—

ISU bo največ petim državam pogodbenicam zagotovila podporo pri bolj tekočem nacionalnem dialogu med deležniki. Države pogodbenice, ki izpolnjujejo pogoje, imajo prihajajoče roke za odstranitev min v letih 2018, 2019, 2020 in še kasneje. Pri izboru držav pogodbenic prejemnic bo sodeloval odbor Konvencije za izvajanje člena 5;

—

ISU bo bolj tekoče nacionalne dialoge med deležniki zagotavljala v sodelovanju z deležniki, kot so zadevni vladni uradniki, predstavniki ljudi, prizadetih zaradi min, donatorji protiminskega delovanja, vključno z zadevnimi subjekti Unije, organizacijami za odstranjevanje min, Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min, agencije Združenih narodov in Ženevskim mednarodnim centrom za humanitarno odstranjevanje min. Ti ključni akterji bodo neposredno sodelovali pri izvajanju projekta, kot je ustrezno, pod pogoji, določenimi v izkazu vpliva na proračun. V dialogih bo oblikovan podroben sklepni dokument, ki bo vseboval geografske informacije glede preostalih območij, na katerih je treba izvesti anketo in odstranjevanje, informacije o metodologijah za obravnavo preostalih področij in izzivov, ki se pojavljajo pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z odstranjevanjem min, ter priporočil za premagovanje teh izzivov in mejniki za obravnavo ugotovljenih izzivov. V nacionalne dialoge med deležniki bodo vključeni vidiki spolov in raznolikosti na nivojih zasnove, upravljanja in izvajanja;

—

nadaljevalni ukrepi se bodo izvedli v največ petih primerih, kot odgovor na priporočila iz sklepnih dokumentov. V okviru navedenih ukrepov bo ISU zagotovila dodatno tehnično podporo (npr. za pripravo/posodobitev nacionalnih akcijskih načrtov za odstranjevanje min, oblikovanje projektnih predlogov itd.)

—

V okviru dialogov deležnikov bo oblikovan podroben sklepni dokument, v katerem bodo navedeni preostali izzivi, cilji, časovnice in priporočila za nadaljnje ukrepanje;

—

države pogodbenice, ki so izbrane za nacionalne dialoge med deležniki, bodo lahko poročale o stanju izvajanja Konvencije in akcijskega načrta iz Maputa ter izboljšale letno poročanje državam pogodbenicam o izvajanju njihovih obveznosti do določenega roka;

—

izbrane države bodo razvile prakse na področju vzpostavljanja in ohranjanja partnerstev, tudi z donatorji in organizacijami za odstranjevanje min, da bi podprli prizadevanja za izpolnitev njihovih zavez v najkrajšem možnem času;

—

izbrane države bodo lahko bolje izrazile svoje namere za izpolnjevanje zavez iz akcijskega načrta iz Maputa ter svoje potrebe po podpori, npr. za oblikovanje in posodobitev nacionalnih akcijskih načrtov za odstranjevanje min, oblikovanje projektnih predlogov.

—

Države pogodbenice Konvencije, ki so v procesu izvajanja obveznosti odstranjevanja min iz Konvencije;

—

ženske, moški, dečki in deklice, ki so prizadeti zaradi prisotnosti ali suma prisotnosti protipehotnih min, ter njihove družine in skupnosti;

—

nacionalni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanji odstranjevanja min;

—

države in organizacije, ki podpirajo prizadevanja za odstranjevanje min.

—

ISU bo največ petim državam pogodbenicam zagotovila podporo pri sklicu nacionalnega dialoga med deležniki v državah pogodbenicah, ki

Pri izboru držav pogodbenic prejemnic bo sodeloval odbor Konvencije za pomoč žrtvam;

—

ISU bo bolj tekoče nacionalne dialoge med deležniki zagotavljala v sodelovanju s ključnimi akterji, kot so zadevni vladni uradniki, donatorji, vključno z zadevnimi subjekti unije, agencije Združenih narodov, Uradom visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, Mednarodno kampanjo za prepoved protipehotnih min in Zvezo proti kasetnemu strelivu ter organizacijami invalidov. Rezultat nacionalnih dialogov med deležniki bo tudi priprava podrobnega sklepnega dokumenta, pri katerem bodo sodelovali deležniki in v katerem bodo opredeljeni izzivi in razkoraki pri izvajanju zavez glede pomoči žrtvam iz akcijskega načrta iz Maputa, priporočila, kako jih premagovati, in zadani cilji;

