podlagi enakih možnosti, preprečevanja socialnih tveganj in zaščite pred njimi, obstoja učinkovitih mrež socialne varnosti in spodbud za vstop na trg dela, da bodo ljudje živeli dostojno življenje, da bodo lahko v teku življenja spremenili svoj osebni in poklicni status in izkoristili svoj talent.

2.3 Na poti k bolj poglobljeni in pravičnejši ekonomski in monetarni uniji

Euroobmočje se uči iz krize zadnjih let in je na poti k nadaljnji integraciji in konsolidaciji. Pri tem je ključnega pomena socialna razsežnost. V poročilu petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije 4 je poudarjeno, da „bi si morala Evropa na področju sociale prizadevati za bonitetno oceno AAA“ in da „morajo za uspeh EMU trgi dela in mreže socialne varnosti v vseh državah članicah evroobmočja delovati dobro in pošteno“. Poročilo sicer priznava, da ni vzorca, ki bi se ga lahko držale vse države, vendar poudarja, da se države članice pogosto soočajo s podobnimi izzivi. Poziva k večji osredotočenosti na zaposlenost in socialne razmere kot del širšega konvergenčnega procesa vzpostavljanja odpornejših ekonomskih struktur znotraj euroobmočja.

To ni nujno le s političnega ali socialnega vidika, temveč tudi z ekonomskega: izkušnje zadnjega poldrugega desetletja kažejo, da neodpravljena neravnotežja v eni ali več državah članicah lahko ogrozijo stabilnost euroobmočja kot celote in da nezmožnost ukrepanja lahko povzroči še večja razhajanja z velikimi stroški. Po krizi v letih 2007 in 2008 je euroobmočje postalo bolj heterogeno, saj so bile nekatere države še posebej prizadete, za zmanjšanje te heterogenosti pa je potreben čas. Jasno je, da bo uspeh euroobmočja v nezanemarljivi meri odvisen od učinkovitosti nacionalnih trgov dela in mrež socialne varnosti ter od zmožnosti gospodarstva, da prenese pretrese in se jim prilagodi.

Uspešni in vključujoči trgi dela morajo učinkovito združevati elemente prožnosti in varnosti, ki lahko zagotovijo višjo stopnjo zaposlenosti in večjo sposobnost prilagajanja. Sorodni koncept „prožne varnosti“ ni nov, vendar bi bilo treba v obdobju po krizi in glede na spreminjajoči se svet dela ponovno opredeliti, kako ga je mogoče najbolje izvajati v praksi. Podjetja želijo predvidljivo in pravno varno poslovno okolje, da bodo lahko pritegnila usposobljene in produktivne delavce, a se tudi prilagodila na hitro spreminjajoče se tržne razmere. Delavci želijo zaposlitveno in dohodkovno varnost, da bodo lahko uskladili poklicno in zasebno življenje ter se spoprijeli z novimi izzivi, se na svoji poklicni poti prilagajali novim razmeram in skozi vse življenje pridobivali nove spretnosti. Brezposelne in neaktivne osebe pogosto iščejo možnosti za vstop na trg dela, ki jih ne bi vodile v past nizkokakovostnih, slabo plačanih zaposlitev ali jim odvzele osnovne socialne pravice. Gospodarstvo in družba, zlasti v euroobmočju, potrebujeta boljši razvoj in izkoriščanje spretnosti, večjo odzivnost in odpornost, socialno kohezijo ter pravično in učinkovito porazdelitev pravic, dolžnosti in dohodkov, tudi med generacijami.

Hkrati pa so visoka stopnja brezposelnosti in staranje prebivalstva ter pritiski na javne finance in potreba po zmanjšanju učinkov prelivanja med državami zaradi makroekonomskih neravnovesij v ospredje postavili vprašanje učinkovitosti nacionalnih mrež socialne varnosti, in sicer z več vidikov: prvič z vidika njihove primernosti in fiskalne vzdržnosti glede na spreminjajoče se socialne potrebe, vključno s potrebo po odpravljanju revščine; drugič z vidika njihovega vpliva na ustvarjanje delovnih mest, tako z zornega kota delodajalcev kot z zornega kota iskalcev zaposlitve, vključno z njihovo zmožnostjo, da zagotovijo, da se delo izplača, in da okrepijo spretnosti oseb in njihovo zmožnost za polno udeležbo v družbi; in tretjič, kar je še posebej pomembno za euroobmočje, z vidika njihove zmožnosti, da ublažijo makroekonomske pretrese in opravljajo samodejno funkcijo za stabilizacijo. Visoka stopnja zaposlenosti, nizka brezposelnost in dobro zasnovane mreže socialne varnosti so bistvenega pomena za zdrave javne finance, prevelike razlike na trgih dela in v uspešnosti na področju socialnih zadev pa ogrožajo delovanje euroobmočja. Kot del ukrepov, sprejetih za izboljšanje fiskalnega nadzora na ravni EU, je razmislek o kakovosti javnih financ, katerih velik del predstavljajo mreže socialne varnosti, privedel do večjega osredotočanja na vprašanja, ki se nanašajo na pravičnost in učinkovitost javnih prihodkov in odhodkov.

2.4 Bogate izkušnje kot podlaga za steber

Evropski steber socialnih pravic se lahko opre na bogate izkušnje in prakse: na številnih področjih najboljši rezultati v svetovnem merilu prihajajo iz Evrope, rešitve so dobro poznane. Vendar je obseg današnjih izzivov takšen, da se Evropa ne sme zadovoljiti z doseženim in ohranjati obstoječega stanja. Veliko se lahko nauči tudi iz hitro spreminjajočih se razmer po vsem svetu.

Čeprav se razmere med državami članicami zelo razlikujejo, lahko steber temelji na skupnih vrednotah in načelih, ki veljajo na nacionalni, evropski in mednarodni ravni. Te vrednote in načela imajo pomembno mesto v referenčnih dokumentih, kot so Pogodba o Evropski uniji (PEU), Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), Listina o temeljnih pravicah in sodna praksa Sodišča Evropske unije, pa tudi v mednarodnih instrumentih, kot sta Socialna listina, ki jo je sprejel Svet Evrope, in priporočila Mednarodne organizacije dela.

Takšni okviri pogosto zajemajo širok spekter področij, na katerih opredeljujejo splošna načela ali minimalne standarde, ki se jih dopolnjuje na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Ključno vprašanje v Evropi glede na hiter razvoj socialnega, pravnega in gospodarskega okolja torej ni priznavanje pravic, ampak njihovo dejansko uveljavljanje in izvajanje.

