20.9.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/6

(1)

Zakonodajni akti Unije na področju avtorske pravice in sorodnih pravic zagotavljajo pravno varnost in visoko raven zaščite imetnikov pravic ter predstavljajo harmoniziran pravni okvir. Ta okvir prispeva k pravilnemu delovanju notranjega trga in spodbuja inovacije, ustvarjalnost, naložbe in proizvodnjo novih vsebin, tudi v digitalnem okolju. Prav tako je njegov namen spodbuditi dostop do znanja in kulture tako, da ščiti dela in druge predmete urejanja ter dovoljuje izjeme ali omejitve, ki so v javnem interesu. Vzdrževati bi bilo treba pravično ravnovesje pravic in interesov med imetniki pravic in uporabniki.

(2)

Direktive 96/9/ES (3), 2001/29/ES (4), 2006/115/ES (5) in 2009/24/ES (6) Evropskega parlamenta in Sveta harmonizirajo pravice imetnikov pravic na področju avtorske pravice in sorodnih pravic. Navedene direktive skupaj z Direktivo 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta (7) določajo izčrpen seznam izjem in omejitev navedenih pravic, kar pod določenimi pogoji omogoča uporabo vsebin brez dovoljenja imetnikov pravic, da se dosežejo določeni cilji politike.

(3)

Slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja se še vedno soočajo s številnimi ovirami pri dostopu do knjig in drugega tiskanega gradiva, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami. Ob upoštevanju pravic slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja, ki so priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) in Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: UNCRPD), bi bilo treba sprejeti ukrepe za povečanje razpoložljivosti knjig in drugega tiskanega gradiva v dostopnih formatih ter izboljšati njihovo kroženje na notranjem trgu.

(4)

Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja (v nadaljnjem besedilu: Marakeška pogodba) je bila podpisana v imenu Unije 30. aprila 2014 (8). Njen cilj je izboljšati razpoložljivost in čezmejno izmenjavo določenih del in drugih zaščitenih predmetov urejanja v dostopnih formatih za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja. Marakeška pogodba od pogodbenic zahteva, da določijo izjeme ali omejitve pravic imetnikov avtorske pravice in sorodnih pravic za izdelavo ter razširjanje izvodov določenih del in drugih zaščitenih predmetov urejanja v dostopnem formatu ter za čezmejno izmenjavo navedenih izvodov. Sklenitev Marakeške pogodbe s strani Unije zahteva prilagoditev prava Unije, tako da se vzpostavi obvezna in harmonizirana izjema za uporabe, dela in upravičene osebe, ki jih zajema navedena pogodba.

(5)

V skladu z Mnenjem 3/15 Sodišča Evropske unije (9) je treba izjeme ali omejitve iz Marakeške pogodbe, ki veljajo za avtorsko pravico in sorodne pravice za izdelavo ter razširjanje izvodov določenih del in drugih predmetov urejanja v dostopnem formatu, izvajati v okviru področja, ki je bilo harmonizirano z Direktivo 2001/29/ES.

(6)

S to direktivo se na harmoniziran način izvajajo obveznosti, ki jih mora Unija izpolnjevati na podlagi Marakeške pogodbe, da se zagotovi dosledna uporaba ustreznih ukrepov na celotnem notranjem trgu. Ta direktiva bi zato morala določati obvezno izjemo za pravice, ki so harmonizirane s pravom Unije ter so relevantne za uporabe in dela, ki jih zajema Marakeška pogodba. Te pravice vključujejo zlasti pravice reproduciranja, posredovanja javnosti, dajanja na voljo javnosti, distribuiranja in posojanja, kakor jih določajo Direktive 2001/29/ES, 2006/115/ES in 2009/24/ES, ter ustrezne pravice iz Direktive 96/9/ES. Ker področje uporabe izjem ali omejitev iz Marakeške pogodbe vključuje tudi dela v zvočni obliki, kot so zvočne knjige, bi se morala obvezna izjema, ki jo določa ta direktiva, uporabljati tudi za sorodne pravice.

