„2.   Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2002/87/ES, Direktive 2008/48/ES (*1), Direktive 2009/110/ES, Uredbe (EU) št. 575/2013 (*2), Direktive 2013/36/EU (*3), Direktive 2014/49/EU (*4), Direktive 2014/92/EU (*5), Direktive (EU) 2015/2366 (*6) Evropskega parlamenta in Sveta in, kolikor se ti akti uporabljajo za kreditne in finančne institucije ter pristojne organe, ki jih nadzorujejo, v okviru ustreznih delov Direktive 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki na Organ prenaša naloge. Organ deluje tudi v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 (*7).

Organ deluje tudi v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*8) in Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta (*9), kolikor se navedeni direktiva in uredba uporabljata za izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo. Organ samo v ta namen opravlja naloge, ki jih kateri koli pravno zavezujoč akt Unije podeljuje Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*10), ali Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*11). Organ se pri opravljanju teh nalog z navedenima Evropskima nadzornima organoma posvetuje in ju obvešča o svojih dejavnostih v zvezi z vsakim subjektom, ki je ‚finančna institucija‘, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali ‚udeleženec na finančnem trgu‘, kakor je opredeljen v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.   Organ deluje na področju dejavnosti kreditnih institucij, finančnih konglomeratov, investicijskih družb, plačilnih institucij in institucij elektronskega denarja v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov ter vključevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

„6.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.“;

„1.   Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se strankam in potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

„4.   Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

„3.   Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

„2.   Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“,

„4.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*18), da se preprečijo podvajanje, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.   Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike ali ogroziti pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

„2.   Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

„4.   Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za en mesec. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.   Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

„4.   Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

„1.   Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.

2.   Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet interesno skupino za bančništvo iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za bančništvo, navede razloge za to.“;

„2a.   Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

„4.   Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

„2a.   Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

„6.   Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za finančne institucije ali v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima, na izvajalce v finančnem sektorju, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo ali drugega izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti v skladu s pravom Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma lahko Organ, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, sprejme odločitev, s katero od pristojnega organa zahteva, da ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku, ki je v njem določen. Če organ ne ravna v skladu s to odločitvijo, lahko Organ sprejme tudi odločitev v skladu s prvim pododstavkom. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe v danem trenutku državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se z njim izvajajo te možnosti.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7.   Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu s tem uradnim mnenjem ali odločitvijo.“;

„1.   V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

„1a.   Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

1b.   Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(3a), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.“;

„3a.   Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

„4.   Kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in torej ne zagotavlja, da finančna institucija ali, v zadevah, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma ter boj proti njima, izvajalec v finančnem sektorju izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanj, lahko Organ brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo ali zadevnega izvajalca v finančnem sektorju, v kateri zahteva, da ta institucija ali ta izvajalec sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev svojih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ sprejme odločitev v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka tudi, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se te možnosti izvajajo.“;

„1.   Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

„3.   Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.“;

„2.   Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov (prikaz tveganja) za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja.“;

„4.   Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35. “;

„2.   Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov. Organ prav tako oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikost finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije in priročnik Unije za reševanje določata najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi analizira tudi morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

„1.   Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko bi lahko neugoden razvoj razmer ogrozil pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.“;

„3.   Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja nadzorniško konvergenco, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

„1.   Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja na trgu na te institucije.“;

„3.   Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s prikazom tveganja iz člena 22(2) te uredbe.“;

„3b.   Organ lahko zahteva, da pristojni organi finančnim institucijam naložijo, da dajo za informacije, ki jih morajo zagotoviti na podlagi odstavka 3a, opraviti neodvisno revizijo.“;

„4.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.“;

„2.   Interesno skupino za bančništvo sestavlja 30 članov. Od teh:

3.   Člane interesne skupine za bančništvo na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti bančnega sektorja, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za bančništvo so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.“;

„3a.   Člani interesne skupine za bančništvo izberejo predsednika med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za bančništvo pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.“;

„4.   Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike sektorja, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (*21) (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

„5.   Interesna skupina za bančništvo izdaja nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter 29, 30 in 32.

Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.

Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom ESA, v skladu s členom 56 o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

„7.   Organ javno objavi nasvete interesne skupine za bančništvo, ločene nasvete njenih članov in rezultate posvetov s to skupino, pa tudi informacije o tem, kako so bili nasveti in rezultati posvetov upoštevani.“;

„8.   Kadar nacionalni javni organ iz točke (b) odstavka 1 ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

„1.   Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora ali neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je ustrezno.“;

„5.   Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

„8.   Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).“;

„1.   Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 te uredbe ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) te uredbe in poglavja VI te uredbe, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) PEU in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice).

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz drugega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(2), (3) in (4) in člani odbora za medsebojne preglede iz člena 30(2) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.“;

„3a.   Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členom 30 glasuje o predlaganih odločitvah po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1 tega člena.

3b.   Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členoma 17 in 19 glasuje o predlagani odločitvi po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Predlagana odločitev se šteje za sprejeto, razen če ji nasprotuje navadna večina članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic ali navadna večina članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico nasprotujejo pisnemu postopku, o osnutku odločitve razpravlja odbor nadzornikov in se lahko sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se od datuma, ko so štirje ali manj kot štirje člani z glasovalno pravico iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic, predlagana odločitev sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje vsaj en glas članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.“;

„4.   Člani brez glasovalne pravice in opazovalci se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

Prvi pododstavek se ne uporablja za izvršnega direktorja in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.

4a.   Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

„3a.   Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja, razen nalog iz členov 9a, 9b in 30 ter členov 17 in 19 o vprašanjih v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za namene pranja denarja in financiranja terorizma, ter o njih poda mnenja in predloge.“;

„6.   Upravni odbor odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.“;

„8.   Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.“;

„9.   Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

„2.   Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi podpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta podpredsednik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.“;

„5.   Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.“;

„2a.   Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z navedeno direktivo.“;

„3.   Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo ESA, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.“;

„3.   Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.“;

„5.   Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.“;

„1.   Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.“;

„2.   Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali organih ali institucijah ali organih Unije, ki so vključeni v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za bančništvo. Člani in namestniki so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.“;

„3.   Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.“;

„1.   Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (*22) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

„1.   Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.“;

„2a.   Upravni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz odstavkov 1 in 2.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora in odbora nadzornikov in sodelujejo v dejavnostih Organa.“;

„3.   Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.   Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 (*25).

„2a.   V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9c.

2b.   V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi pristojnimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno izvajanja, delovanja in učinkovitosti posebnih nalog v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma in bojem proti njima, ki so bile Organu dodeljene v skladu s členom 1(2), točko (l) člena 8(1) ter členi 9a, 9b, 17 in 19 te uredbe. Komisija v okviru svoje ocene analizira medsebojni vpliv med navedenimi nalogami in nalogami, prenesenimi na Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), pa tudi pravno izvedljivost pooblastil Organa v obsegu, v katerem mu omogočajo sprejemanje ukrepov na podlagi nacionalnega prava, s katerim se prenašajo direktive, ali izvajanje možnosti. Komisija poleg tega na podlagi celovite analize stroškov in koristi ter z vidika cilja zagotavljanja skladnosti, učinkovitosti in uspešnosti podrobno preuči možnost, da obstoječi ali novi namenski agenciji za vso EU dodeli posebne naloge v zvezi s preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma ter bojem proti njima.“.

„2.   Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, Direktive 2002/87/ES, direktiv (EU) 2016/97 (*27) in (EU) 2016/2341 (*28) Evropskega parlamenta in Sveta, in, kolikor se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov Direktive (EU) 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki prenaša naloge na Organ.

Organ prispeva k delu Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta (*29), ki ga opravlja v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta (*30) in Uredbo (EU) št. 1093/2010. Organ se v skladu s členom 9a(9) Uredbe (EU) št. 1093/2010 odloči, ali soglaša ali ne.