V zadnjih letih je Komisija sprejela pobude za okrepitev prizadevanj na perečih prednostnih področjih in za posodobitev „pravnega reda“ EU. Ta prizadevanja sledijo logiki boljše pravne ureditve: to ne pomeni manj predpisov, ampak pristop k pravni ureditvi, ki v celoti upošteva gospodarski, socialni in okoljski učinek na terenu in zagotavlja, da vsaka pobuda na najboljši možen način doseže svoj cilj. V tem mandatnem obdobju je Komisija začela z izvajanjem evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020, od katerih je bilo skoraj 20 % sredstev mobiliziranih prek Evropskega socialnega sklada. Prav tako je ukrepala na več področjih, na primer:

v evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik je večji poudarek namenila socialnim vprašanjem, v t. i. postopku v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji je uporabila socialne kazalnike, spodbujala je socialno analizo in oceno socialnih učinkov novega programa pomoči Grčiji za stabilnost;

v vodilne pobude, kot so naložbeni načrt za Evropo, energetska unija in enotni digitalni trg, je vključila socialne cilje;

predstavila je strateška prizadevanja za enakost spolov za obdobje 2016–2019;

državam članicam je izplačala finančno podporo za vzpostavitev jamstva za mlade, ki določa, da bi morali vsi mladi, mlajši od 25 let, dobiti kakovostno in konkretno ponudbo za zaposlitev v 4 mesecih po prenehanju formalnega izobraževanja ali začetku brezposelnosti;

državam članicam je izdala navodila za ponovno vključevanje dolgotrajno brezposelnih na trg dela;

predlagala je evropski akt o dostopnosti, da bi se olajšal dostop invalidov do osnovnih dobrin in storitev na enotnem trgu;

vložila je predlog za revizijo direktive o napotitvi delavcev, da bi spodbudila uveljavljanje načela enakega plačila za enako delo na istem mestu.

Leta 2016 potekajo tudi prizadevanja na več drugih področjih, ki se bodo nadaljevala vzporedno s posvetovanjem o stebru, in sicer za ponoven zagon pri spodbujanju usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih staršev, za Evropsko agendo za spretnosti in za temeljito oceno 24 direktiv o zdravju in varnosti pri delu, na podlagi katere bi lahko ugotovili relevantnost, učinkovitost in usklajenost teh direktiv in ohranili visoko stopnjo zdravja in varnosti delavcev ob upoštevanju novih tveganj, hkrati pa poenostavili in posodobili veljavno zakonodajo, med drugim tako, da bi jo MSP lažje uveljavljala. Ti primeri ponazarjajo podporno, usmerjevalno in povezovalno vlogo, ki jo lahko EU prevzame na socialnem področju, ter prihodnje ukrepe, ki bi lahko sledili vzpostavitvi stebra.

Ključna prednostna naloga te Komisije je tudi spodbuditi socialni dialog na vseh ravneh. Po konferenci na visoki ravni o novem začetku socialnega dialoga EU marca 2015 so se evropski socialni partnerji na medpanožni ravni dogovorili o skupni poglobljeni analizi zaposlovanja in skupnem delovnem programu za obdobje 2015–2017. Začela so se pogajanja o avtonomnem okvirnem sporazumu o aktivnem staranju, pripravljajo se skupni sklepi o vprašanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, delovna skupina pa proučuje, ali njeni člani izvajajo predhodne avtonomne okvirne sporazume. Evropski sektorski socialni partnerji, ki so zastopani v 43 različnih sektorjih in predstavljajo 75 % delovne sile, so še naprej uresničevali svoje skupne delovne programe.

3. Evropski steber socialnih pravic: vloga, področje uporabe in pravna narava

Namen tega stebra je določiti več temeljnih načel za podporo dobro delujočim in pravičnim trgom dela ter mrežam socialne varnosti. Po besedah predsednika Junckerja bi bilo treba steber oblikovati znotraj euroobmočja, drugim državam članicam EU pa omogočiti, da se pridružijo, če želijo.

Steber bo tako temeljil na obstoječem socialnem „pravnem redu“ EU in ga dopolnjeval, načela, ki jih zajema, pa bodo posebej osredotočena na obravnavanje potreb in izzivov v euroobmočju. Steber bi moral po vzpostavitvi postati referenčni okvir za pregled zaposlovalne in socialne uspešnosti udeležene države članice, pospeševanje reform na nacionalni ravni, zlasti pa bi moral postati vodilo za obnovljeno konvergenco znotraj euroobmočja.

3.1 Oris načel, ki ustrezajo današnji in jutrišnji realnosti

V Prilogi k temu sporočilu je predstavljen prvi predhodni oris stebra. Načela so bila izbrana na podlagi njihovega gospodarskega in socialnega pomena za uspešnost sodelujočih držav članic.

Pregled temelji na treh glavnih točkah:

enake možnosti in enak dostop do trga dela, vključno z razvojem znanj in spretnosti ter vseživljenjskim učenjem in aktivno pomočjo pri zaposlovanju, za več zaposlitvenih priložnosti, lažji prehod med različnimi statusi in večjo zaposljivost posameznikov;

pošteni delovni pogoji, s katerimi bo vzpostavljeno ustrezno in zanesljivo ravnotežje pravic in obveznosti med delavci in delodajalci ter ravnotežje med elementi prožnosti in varnosti za lažje ustvarjanje delovnih mest, njihovo sprejemanje in prehajanje med njimi ter za večjo prilagodljivost podjetij in spodbujanje socialnega dialoga;

ustrezna in vzdržna socialna zaščita ter dostop do visokokakovostnih osnovnih storitev, tudi otroškega in zdravstvenega varstva ter dolgotrajne oskrbe, s katero bi zagotovili dostojno življenje in zaščito pred tveganji in posameznikom omogočili polno udeležbo v zaposlovanju, pa tudi na splošno v družbi.

Opredeljenih je več področij politike, s katerimi so povezana različna načela. Ta načela izhajajo iz več pravic, ki so že uzakonjene v pravnih virih EU in drugih upoštevnih pravnih virih, ter podrobneje določajo možne načine za njihovo izvajanje. Opirajo se na obstoječe smernice na ravni EU, na primer v okviru usklajevanja ekonomske politike, hkrati pa želijo zajeti najnovejše trende.

Na vseh področjih, ki jih ta načela zadevajo, se razmere po Evropi močno razlikujejo, obravnavati pa je treba številne manjše in večje praktične težave. Te običajno zadevajo različne interese med posamezniki, podjetji in družbo, morebitne kompromise med kratkoročnimi in dolgoročnimi rešitvami, obstoj „sivega območja“, tudi zaradi nejasno opredeljenega pojma dela, in vprašanje, „kdo kaj plača“, glede na to, kakšno vlogo naj bi imelo zasebno ali javno financiranje. Odzvati se je treba tudi na izziv, kako oblikovati nove standarde in prakse na način, ki bo skladen s potrebami dinamičnega gospodarstva, da bi tako ohranili konvergenčni proces k višjim standardom v vseh regijah in državah članicah.

Namen tega stebra in razprav, ki bodo podlaga zanj, ni prikrivanje teh razlik in napetosti, temveč njihovo razkrivanje in obravnavanje v drugačni luči, ob upoštevanju spreminjajoče se realnosti sveta dela in različnih razmer v Evropi. Tako naj bi steber pripomogel k posodobitvi, razširitvi in poglobitvi socialnih pravic na delovnem mestu in v družbi, saj bi omogočil njihovo dejansko uveljavljanje in spodbujal prakse, ki bi koristile posameznikom, podjetjem in družbi.

3.2 Dodana vrednost za euroobmočje in EU kot celoto

Steber ne ponavlja ali parafrazira „pravnega reda EU“, ampak podrobneje pojasnjuje načela in zaveze, ki bi lahko vodila k večji konvergenci v euroobmočju. Tako kot steber ne nadomešča „pravnega reda“, predlagana načela ne nadomeščajo obstoječih pravic, temveč dajejo možnost za ocenjevanje in prihodnje približevanje dosežkov nacionalnih zaposlitvenih in socialnih politik, ki bi tako postale učinkovitejše.