(7)

Ta direktiva zadeva slepe osebe, slabovidne osebe, katerih slabovidnosti ni mogoče izboljšati do te mere, da bi se omogočila vidna funkcija, ki bi bila primerljiva z vidno funkcijo osebe brez take motnje, osebe, ki imajo motnjo zaznavanja ali branja, vključno z disleksijo ali katero koli drugo učno težavo, ki jim preprečuje, da berejo tiskana dela v enaki meri kot osebe brez take motnje, ali osebe, ki zaradi telesne invalidnosti ne morejo držati ali premikati knjige ali osredotočiti ali premikati pogleda v meri, ki je običajno sprejemljiva za branje, če te osebe zaradi take motnje ali invalidnosti ne morejo brati tiskanih del v enaki meri kot osebe brez take motnje ali invalidnosti. Cilj te direktive je torej izboljšati razpoložljivost knjig, tudi e-knjig, periodičnih publikacij, časopisov, revij in drugih pisnih del, zapisov, vključno z notnimi zapisi, ter drugega tiskanega gradiva, tudi v digitalni ali analogni zvočni obliki, spletno ali nespletno, v formatih, s katerimi navedena dela in drugi predmeti urejanja postanejo dostopni navedenim osebam v enaki meri kot osebam brez take motnje ali invalidnosti. Dostopni formati vključujejo na primer Braillovo pisavo, velik tisk, prilagojene e-knjige, zvočne knjige in radijske oddaje.

(8)

Obvezna izjema, ki jo določa ta direktiva, bi morala prav tako omejiti pravico reproduciranja na način, da se omogoči vsako dejanje, ki je potrebno za spremembo ali pretvorbo ali prilagoditev dela ali drugega predmeta urejanja, da se izdela izvod v dostopnem formatu, ki upravičenim osebam omogoča dostop do tega dela ali drugega predmeta urejanja. To vključuje zagotavljanje potrebnih sredstev za navigacijo po informacijah v izvodu v dostopnem formatu. Vključuje tudi spremembe, ki bi bile potrebne v primerih, ko je format dela ali drugega predmeta urejanja že dostopen določenim upravičenim osebam, drugim upravičenim osebam pa morebiti ne, zaradi različnih oblik motenj ali invalidnosti ali okvar ali različnih stopenj teh motenj ali invalidnosti.

(9)

Dovoljene uporabe, določene s to direktivo, bi morale vključevati izvode v dostopnem formatu, ki jih izdelajo upravičene osebe ali pooblaščeni subjekti, ki zadovoljujejo njihove potrebe, bodisi da so ti pooblaščeni subjekti javne bodisi zasebne organizacije, zlasti knjižnice, izobraževalne ustanove in druge nepridobitne organizacije, ki so jim storitve osebam z motnjami branja ena od primarnih dejavnosti, institucionalnih obveznosti ali del njihovega poslanstva v javnem interesu. Navedene uporabe, določene v tej direktivi, bi morale vključevati tudi izvode v dostopnem formatu, ki jih za izključno uporabo upravičenih oseb izdela fizična oseba v imenu upravičene osebe ali fizična oseba, ki upravičeni osebi pomaga pri izdelavi teh izvodov. Izvode v dostopnem formatu bi bilo treba izdelati le za tista dela ali druge predmete urejanja, do katerih imajo upravičene osebe ali pooblaščeni subjekti zakonit dostop. Države članice bi morale zagotoviti, da so vse pogodbene določbe, katerih cilj je na kakršen koli način preprečiti ali omejiti izvajanje te izjeme, nične.

(10)

Izjema, ki je določena v tej direktivi, bi morala pooblaščenim subjektom dovoliti spletno in nespletno izdelavo ter razširjanje izvodov del ali drugih predmetov urejanja, ki jih zajema ta direktiva, v dostopnem formatu v Uniji. Ta direktiva ne bi smela nalagati obveznosti za izdelavo in razširjanje teh izvodov za pooblaščene subjekte.