3.   Organ deluje na področju dejavnosti zavarovalnic, pozavarovalnic, finančnih konglomeratov, institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalnih posrednikov, v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

„7.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.“;

„1.   Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se strankam in potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.“;

„4.   Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.“;

„1a.   Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

„3.   Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.“;

„2.   Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.“;

„4.   Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (*31), da se preprečijo podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.   Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike, ali ogroziti pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

„2.   Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

„4.   Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚regulativni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

„1.   Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.   Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.“;

„4.   Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz ‚izvedbeni tehnični standard‘. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.“;

„1.   Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.

2.   Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade, navede razloge za to.“;

„2a.   Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.“;

„4.   Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.“;

„2a.   Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.“;

„6.   Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7.   Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.“;

„1.   V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.“;

„1a.   Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

1b.   Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(4), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.“;

„3.   Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča.. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.“;

„3a.   Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.“;

„4.   Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo, v kateri zahteva, da sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.“;

„1.   Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.“;

„3.   Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.“;

„2.   Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.“;

„4.   Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.“;

„2.   Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora, oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele in velikost finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi analizira tudi morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.“;

„1.   Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko bi lahko neugoden razvoj razmer ogrozil pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema ali v razmerah čezmejnega poslovanja, ki bi lahko negativno vplivale na varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev v Uniji.“;

„3.   Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja nadzorniško konvergenco, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.“;

„1.   Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj razmer na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja razmer na trgu na te institucije.“;

„3.   Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s kazalniki iz člena 22(2) te uredbe.“;

„4.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.   Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.“;

„2.   Interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja sestavlja 30 članov. Od teh:

3.   Interesno skupino za poklicne pokojninske sklade sestavlja 30 članov. Od teh:

4.   Člane interesnih skupin na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti sektorjev zavarovanja in pozavarovanja ter poklicnih pokojnin, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesnih skupin so izbrani na podlagi svojih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja. “;

„4a.   Člani posamezne interesne skupine izberejo predsednika med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.“;

„5.   Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (*33) (Kadrovski predpisi). Interesni skupini lahko ustanovita delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za zavarovanje in pozavarovanje ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

„6.   Interesni skupini lahko izdajata nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 10 do 16 ter 29, 30 in 32.

Kadar člani interesnih skupin ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini njihovih članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.

Interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje, interesna skupina za poklicne pokojninske sklade, interesna skupina za bančništvo ter interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom ESA, v skladu s členom 56 o skupnih stališčih in skupnih aktih.“;

„8.   Organ javno objavi nasvete interesnih skupin, ločene nasvete njunih članov in rezultate posvetov s skupinama, pa tudi informacije o tem, kako so bili nasveti in rezultati posvetov upoštevani.“;

„6.   Kadar nacionalni javni organ iz točke (b) odstavka 1 ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.“;

„1.   Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora ali neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je ustrezno.“;

„5.   Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.“;

„8.   Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).“;

„1.   Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 te uredbe ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) te uredbe in poglavja VI te uredbe, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi.

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz drugega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(2), (3) in (4) in člani odbora za medsebojne preglede iz člena 30(2) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico.“;

„4.   Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členi 17, 19 in 30 glasuje o predlaganih odločitvah po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1 tega člena.

Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.“;

„5.   Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa, si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.“;

„3a.   Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja, razen nalog iz člena 30, ter o njih poda mnenja in predloge.“;

„6.   Upravni odbor odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.“;

„8.   Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.“;

„9.   Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.“;

„2.   Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi podpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta podpredsednik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.“;

„5.   Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.“;

„2a.   Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z navedeno direktivo.“;

„3.   Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo ESA, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.“;

„3.   Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.“;

„5.   Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.“;

„1.   Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.“;

„2.   Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali organih ali institucijah ali organih Unije, ki so vključeni v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojnine. Člani in namestniki so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.“;

„3.   Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.“;