Vendar bi moral biti proces, ki vodi do vzpostavitve stebra, tudi priložnost za ponovno proučitev „pravnega reda“. Ta je bil vzpostavljen postopoma v različnih časovnih obdobjih, nekatera področja pa so bolje pokrita kot druga. Posvetovanje o stebru ponuja priložnost za celovito obravnavo „pravnega reda“, za preučitev njegove relevantnosti glede na nove trende in za opredelitev morebitnih področij za prihodnje ukrepanje na ustrezni ravni.

Takšen pregled bi moral zlasti odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali je izvajanje „pravnega reda EU“ nezadostno? Ali obstajajo temeljne vrzeli glede socialnih pravic, določenih na ravni EU? Kaj je razlog za nezadostnost in/ali vrzeli? Prav zato bo postopek posvetovanja pred vzpostavitvijo stebra odprt vsem državam članicam – tako posvetovanje bo tudi tistim državam, ki niso članice euroobmočja, pomagalo pri odločitvi, ali naj sodelujejo v stebru.

Prizadevanja za vzpostavitev stebra bodo spremljala druge tekoče ukrepe za poglobitev EMU 5 in prispevala k oblikovanju bele knjige o prihodnosti EMU, ki je načrtovana za pomlad 2017. V poročilu petih predsednikov o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije je poudarjena potreba po nadaljevanju konvergenčnega procesa vzpostavljanja odpornejših ekonomskih struktur ter bolj zavezujoči naravi teh postopkov v srednjeročnem obdobju. To bi lahko dosegli z soglasjem o nizu skupnih standardov na visoki ravni, ki bi se morali med drugim osredotočiti na trge dela.  

Tudi sama pravna narava stebra bo morala upoštevati omejitve glede področja uporabe in pravne omejitve na ravni EU in euroobmočja. Člen 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije na primer vsekakor ne določa pristojnosti Unije za sprejemanje zakonodaje o „plačilu“.

Čeprav bi za vzpostavitev stebra lahko uporabili različne instrumente, na primer priporočilo, si bo Komisija prizadevala za vključitev Parlamenta in Sveta, pa tudi drugih institucij EU, in za široko podporo izvajanju stebra.

4. Cilji posvetovanja

Vzpostavitev stebra je priložnost za razmislek o obstoječih socialnih pravicah, posebnih potrebah euroobmočja, spreminjajočih se razmerah v svetu dela in potrebnih reformah na vseh ravneh. Posvetovanje bi moralo biti zato čim širše.

4.1 Predlagani izidi

Glavni cilji procesa posvetovanja so trije:

Prvi cilj je oceniti sedanji „pravni red EU“. Posvetovanje naj bi zlasti pomagalo ugotoviti, v kolikšni meri se pravice izvajajo in ostajajo pomembne za sedanje in prihodnje izzive, ali bi bilo treba preučiti nove načine za uresničevanje teh pravic in v katerih primerih bi bilo to potrebno.

Drugi cilj je razmislek o novih gibanjih na področju vzorcev dela in v družbah zaradi vpliva demografskih gibanj, novih tehnologij in drugih dejavnikov, pomembnih za delovno življenje in socialne razmere. Aktivno bi bilo treba spodbujati opredelitev najboljših praks in pridobljenih znanj iz socialnih inovacij.

Tretji cilj je zbiranje mnenj in povratnih informacij o orisu evropskega stebra socialnih pravic. V okviru posvetovanja bi morala potekati razprava o obsegu, vsebini in vlogi stebra kot sestavnega dela socialne razsežnosti EMU, o posebnih potrebah euroobmočja, posebnostih predlaganih načel in izzivih, povezanih z njimi. Posvetovanje bi moralo biti tudi v pomoč državam članicam zunaj euroobmočja pri odločitvi, ali naj bodo udeležene v stebru.

Proces posvetovanja bi moral biti končan do 31. decembra 2016 in bo podlaga za končni predlog stebra, ki ga bo Komisija podala v začetku leta 2017.

4.2 Aktiviranje za razpravo

V naslednjih mesecih se bo Komisija dejavno posvetovala z drugimi institucijami EU, nacionalnimi organi in parlamenti, sindikati in poslovnimi združenji, nevladnimi organizacijami, ponudniki socialnih storitev, strokovnjaki iz akademskih krogov ter javnostjo. Na nacionalni ravni bo Komisija omogočala razprave preko svojih predstavništev v državah članicah.

Socialni partnerji EU bodo pozvani, naj dejavno sodelujejo pri oblikovanju stebra. Komisija bo za mnenje prosila tudi Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij.

4.3 Strukturirane povratne informacije

Poleg javnega posvetovanja bodo organizirani trije delovni postopki, ki bodo prispevali k razpravi, in sicer eden za vsak predlagan izid:

Socialni „pravni red EU“: ocena stanja.

Prihodnost sistemov dela in mrež socialne varnosti: izzivi in priložnosti.

Vloga evropskega stebra socialnih pravic kot dela bolj poglobljene in pravičnejše ekonomske in monetarne unije.

Komisija bo do konca leta 2016 organizirala evropsko konferenco, da bi zbrala povratne informacije.

4.4 Priprava na razpravo

Za posvetovanje je vzpostavljena posebna spletna stran: http://ec.europa.eu/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights.  

Vključevala bo:

to sporočilo in spremne delovne dokumente služb Komisije;

niz podatkovnih listov, ki so jih pripravile službe Komisije in ki podrobneje predstavljajo gospodarske in pravne argumente za področja, ohranjena v orisu stebra, ki je priložen temu sporočilu;

dejavnosti, predvidene v okviru vsakega delovnega postopka, navedenega zgoraj;

seznam srečanj in prireditev na ravni EU in nacionalni ravni, predvidenih v prihodnjih mesecih.

5. Vprašanja za posvetovanje

Komisija vabi vse zainteresirane strani, da odgovorijo na vprašanja iz tega sporočila ter podajo morebitne dodatne pripombe do 31. decembra 2016.

To lahko storijo tako, da izpolnijo spletni vprašalnik na navedeni spletni strani ali pošljejo svoje prispevke po elektronski pošti na naslov

EMPL-EUROPEAN-PILLAR-OF-SOCIAL-RIGHTS@ec.europa.eu  

ali po pošti na naslov:

EVROPSKA KOMISIJA

Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje

Rue Joseph II, 27 – 00/120

B-1049 BRUXELLES 6  

Vprašanja, na katera bi Evropska komisija rada dobila odgovore, so:

Glede socialnih razmer in socialnega „pravnega reda EU“

1.Kaj so po vašem mnenju najpomembnejše prednostne naloge na področju zaposlovanja in socialnih zadev?

2.Kako bi lahko pojasnili različne razmere na področju zaposlovanja in socialnih zadev po Evropi?

3.Ali „pravni red EU“ ustreza sedanjim razmeram in ali bi bili po vašem mnenju potrebni nadaljnji ukrepi EU?

Glede prihodnosti sistemov dela in mrež socialne varnosti

4.Kateri trendi po vašem mnenju prinašajo največje spremembe?

5.Kaj so glavna tveganja in priložnosti, povezana s temi trendi?

6.Ali obstajajo prakse na politični, institucionalni ali podjetniški ravni (obstoječe ali nastajajoče), ki bi jih priporočili kot referenco?

Glede evropskega stebra socialnih pravic

7.Ali se strinjate s tukaj opisanim pristopom za oblikovanje evropskega stebra socialnih pravic?

8.Ali se strinjate z načrtovanim področjem uporabe stebra ter predlaganimi področji in načeli? Ali obstajajo vidiki, ki zaenkrat niso ustrezno formulirani ali zajeti?