(11)

Omogočeno bi moralo biti, da so izvodi v dostopnem formatu, izdelani v eni državi članici, na voljo v vseh državah članicah, s čimer bodo bolj razpoložljivi na notranjem trgu. To bi zmanjšalo potrebo po podvajanju dela, potrebnega za izdelavo izvodov v dostopnem formatu za isto delo ali drug predmet urejanja po vsej Uniji, kar bi ustvarilo prihranke in povečalo učinkovitost. Ta direktiva bi zato morala zagotoviti, da izvodi v dostopnem formatu, ki jih pooblaščeni subjekti izdelajo v kateri koli državi članici, lahko krožijo v vsej Uniji ter da upravičene osebe in pooblaščeni subjekti lahko do njih dostopajo v vsej Uniji. Da bi spodbudili to čezmejno izmenjavo ter poenostavili medsebojno identifikacijo in sodelovanje med pooblaščenimi subjekti, bi bilo treba spodbujati prostovoljno izmenjavo informacij v zvezi z imeni in kontaktnimi podatki pooblaščenih subjektov s sedežem v Uniji, vključno s spletišči, če obstajajo. Države članice bi zato morale informacije, ki jih prejmejo od pooblaščenih subjektov, predložiti Komisiji. To za države članice ne pomeni obveznosti preverjanja popolnosti in točnosti teh informacij ali njihove skladnosti z nacionalnim pravom, ki prenaša to direktivo. Komisija bi morala te informacije dati na voljo na spletu prek osrednje informacijske dostopne točke na ravni Unije. To bi tudi pomagalo pooblaščenim subjektom ter upravičenim osebam in imetnikom pravic pri kontaktiranju pooblaščenih subjektov za pridobitev natančnejših informacij, v skladu z določbami iz te direktive in Uredbe (EU) 2017/1563 Evropskega parlamenta in Sveta (10). Zgoraj navedena osrednja informacijska dostopna točka bi morala dopolnjevati informacijsko dostopno točko, ki jo bo vzpostavila Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), kakor je določeno v Marakeški pogodbi in katere cilj je poenostavitev identifikacije in sodelovanja med pooblaščenimi subjekti na mednarodni ravni.

(12)

Za izboljšanje razpoložljivosti izvodov v dostopnem formatu ter preprečevanje nepooblaščenega razširjanja del ali drugih predmetov urejanja bi morali pooblaščeni subjekti, ki se ukvarjajo z distribucijo, posredovanjem javnosti ali dajanjem izvodov v dostopnem formatu na voljo javnosti, izpolnjevati določene obveznosti.

(13)

Zahteve za dovoljenje ali priznavanje, ki jih lahko države članice določijo za pooblaščene subjekte, kot so zahteve v zvezi z zagotavljanjem splošnih storitev upravičenim osebam, subjektom, ki so zajeti z opredelitvijo pooblaščenega subjekta iz te direktive, ne bi smele preprečiti uporab, ki jih ta direktiva dovoljuje.

(14)