9.Katera področja in načela so najpomembnejša v okviru obnovljene konvergence v euroobmočju?

10.Kako bi jih bilo mogoče formulirati in izvajati? Konkretno, ali menite, da bi bila na nekaterih področjih možna uporaba minimalnih standardov ali referenčnih meril in ali bi prinesla dodano vrednost? Če da, katerih?

Pripombe je mogoče predložiti tudi za vsako področje in načelo predlaganega stebra, in sicer tako, da se izpolni podrobnejši spletni vprašalnik na spletni strani, namenjeni posvetovanju.

(1)

Politične usmeritve naslednje Evropske komisije, 15. julij 2014, „Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe.“

(2)

 Delovna dokumenta služb Komisije „Ključni ekonomski, zaposlitveni in socialni trendi, ki so podlaga za evropski steber socialnih pravic“ (SWD (2016) 51) in „Socialni pravni red EU“ (SWD(2016) 50) z dne 8. marca 2016.

(3)

 Glej na primer „The future of work centenary initiative“ (Pobuda o prihodnosti dela ob stoletnici Mednarodne organizacije dela), Mednarodna organizacija dela (2015); „Policy forum on the future of work“ (Politični forum o prihodnosti dela), OECD (2016); „Redesigning European welfare states – Ways forward“ (Preoblikovanje evropske socialne države – pot naprej), Bertelsmann Stiftung (2015); „Green Paper: Re-Imagining Work. Work 4.0“ (Zelena knjiga: Nova podoba dela. Delo 4.0), Bundesministerium für Arbeit und Soziales (2015); „The Future of Jobs: Employment, Skills and Workforce Strategy for the Fourth Industrial Revolution“ (Prihodnja delovna mesta: strategija za zaposlovanje, spretnosti in delovno silo za četrto industrijsko revolucijo, Svetovni gospodarski forum (2016); „Income inequality and labour income share in G20 countries: Trends, Impacts and Causes“ (Dohodkovna neenakost in delež prihodkov iz dela v državah skupine G-20: trendi, vplivi in vzroki), OECD, IMF, Svetovna banka in Mednarodna organizacija dela (2015).

(4)

„Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije“, Poročilo Jeana-Clauda Junckerja v sodelovanju z Donaldom Tuskom, Jeroenom Dijsselbloemom, Mariom Draghijem in Martinom Schulzem, junij 2015. V skupnem prispevku k poročilu sta Francija in Nemčija na primer poudarili potrebo po okrepitvi sodelovanja in skupnih usmeritvah na nekaterih področjih, npr. pri aktivnih politikah trga dela in sistemih socialne varnosti. Glej tudi: Evropsko središče za politično strategijo (2015), „The Social Dimension of Economic and Monetary Union“ (Socialna razsežnost ekonomske in monetarne unije).

(5)

COM(2015)600 z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije.

(6)

Prosimo, upoštevajte, da bodo vsi prejeti prispevki skupaj s podatki o avtorju objavljeni na spletu, razen če bo avtor nasprotoval objavi osebnih podatkov, ker bi lahko škodila njegovim zakonitim interesom. V tem primeru je mogoče prispevek objaviti anonimno. Prispevka drugače ne bomo objavili in njegove vsebine načeloma ne bomo upoštevali.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 8.3.2016

COM(2016) 127 final

PRILOGA

Prvi predhodni oris evropskega stebra socialnih pravic

Spremni dokument

K SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Začetek posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic

{SWD(2016) 50 final}
{SWD(2016) 51 final}

Kazalo

POGLAVJE I ENAKE MOŽNOSTI IN DOSTOP DO TRGA DELA

1.Spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje

2.Prožne in varne pogodbe o zaposlitvi

3.Varni poklicni prehodi

4.Aktivna pomoč pri zaposlovanju

5.Enakost spolov in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

6.Enake možnosti

POGLAVJE II POŠTENI DELOVNI POGOJI

7.Pogoji za zaposlitev

8.Plače

9.Varnost in zdravje pri delu

10.Socialni dialog in udeležba delavcev

POGLAVJE III USTREZNA IN VZDRŽNA SOCIALNA ZAŠČITA

11.Integrirane dajatve iz naslova socialne pomoči in storitve

12.Zdravstveno varstvo in dajatve za primer bolezni

13.Pokojnine

14.Nadomestilo za primer brezposelnosti

15.Minimalni dohodek

16.Nadomestila za invalidnost

17.Dolgotrajna oskrba

18.Otroško varstvo

19.Nastanitev

20.Dostop do osnovnih storitev

Pojasnilo

V tej prilogi je predstavljen prvi predhodni oris evropskega stebra socialnih pravic za posvetovanje z najširšo javnostjo. Steber je zasnovan tako, da bi bil vzpostavljen v euroobmočju, odprt pa bi bil tudi za druge države članice, ki bi se mu lahko pridružile prostovoljno.

Izhodišče stebra so socialni cilji in pravice, uzakonjene v primarnem pravu EU, ki ga sestavljajo Pogodba o Evropski uniji (PEU), Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU), Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in sodna praksa Sodišča Evropske unije. Da bi bila podlaga za posvetovanje dovolj široka, se steber dotika področij, na katerih je EU pristojna za sprejemanje zakonov, in drugih področij, na katerih so primarno pristojne države članice, vloga EU pa je predvsem podporna in dopolnilna. Zgleduje se tudi po praksah na nacionalni ravni in mednarodnih pravnih virih.

V zasnovi stebra se obstoječe pravice ne formulirajo na novo ali spreminjajo, temveč ostajajo v veljavi. Njegov cilj je dopolniti obstoječe pravice s podrobno navedbo bistvenih načel, ki bi morala udeleženim državam članicam postati skupna pri izvajanju njihove zaposlovalne in socialne politike, s posebnim poudarkom na potrebah in izzivih, s katerimi se sooča euroobmočje. Steber bi moral po vzpostavitvi postati referenčni okvir za pregled zaposlovalne in socialne uspešnosti udeleženih držav članic in pospeševanje reform na nacionalni ravni, zlasti pa bi moral postati vodilo za obnovljeno konvergenco znotraj euroobmočja.

Načela, predstavljena tukaj, so razvrščena glede na 20 področij politike, ki veljajo za bistvena za dobro delujoče in poštene trge dela ter mreže socialne varnosti. Upoštevajo ekonomske in socialne vidike, zelo raznolike položaje v Evropi ter spreminjajoče se razmere na terenu. Obravnavajo vprašanja, ki so osrednjega pomena za bolj poglobljeno in pravičnejšo ekonomsko in monetarno unijo, kot je potreba po spodbujanju konkurenčnosti, večji udeležbi na trgu dela, oblikovanju primerne minimalne ravni socialne zaščite, polni uporabi človeškega potenciala, zagotovitvi vzdržnosti javnih financ ter večji prilagodljivosti in odpornosti gospodarskih struktur.

Načela, predstavljena tukaj, veljajo za državljane EU in državljane tretjih držav z zakonitim prebivališčem, aktivne ali neaktivne, v skladu z besedilom vsakega načela. Izraz „delavec“ za namene tega posvetovanja pomeni osebo, ki v določenem obdobju opravlja storitve za drugo osebo in za to prejme plačilo ter se ravna po navodilih navedene osebe predvsem glede določanja časa, kraja in vsebine svojega dela.

Izraz „samozaposlen“ pomeni vse osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost za svoj račun. Izraz „zaposlene osebe“ pomeni tako delavce kot tudi samozaposlene. Področje uporabe teh izrazov bo treba med posvetovanjem morda še natančneje opredeliti.

Izbira in ubeseditev načel med drugim izhajata iz obstoječih navodil v okviru evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik, sekundarne zakonodaje EU in navodil „mehkega prava“, če obstajajo. Za boljšo umestitev vsakega načela so v orisu navedeni glavni odprti izzivi, opozarja se na možno dodano vrednost vsakega načela in, kjer je primerno, so v okvirčkih navedene ustrezne pravice iz primarnega prava. O teh načelih bi morala med posvetovanji potekati široka razprava, v okviru katere bi jih bilo treba natančneje opredeliti, da bi bil lahko predlog evropskega stebra socialnih pravic dokončno oblikovan leta 2017.

POGLAVJE I ENAKE MOŽNOSTI IN

DOSTOP DO TRGA DELA

1.Spretnosti, izobraževanje in vseživljenjsko učenje

Osnovna znanja na področju jezika, bralne in matematične pismenosti ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij, na katerih temelji učenje, so še vedno izziv za precejšen del populacije, od otrok do odraslih. Za večjo kakovost in ustreznost rezultatov izobraževanja morajo sistemi izobraževanja in usposabljanja postati uspešnejši, pravičnejši ter se morajo bolje odzivati na potrebe trga dela in družbene potrebe. Enak dostop do osvajanja osnovnih spretnosti in ključnih kompetenc v začetnem izobraževanju ne glede na ekonomske možnosti je treba dopolniti s kakovostnimi možnostmi za odrasle, da osvojijo osnovna znanja in ključne kompetence skozi vse življenje. Zaradi staranja prebivalstva, daljše delovne dobe in povečanega priseljevanja državljanov tretjih držav so potrebni dodatni ukrepi za nadgradnjo znanj in vseživljenjsko učenje, ki bodo omogočili uspešno prilagajanje tehnološkemu preoblikovanju in hitrim spremembam na trgu dela.

a.Vsem osebam mora biti omogočen dostop do kakovostnega izobraževanja in usposabljanja skozi vse življenje, da bi lahko osvojile zadostna osnovna znanja in ključne kompetence za aktivno udeležbo v družbi in zaposlitev. Nizkokvalificirane mlade in delovno sposobne odrasle je treba spodbujati k nadgradnji znanj in spretnosti.

2.Prožne in varne pogodbe o zaposlitvi

Prožne pogodbe lahko olajšajo vstop na trg dela in spodbujajo menjavo zaposlitve, delodajalcem pa omogočajo, da se odzovejo na spremembe v povpraševanju. V digitalnem gospodarstvu se delovni vzorci spreminjajo in nastajajo nove oblike dela, kot je samozaposlitev. Zaradi tega so načini za vstop na trg dela bolj raznoliki in pripomorejo k temu, da ljudje ostanejo aktivni. Vendar pa so v različnih pogodbah o zaposlitvi še vedno velike razlike glede pogojev zaposlitve.

Poleg tega obstajajo „siva območja“, kot sta „odvisna“ in „navidezna“ samozaposlitev, zaradi katerih nastajajo nejasne pravne razmere in prepreke, ki otežujejo dostop do socialne zaščite. Taki pojavi bi lahko povzročali nastanek prekarnosti in/ali dvotirnega trga dela, razdeljenega na segmente, kar bi oviralo produktivnost in vodilo v izključenost. Začasno zaposlovanje lahko poveča nevarnost nastanka prekarnosti zaradi nižje ravni zaščite pred odpuščanjem, nižjega plačila ter omejenega dostopa do socialne zaščite in usposabljanja. S premikom v smeri vrst pogodb, v katerih so jamstva in stroški primerljivi, bi začasna zaposlitev lahko pomenila odskočno desko za stalno, zanesljivo zaposlitev, hkrati pa bi okrepila odpornost trgov dela na pretrese.

a.Zagotoviti je treba enako obravnavanje ne glede na pogodbo o zaposlitvi, razen če je različna obravnava upravičena iz objektivnih razlogov. Preprečiti je treba napačno uporabo ali zlorabo prekarnih in začasnih delovnih razmerij.

b.Prožni pogoji za zaposlitev lahko odprejo vrata na trg dela in ohranijo zmožnost delodajalcev, da se hitro odzovejo na spremembe v povpraševanju; toda zagotoviti je treba prehod k pogodbam za nedoločen čas.

3.Varni poklicni prehodi

Poklicno življenje postaja vse bolj raznoliko, zajema več delovnih mest in oblik zaposlitve, prekinitve delovne poti, večjo mobilnost in spremembe poklica skozi življenje. Če želimo kar najbolje izkoristiti tehnološko preoblikovanje in hitre spremembe na trgih dela, je treba nuditi hitrejšo in boljšo pomoč pri prehodih med zaposlitvami in poklici ter pri redni nadgradnji znanj in spretnosti skozi celotno poklicno življenje.

V nadgradnjo znanj in spretnosti morajo vlagati delavci kot posamezniki, podjetja in družba. Nekatere pravice do socialne zaščite, kot so poklicne pokojnine, nadomestila za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje ali pravice do usposabljanja, je včasih težko prenesti ob menjavi delovnega mesta, pa tudi ob začetku samozaposlitve jih ni mogoče ovrednotiti ali ohraniti kot pridobljene. Nasprotno pa nekatere pravice iskalcev zaposlitve ali neaktivnih oseb ne bi smele odvračati od ponovne zaposlitve ali ustanovitve lastnega podjetja.

a.Vse delovno sposobne osebe morajo imeti dostop do pomoči pri iskanju zaposlitve, prilagojene posamezniku, ter jih je treba spodbujati k usposabljanju in nadgradnji znanj in spretnosti, da bi izboljšale svoje možnosti na trgu dela ali v podjetništvu in da bi lahko hitreje zamenjale delovno mesto ali poklic.

b.Za lažji prehod med zaposlitvami in poklici je treba zagotoviti ohranitev in prenosljivost socialnih pravic ter pravic do usposabljanja, pridobljenih skozi poklicno pot.

4.Aktivna podpora zaposlovanju

Zaradi trajne, ponavljajoče se in dolgotrajne brezposelnosti, zlasti pri mladih in nizkokvalificiranih osebah, so potrebni primerna in ciljno usmerjena pomoč pri (ponovni) zaposlitvi ter ukrepi za razvoj znanj in spretnosti, kvalifikacij ali delovnih izkušenj, da jim bo omogočen vstop v nove poklice. Hiter in uspešen dostop do takih ukrepov lahko prepreči izključitev s trga dela in socialno izključenost.

a.Vsem osebam, mlajšim od 25 let, mora biti v štirih mesecih po nastopu brezposelnosti ali končanem formalnem izobraževanju ponujena kakovostna zaposlitev, nadaljevalno izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

b.Zagotovljeno mora biti tudi, da se registriranim dolgotrajno brezposelnim osebam ponudi poglobljena individualna ocena, svetovanje in dogovor o vključitvi na trg dela, ki mora zajemati individualno ponudbo storitev in določitev enotne kontaktne točke, in sicer najpozneje 18 mesecev po nastopu brezposelnosti.