Državam članicam glede na posebno naravo izjeme, ki je določena v tej direktivi, njeno ciljno področje uporabe in potrebo po pravni varnosti za njene upravičence ne bi smelo biti dovoljeno nalaganje dodatnih zahtev za uporabo izjeme, kot je predhodno preverjanje komercialne razpoložljivosti del v dostopnih formatih, poleg zahtev, določenih v tej direktivi. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno le določiti odškodninske sheme glede dovoljenih uporab del ali drugih predmetov urejanja s strani pooblaščenih subjektov. Da bi se izognili bremenu za upravičene osebe ter preprečili ovire za čezmejno razširjanje izvodov v dostopnem formatu in čezmernim zahtevam za pooblaščene subjekte, je pomembno, da so možnosti držav članic za določanje takšnih odškodninskih shem omejene. Za odškodninske sheme zato ne bi smela biti potrebna vplačila s strani upravičenih oseb. Odškodninske sheme bi morale veljati le za uporabe s strani pooblaščenih subjektov s sedežem na ozemlju države članice, ki določa to shemo, zanje pa ne bi smela biti potrebna vplačila s strani pooblaščenih subjektov s sedežem v drugih državah članicah ali tretjih državah, ki so pogodbenice Marakeške pogodbe. Države članice bi morale zagotoviti, da ni še več obremenjujočih zahtev za čezmejno izmenjavo izvodov v dostopnem formatu v okviru takšnih odškodninskih shem kot v situacijah, ki niso čezmejne, vključno glede oblike in morebitne višine odškodnine. Pri določanju višine odškodnine bi bilo treba ustrezno upoštevati neprofitno naravo dejavnosti pooblaščenih subjektov, cilje splošnega interesa v tej direktivi, interese upravičencev do izjeme, morebitno škodo za imetnike pravic in potrebo po zagotavljanju čezmejnega razširjanja izvodov v dostopnem formatu. Upoštevati bi bilo treba tudi posebne okoliščine vsakega primera, ki izhaja iz izdelave posameznega izvoda v dostopnem formatu. Ko je škoda imetnika pravic minimalna, plačilo odškodnine ne bi bilo potrebno.

(15)

Bistveno je, da vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te direktive spoštuje temeljne pravice, zlasti pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine, in je nujno, da je vsaka taka obdelava v skladu tudi z direktivama 95/46/ES (11) in 2002/58/ES (12) Evropskega parlamenta in Sveta, ki urejata obdelavo osebnih podatkov, ki bi jo lahko izvajali pooblaščeni subjekti v okviru te direktive in pod nadzorom pristojnih organov držav članic, zlasti neodvisnih javnih organov, ki jih imenujejo države članice.

(16)

Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov (v nadaljnjem besedilu: UNCRPD), katere pogodbenica je Unija, invalidom zagotavlja pravico do dostopa do informacij in izobrazbe ter pravico do udeležbe v kulturnem, gospodarskem in družbenem življenju na enaki podlagi kot drugim osebam. UNCRPD od pogodbenic zahteva, da skladno z mednarodnim pravom sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi preprečujejo, da bi zakoni o varstvu intelektualne lastnine nerazumno ali diskriminatorno ovirali dostop invalidov do kulturnega gradiva.

(17)

Na podlagi Listine so vse oblike diskriminacije, vključno na podlagi invalidnosti, prepovedane, pravica invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti pa je priznana in spoštovana s strani Unije.

(18)

S sprejetjem te direktive je namen Unije zagotoviti, da imajo upravičene osebe dostop do knjig in drugega tiskanega gradiva v dostopnem formatu po vsem notranjem trgu. Zato je ta direktiva ključen prvi korak k izboljšanju dostopa do del za invalide.

(19)

Komisija bi morala ocenjevati stanje v zvezi z razpoložljivostjo del in drugih predmetov urejanja v dostopnih formatih, ki jih ta direktiva ne zajema, ter razpoložljivost del in drugih predmetov urejanja v dostopnem formatu za osebe z drugimi motnjami. Pomembno je, da Komisija stanje s tem v zvezi natančno spremlja. Po potrebi bi lahko razmislili o spremembah področja uporabe te direktive na podlagi poročila, ki ga predstavi Komisija.

(20)

Države članice bi morale imeti možnost, da še naprej zagotavljajo izjemo ali omejitev v korist invalidom v primerih, ki jih ta direktiva ne zajema, zlasti kar zadeva dela in druge predmete urejanja ter invalidnosti, ki jih ta direktiva ne zajema, na podlagi točke (b) člena 5(3) Direktive 2001/29/ES. Ta direktiva državam članicam ne preprečuje določanja izjem ali omejitev pravic, ki niso harmonizirane v okviru Unije za avtorske pravice.