5.Enakost spolov ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja

Ženske so v zaposlovanju še vedno zastopane premalo, toda preveč v delu s krajšim delovnim časom in slabše plačanih sektorjih, njihova urna postavka pa je nižja, čeprav so po izobrazbi presegle moške. Pomoč pri njihovi udeležbi na trgu dela je ključnega pomena za zagotovitev enakih možnosti, glede na staranje delovne sile pa postaja tudi ekonomsko nujna.

Nezadostna ureditev dopusta in varstva otrok ter drugih vzdrževanih družinskih članov lahko osebe, ki so odgovorne za oskrbo, predvsem ženske, odvrne od tega, da bi še naprej delale na svojem delovnem mestu ali se znova zaposlile. Med ovirami za udeležbo žensk na trgu dela so tudi pomanjkanje ustreznih politik usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, fiskalni odvračilni dejavniki za prejemnike drugega dohodka ali pretirana obdavčitev dela ter stereotipi na študijskem in poklicnem področju.

Samozaposleni ali delavci, ki niso zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nimajo enakega dostopa do plačanega družinskega dopusta ali sistemov zavarovanja. Poleg tega se zaradi premajhnih možnosti in spodbud za to, da bi dopust vzeli moški, še krepi vloga žensk kot glavnih skrbnikov, kar negativno vpliva na zaposlovanje žensk.

Več priložnosti za prožno organizacijo dela nudi deloma tudi digitalno okolje in kombinacija več poklicev v ekonomiji delitve. Prožne delovne ureditve lahko pripomorejo tudi k lažjemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, saj lahko tako zaposlene osebe kot tudi podjetja prilagajajo delovni čas in vzorce svojim potrebam.

a.Spodbujati je treba enakost spolov na trgu dela in v izobraževanju, zagotavljati enako obravnavanje na vseh področjih, vključno s plačilom za delo, odpravljati prepreke za udeležbo žensk in preprečevati poklicno segregacijo.

b.Vsi starši in osebe, ki so odgovorne za oskrbo, morajo imeti dostop do ustreznih ureditev dopusta za otroke in druge vzdrževane sorodnike ter dostop do storitev oskrbe 1 . Spodbujati je treba enako izrabo dopusta med spoloma, in sicer z ukrepi, kot je zagotavljanje plačanega dopusta za starše, tako moške kot ženske.

c.V dogovoru med delodajalci in delavci se omogočijo in spodbujajo prožne ureditve dela, tudi na področju delovnega časa, ob upoštevanju potreb delavcev in delodajalcev.

6.Enake možnosti

Diskriminacija na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti je v vsej Uniji nezakonita. Kljub temu nekatere skupine težko vstopajo v svet dela. Zlasti državljani tretjih držav in etnične manjšine so v zaposlovanju nezadostno zastopani in jim bolj grozi nevarnost revščine in socialne izključenosti. Pomembno je odstraniti prepreke za njihovo udeležbo, med katerimi so lahko tudi jezikovne ovire ali vrzeli v priznavanju spretnosti in kvalifikacij. Glede diskriminacije na podlagi državljanstva ali narodnosti izkušnje s terena kažejo na slabo ozaveščenost delodajalcev o nediskriminatornih zaposlovalnih praksah in diskriminiranih oseb o njihovih pravicah.

Pomoč pri njihovi udeležbi na trgu dela je ključnega pomena za zagotovitev enakih možnosti, glede na staranje delovne sile pa postaja tudi ekonomsko nujna.

a. Krepiti je treba udeležbo nezadostno zastopanih skupin na trgu dela, pri čemer mora biti na vseh področjih zagotovljeno enako obravnavanje, tudi z ozaveščanjem in odpravljanjem diskriminacije.

POGLAVJE II POŠTENI DELOVNI POGOJI

7.Pogoji za zaposlitev

Zaradi novih oblik prožnega zaposlovanja je treba še skrbneje navesti naravo, obseg ali trajanje dela, določiti delodajalce in ustrezno stopnjo socialne zaščite ter preprečiti zlorabo med poskusno dobo. Decentralizirane, samoorganizirane oblike dela sicer lahko okrepijo avtonomijo delavcev in pospešijo razvoj podjetja, vendar je ozaveščenost o pravicah zaradi njih nižja, zahteve o obveščanju za delodajalce pa nejasne. Sedanje pravne določbe EU o obveščanju zaposlenih o pogojih za zaposlitev se ne uporabljajo od nastopa zaposlitve in jih je v vse bolj transnacionalnih, mobilnih, digitalnih in vse manj krajevno vezanih poslovnih modelih težje uporabljati. Ker je ureditev odpovedi pogodb za nedoločen čas zapletena, draga in negotova, podjetja nerada zaposlujejo, pa tudi veljavna pravila se zaradi take ureditve izvršujejo neenako.

a.Vsakega delavca je treba pred nastopom zaposlitve pisno seznaniti z njegovimi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

b.Če obstaja poskusna doba, mora biti razumno dolga; delavci morajo biti z njenimi pogoji seznanjeni, preden se začne.

c.Odpust delavca mora biti obrazložen, odpovedni rok mora biti razumno dolg, obstajati morata tudi ustrezno nadomestilo ter dostop do hitre in učinkovite pritožbe v okviru nepristranskega sistema reševanja sporov.

8.Plače

Minimalne plače na ustrezni ravni delavcem in njihovim družinam zagotavljajo dostojen življenjski standard ter jim pomagajo, da ne zapadejo v revščino zaposlenih. Široko področje uporabe preprečuje izkrivljanje, ki bi povzročilo nastanek dvotirnega trga dela. Predvidljivo gibanje plač je pomembno za stabilno poslovno okolje. Višina minimalne plače mora biti taka, da bodo imeli nekvalificirani delavci še vedno možnost za zaposlitev in da se bo brezposelnim in neaktivnim osebam zaposlitev izplačala. Izkazalo se je, da je ohranjanje gibanja plač v skladu s produktivnostjo bistvenega pomena za konkurenčnost, zlasti v euroobmočju.

a.Vsaka zaposlitev mora biti pošteno plačana in mora omogočati dostojen življenjski standard. Mehanizem določanja minimalne plače mora biti pregleden in predvidljiv, tako da bo zaščitil dostop do zaposlitve in ohranjal motivacijo za iskanje dela. Gibanje plač mora biti v skladu z gibanjem produktivnosti, in sicer v dogovoru s socialnimi partnerji in v skladu z nacionalnimi praksami.

9.Varnost in zdravje pri delu

Manj stabilna delovna razmerja, novi delovni vzorci in staranje delovne sile so prinesli nove izzive za zdravje in varnost pri delu. Zagotavljanje varstva vseh delavcev pred poklicnimi poškodbami in zdravstvenimi težavami ne glede na obliko zaposlitve in odpravljanje „sivih območij“, kot sta „odvisna“ in „navidezna“ samozaposlitev, zaradi katerih nastajajo nejasni pravni položaji, so pomembna priložnost za zmanjšanje prekarnosti in socialnih stroškov ter izboljšanje produktivnosti podjetij. Za krepitev prizadevanj za ponovno vključevanje in rehabilitacijo je potrebna večja udeležba delodajalcev pri ponovnem usposabljanju in prilagoditvi delovnih mest. Vendar pa izvrševanje preventivnih in popravnih ukrepov še vedno obremenjuje mala podjetja.

a.Zagotoviti je treba ustrezno raven varstva pred vsemi nevarnostmi, ki lahko nastanejo pri delu, ob ustrezni pomoči pri njenem izvajanju, predvsem za mikropodjetja in mala podjetja.

10.Socialni dialog in udeležba delavcev

Za dobro delujoč socialni dialog so potrebni avtonomni in reprezentativni socialni partnerji, ki lahko sprejemajo kolektivne pogodbe. Glede na upad organizacijske gostote in reprezentativnosti morajo socialni partnerji še okrepiti svoje zmožnosti za sodelovanje v bolje delujočem in uspešnem socialnem dialogu. Vključenost socialnih partnerjev na ravni EU in nacionalni ravni je bistvenega pomena za uspešno zasnovo in izvajanje ekonomskih in socialnih politik, tudi pri prizadevanjih za ohranitev zaposlitve v obdobjih upada gospodarske rasti. Poleg tega je zaradi novih organizacijskih oblik, kot so v storitvenem sektorju in digitalnem gospodarstvu, udeležba delavcev neenaka, njihovo obveščanje in posvetovanje z njimi pa bolj zapletena.

a.Potrebno je posvetovanje s socialnimi partnerji glede zasnove in izvajanja politik zaposlovanja in socialnih politik. Spodbujati jih je treba k oblikovanju kolektivnih pogodb v zadevah, ki jih zadevajo, ter spoštovati nacionalne tradicije, njihovo avtonomijo in pravico do kolektivnih ukrepov.

b.Vsem delavcem oziroma njihovim predstavnikom, tudi tistim, ki delajo digitalno in/ali čezmejno, je treba omogočiti pravočasno obveščanje in posvetovanje, zlasti v primeru kolektivnega odpuščanja, prenosa, prestrukturiranja in združitve podjetij.

POGLAVJE III USTREZNA IN VZDRŽNA SOCIALNA ZAŠČITA

11.Integrirane dajatve iz naslova socialne pomoči in storitve

V nekaterih primerih je ljudem otežen dostop do potrebne pomoči zaradi velikega števila dajatev in storitev, agencij in postopkov za oddajo vloge. Ker dajatve in storitve niso integrirane, so manj uspešne pri odpravljanju revščine ter podpori vključevanju v družbo in na trg dela. Ključnega pomena za učinkovito podporo je trojna uskladitev dajatev iz naslova socialne pomoči, aktivne podpore in socialnih storitev. Taka uskladitev bi morala zadevati upravičenost in kritje, usklajene ponudbe pomoči in ohranjanje določenih pravic ob ponovni zaposlitvi ali samozaposlitvi. Boljša integracija dajatev in storitev lahko izboljša stroškovno učinkovitost socialne zaščite.

a.Potrebna je integracija dajatev in storitev socialne zaščite v največji možni meri, da bi okrepili doslednost in uspešnost teh ukrepov ter pomagali pri vključevanju v družbo in na trg dela.

12.Zdravstveno varstvo in dajatve za primer bolezni

Zaradi staranja prebivalstva in visokih stroškov zdravljenja je pritisk na finančno vzdržnost sistemov zdravstvenega varstva in zmožnost zagotavljanja ustreznega zdravstvenega varstva za vse čedalje hujši. Visoki stroški zdravljenja v primerjavi z dohodki ali predolge čakalne dobe so dokazano ključni dejavniki, ki onemogočajo dostop do zdravstvenega varstva. Da bi omogočili splošen dostop do visokokakovostne oskrbe ob zagotavljanju finančne vzdržnosti sistemov zdravstvenega varstva ter spodbujali stroškovno učinkovito zdravstveno varstvo, promocijo zdravja in preprečevanje bolezni, si moramo bolj prizadevati za odpornejše, učinkovitejše in uspešnejše sisteme zdravstvenega varstva, tako pa bi imeli sistemi zdravstvenega varstva tudi več možnosti za soočanje z izzivi. Zagotavljanje splošnega dostopa do zdravstvenega varstva in odprava neenakosti na področju zdravja bosta okrepila socialno kohezijo in izboljšala gospodarske rezultate.

Ureditve dajatev za primer bolezni in/ali plačanega bolniškega dopusta so zelo različne glede čakalne dobe, trajanja, stopnje nadomestila in kontrolnih mehanizmov. Zagotovitev ustrezne najnižje stopnje nadomestila za primer bolezni ter spodbujanje rehabilitacije in ponovnega vključevanja ob hkratnem zagotavljanju finančne vzdržnosti takih programov je še vedno izziv.

a.Vsakdo mora imeti pravočasen dostop do kakovostnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva, potreba po zdravstvenem varstvu pa ne sme povzročati revščine ali finančne stiske. 

b.Sistemi zdravstvenega varstva morajo spodbujati stroškovno učinkovito zagotavljanje varstva ob hkratni močnejši promociji zdravja in preprečevanju bolezni, da bi izboljšali odpornost in finančno vzdržnost sistemov zdravstvenega varstva.

c.Vsem delavcem, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, mora biti med boleznijo zagotovljen ustrezno plačan bolniški dopust; spodbujati je treba udeležbo samozaposlenih v sistemih zavarovanja. Spodbujati je treba uspešno ponovno vključevanje in rehabilitacijo za hitro vrnitev na delo.

13.Pokojnine

Daljšanje življenjske dobe in vse manjši delež delovno sposobnega prebivalstva sta dvojni izziv v smislu zagotavljanja finančne vzdržnosti pokojnin in zmožnosti zagotavljanja ustreznih dohodkov v pokoju. Vezava zakonske upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo in zmanjšanje razkoraka med dejansko in zakonsko upokojitveno starostjo s preprečevanjem prezgodnjega izstopa iz delovne sile sta pomembna za uskladitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ ob hkratni ohranitvi medgeneracijske pravičnosti.

V več državah članicah so dodaten izziv tudi neustrezne pokojnine. V večini držav obstajajo tudi velike razlike v pokojnini med spoloma, saj so bili pri ženskah zaradi nižjih zaslužkov in skupne vsote prekinitev poklicne poti pokojninski prispevki nižji, s tem pa so nižje tudi njihove pokojninske pravice.

Nevarnost neustrezne pokojnine in nižjega kritja poklicne pokojnine je večja tudi pri samozaposlenih in osebah z netipično zaposlitvijo.

a.Pokojnine morajo vsem osebam v pokoju zagotoviti dostojen življenjski standard. Sprejeti je treba ukrepe za odpravo razlik v pokojninah med spoloma, na primer z ustreznim priznavanjem obdobij varstva. V skladu z nacionalnimi posebnostmi je treba spodbujati udeležbo samozaposlenih v sistemih pokojninskega zavarovanja.

b.Pokojninski sistemi si morajo prizadevati za zaščito vzdržnosti in prihodnje zadostnosti pokojnin, in sicer z zagotavljanjem široke osnove za prispevke, vezavo zakonske upokojitvene starosti na pričakovano življenjsko dobo in z odpravo razkoraka med dejansko upokojitvijo in zakonsko upokojitveno starostjo s preprečevanjem prezgodnjega izstopa iz delovne sile.