(21)

Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini in UNCRPD. To direktivo bi bilo treba razlagati in uporabljati v skladu z navedenimi pravicami in načeli.

(22)

Marakeška pogodba nalaga določene obveznosti glede izmenjave izvodov v dostopnem formatu med Unijo in tretjimi državami, ki so pogodbenice navedene pogodbe. Ukrepi, ki jih je Unija sprejela za izpolnjevanje navedenih obveznosti, so zajeti v Uredbi (EU) 2017/1563, ki bi jo bilo treba brati v povezavi s to direktivo.

(23)

Ker cilja te direktive, in sicer da se izboljša dostop slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja v Uniji do del in drugih predmetov urejanja, zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(24)

V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (13) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustrezajočimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno –

(1)

„delo ali drugi predmeti urejanja“ pomeni delo v obliki knjige, periodične publikacije, časopisa, revije ali drugega pisnega dela, zapisa, vključno z notnimi zapisi, in povezane ilustracije v katerem koli mediju, vključno z zvočno obliko, kot so zvočne knjige, in digitalnimi formati, ki je zaščiteno z avtorsko pravico ali sorodnimi pravicami ter se objavi ali drugače zakonito da na voljo javnosti;

(2)

„upravičena oseba“ pomeni, ne glede na druge motnje oziroma oblike invalidnosti, osebo, ki:

(3)

„izvod v dostopnem formatu“ pomeni izvod dela ali druge predmete urejanja v drugačnem načinu ali obliki, ki upravičeni osebi daje dostop do dela ali drugih predmetov urejanja in ki taki osebi tudi omogoča, da do dela dostopa enako učinkovito in z enako lahkoto kot osebe brez okvar ali motenj iz točke 2;

(4)

„pooblaščeni subjekt“ pomeni subjekt, ki ga je država članica pooblastila ali priznala, da nepridobitno zagotavlja izobraževanje, usposabljanje, prilagojeno branje ali dostop do informacij upravičenim osebam. To vključuje tudi javne ustanove ali neprofitne organizacije, ki zagotavljajo enake storitve upravičenim osebam kot eno izmed svojih primarnih dejavnosti, institucionalnih obveznosti ali del svojega poslanstva v javnem interesu.

(a)

upravičena oseba, ali oseba, ki deluje v njenem imenu, izdela izvod v dostopnem formatu dela ali drugih predmetov urejanja, do katere ima upravičena oseba zakonit dostop za svojo izključno uporabo, in

(b)

pooblaščeni subjekt izdela izvod v dostopnem formatu dela ali drugih predmetov urejanja, do katerih ima zakonit dostop, ali na nepridobitni osnovi posreduje, da na voljo, distribuira ali posodi izvod v dostopnem formatu upravičeni osebi ali drugemu pooblaščenemu subjektu za namen izključne uporabe s strani upravičene osebe.

(a)

distribuira, posreduje in da na voljo razpoložljive izvode v dostopnem formatu le upravičenim osebam ali drugim pooblaščenim subjektom;

(b)

sprejme ustrezne ukrepe za odvračanje od nedovoljene reprodukcije, distribucije, posredovanja javnosti ali dajanja izvodov v dostopnem formatu na voljo javnosti;

(c)

izkazuje ustrezno skrbnost pri ravnanju z deli ali drugimi predmeti urejanja ter njihovimi izvodi v dostopnem formatu in tako ravnanje beleži ter

(d)

objavlja in posodablja, če je to primerno, na svojem spletišču ali po drugih spletnih ali nespletnih poteh, informacije o tem, kako izpolnjuje obveznosti iz točk (a) do (c).

(a)

seznam del ali drugih predmetov urejanja, za katere ima izvode v dostopnem formatu, in razpoložljive formate ter

(b)

imena in kontaktne podatke o pooblaščenih subjektih, s katerimi si je izmenjal izvode v dostopnem formatu na podlagi člena 4.