14.Nadomestilo za primer brezposelnosti

Z učinkovitimi nadomestili za brezposelnost je mogoče olajšati iskanje zaposlitve in izboljšati usklajevanje znanj in spretnosti, zagotoviti ekonomsko varnost med obdobji brezposelnosti, preprečiti revščino ter omogočiti samodejno stabilizacijo med upadi gospodarske rasti. V nekaterih primerih je prejemnikov nadomestil za brezposelnost zaradi strogih pogojev za upravičenost zelo malo. Trajanje nadomestila v nekaterih državah članicah ter izvrševanje pogojev za iskanje zaposlitve in udeležbo v aktivni podpori vzbujajo skrb.

a.Med ukrepi za pomoč brezposelnim morata biti tudi zahteva za aktivno iskanje zaposlitve in udeležbo v aktivni podpori skupaj z ustreznimi nadomestili za brezposelnost. Trajanje prejemanja nadomestil mora zagotavljati dovolj časa za iskanje zaposlitve, a tudi ohranjati spodbude za hitro ponovno zaposlitev 2 .

15.Minimalni dohodek

Večina držav članic, toda ne vse, revnim osebam ali osebam, ki jim grozi revščina, a nimajo drugih sredstev za preživljanje, zagotavlja minimalni dohodek. Toda med sedanjimi izzivi so tudi neustrezna višina prejemkov, zaradi katere se prejemniki ne morejo izogniti revščini, nizko kritje in nevlaganje vlog za podporo z minimalnim dohodkom, ker je dostop do teh shem zapleten. Pri osebah, sposobnih za delo, lahko šibka vezava na aktivno podporo in socialne službe ter nepostopno prenehanje prejemkov ob ponovni zaposlitvi povzročita odvisnost od prejemkov in ne spodbujata zaposlitve. Dohodkovna varnost ne zajema v zadostni meri oseb, ki jim potečejo nadomestila za brezposelnost, usklajenost med brezposelnostjo in minimalnim dohodkom pa je slaba. Pri starejših osebah določbe o minimalnem dohodku v večini držav članic ne zadostujejo, da bi osebe brez drugih sredstev obvarovale pred revščino.

a.Osebam brez zadostnih sredstev za dostojen življenjski standard je treba zagotoviti ustrezen minimalni dohodek. Pri delovno sposobnih osebah morajo biti te dajatve vezane na zahteve za udeležbo v aktivni podpori, da bi spodbudili (ponovno) vključevanje na trg dela.

16.Invalidnost

Invalidne osebe so v veliko večji nevarnosti, da jih doletita revščina ali socialna izključenost, kot splošno prebivalstvo. Soočajo se s pomanjkanjem ustrezne dostopnosti na delovnem mestu, diskriminacijo in odvračilnimi dejavniki na področju davčnih ugodnosti. Nadomestila za invalidnost so zasnovana tako, da lahko povzročijo odvisnost od nadomestila, npr. kadar se nadomestilo ob (ponovni) zaposlitvi v celoti ukine. Na njihovo sposobnost udeležbe v zaposlovanju in življenja v skupnosti lahko vpliva tudi dosegljivost podpornih storitev.

a.Invalidnim osebam morajo biti zagotovljene podporne storitve in osnovna dohodkovna varnost, ki jim omogoča dostojen življenjski standard. Pogoji za prejemanje nadomestila ne smejo ustvarjati ovir za zaposlitev.

17.Dolgotrajna oskrba

Staranje prebivalstva, spremembe družinskih struktur in večja udeležba žensk na trgu dela prispevajo k večjemu povpraševanju po storitvah dolgotrajne oskrbe. Vrzel, ki nastane zaradi nerazpoložljivih ali dragih storitev oskrbe v ustanovah, pogosto zapolnijo družinski skrbniki, navadno ženske. Formalna oskrba na domu, čeprav ji veliko prejemnikov in družinskih članov daje prednost, je še vedno preslabo razvita, zato je za veliko družin pogosto edina možnost neformalna oskrba, ki za tiste, ki se zanjo odločijo, pomeni hudo finančno breme. Za omogočanje dostopa do ustreznih storitev dolgotrajne oskrbe ob zagotavljanju finančne vzdržnosti sistemov dolgotrajne oskrbe si je zato treba še bolj prizadevati za izboljšanje zagotavljanja in financiranja dolgotrajne oskrbe.

a.Zagotoviti je treba dostop do kakovostnih in cenovno dostopnih storitev dolgotrajne oskrbe, tudi oskrbe na domu, ki jih bodo izvajali ustrezno usposobljeni strokovnjaki.

b.Zagotavljanje in financiranje storitev dolgotrajne oskrbe je treba okrepiti in izboljšati, da bi zagotovili dostop do ustrezne oskrbe na finančno vzdržen način.

18.Otroško varstvo

Storitve otroškega varstva izboljšujejo kognitivni in socialni razvoj otrok, zlasti tistih, ki živijo v prikrajšanih gospodinjstvih, in izboljšujejo izboraževalne in zaposlitvene možnosti za izobraževanje in trg dela v poznejši življenjski dobi. Formalno otroško varstvo je tudi ključno sredstvo za uskladitev poklicnega in zasebnega življenja ter spodbuda za zaposlitev staršev, zlasti žensk. Toda omejena razpoložljivost, dostop, cenovna dostopnost in kakovost so še vedno velike ovire in zavirajo razvoj otrok. Izziv je še vedno tudi dostop otrok iz prikrajšanih okolij do teh storitev.

a.Vsem otrokom je treba zagotoviti dostop do kakovostnih in cenovno dostopnih storitev otroškega varstva, ki jih izvajajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki.

b.Na zgodnji stopnji je treba sprejeti ukrepe in preventivne pristope za odpravo revščine otrok, tudi posebne ukrepe za spodbujanje udeležbe pri otrocih iz prikrajšanih okolij.

19.Nastanitev

Pomanjkanje ustrezne nastanitve in nezanesljivost nastanitve sta še vedno velika težava po vsej EU, ki povzroča finančno tvegane odločitve, deložacije, zaostanke pri plačevanju najemnin in odplačevanju hipotek, v skrajnih primerih tudi brezdomstvo. Razpoložljivost je premajhna tudi zaradi omejitev ponudbe v stanovanjskem sektorju in izkrivljanja na trgu najemnih stanovanj. Pomanjkanje ustrezne nastanitve je tudi ovira za mobilnost delovne sile, uveljavitev mladih na trgu dela, izpolnitev življenjskih načrtov in neodvisno življenje.

a.Socialno ogroženim osebam je treba zagotoviti dostop do socialnih stanovanj ali pomoč pri nastanitvi. Ranljivim osebam je treba zagotoviti zaščito pred deložacijo, gospodinjstvom z nizkimi ali povprečnimi dohodki pa pomoč za dostop do lastništva nepremičnine.

b.Brezdomcem je treba nuditi zatočišče, ki mora biti vezano na druge socialne službe za spodbujanje družbenega vključevanja.

20.Dostop do osnovnih storitev

Osnovne storitve, kot so elektronske komunikacije, prevoz, energija (kot sta električna energija in ogrevanje) in finančne storitve (kot so bančni računi), ki ljudem v družbi omogočajo polno socialno vključenost ter omogočajo enake možnosti za dostop do zaposlitve, niso vedno na razpolago ali dostopne vsakomur, ki jih potrebuje. Med ovirami za dostop so tudi cenovna dostopnost, pomanjkanje infrastrukture ali neizpolnjevanje pogojev za dostop pri invalidnih osebah.

a.Vsem ljudem mora biti zagotovljen cenovno dostopen dostop do osnovnih storitev, vključno z elektronskimi komunikacijami, energijo, prevozom in finančnimi storitvami. Socialno ogroženim osebam morajo biti na razpolago ukrepi za pomoč pri dostopu do teh storitev.

(1)  V skladu z načeli 17–18.

(2) Kot je določeno v načelu 3.