—

nadaljnje ukrepanje bo izvedeno v največ petih primerih, kot odgovor na priporočila iz sklepnih dokumentov. Nadaljnji ukrepi lahko vključujejo zagotovitev dodatne tehnične podpore s strani ISU, npr. za revizije nacionalnih načrtov, oblikovanje projektnih predlogov itd.;

—

v Sklepu 2012/700/SZVP je bila izražena podpora globalni konferenci z naslovom Mostovi med svetovi, ki je bila aprila 2014 v Medellinu, v Kolumbiji, njen namen pa je bil razširiti razumevanje mednarodne skupnosti glede položaja pomoči žrtvam v širšem kontekstu. V okviru nadaljnjega ukrepanja bo ta sklep omogočil ISU, da v sodelovanju s ključnimi akterji, kot so Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, zadevni subjekti Unije, Mednarodna kampanja za prepoved protipehotnih min in Zveza proti kasetnemu strelivu ter organizacije invalidov, organizira mednarodno konferenco nacionalnih strokovnjakov, da bi obravnavali izzive in dobre prakse pri vključevanju pomoči žrtvam v širši kontekst invalidnosti in razvoja na nacionalni ravni. Namen mednarodne konference bo zlasti okrepiti vezi s prizadevanji za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in načrtovati proces za dosego trajnostnih razvojnih ciljev Združenih narodov. Mednarodna konferenca bo temeljila na delu odbora za pomoč žrtvam Konvencije o prepovedi protipehotnih min in predstavnikov drugih ustreznih organov, kot na primer koordinatorjev pomoči žrtvam Konvencije o kasetnem strelivu ter Protokolu V o eksplozivnih ostankih vojne h Konvenciji o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako.

—

V nacionalnih dialogih med deležniki bo oblikovan podroben sklepni dokument, v katerem bodo opredeljeni izzivi in razkoraki ter priporočila izbranim državam in konkretni ukrepi, ki jih te države lahko sprejmejo za premagovanje ugotovljenih izzivov pri izvajanju zavez glede pomoči žrtvam iz akcijskega načrta iz Maputa;

—

sklepni dokument bo podprl razvoj nacionalnih politik ter spodbudil dialog in sodelovanje z donatorji in izvajalskimi agencijami;

—

rezultat nadaljnjih ukrepov v največ petih državah pogodbenicah za podporo prizadevanjem za premagovanje izzivov in razkorakov, ugotovljenih v nacionalnih dialogih med deležniki, bo večja zmogljivost držav pogodbenic pri izpolnjevanju njihovih zavez iz akcijskega načrta iz Maputa, npr. pri revizijah nacionalnih načrtov, oblikovanju projektnih predlogov;

—

nacionalni dialogi med deležniki bodo razširili zavedanje o svetovnih prizadevanjih in dobrih praksah pri izpolnjevanju potreb in zagotavljanju spoštovanja pravic preživelih z oblikovanjem širših okvirov;

—

izbrane države bodo lahko bolje poročale o stanju izvajanja akcijskega načrta iz Maputa, pa tudi o načrtih, ki jih imajo v zvezi s tem;

—

nacionalni strokovnjaki, ki bodo sodelovali na mednarodni konferenci, bodo pridobili boljše razumevanje položaja pomoči žrtvam v okviru prizadevanj za izvajanje Konvencije o pravicah invalidov in načrtovanje procesa za dosego trajnostnih razvojnih ciljev Združenih narodov.

—

Države pogodbenice Konvencije, ki so poročale o odgovornosti za pomembno število preživelih žrtev min;

—

ženske, moški, dečki in deklice, ki so postali žrtve min in drugih eksplozivnih ostankov vojne ter njihove družine in skupnosti;

—

nacionalni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vprašanji pomoči žrtvam.

—

Projektno skupino na visoki ravni za vsesplošno uporabo Konvencije bo podpirala ISU, vključno s podporo s strani osebnosti na visoki ravni, ki lahko sodelujejo z voditelji največ petih držav nepogodbenic na ministrski ali višji ravni glede pristopa h Konvenciji in/ali upoštevanja Konvencije in njenih pravil;

—

potekala bodo prizadevanja za pridobitev posodobljenih neposrednih informacij iz držav, ki niso pogodbenice Konvencije, o ovirah za pristop, da bi bile tovrstne informacije uporabljene pri oblikovanju vsebinskih dokumentov za četrto konferenco o pregledu, ki bo leta 2019, tudi prek celovitega poročila o napredku, doseženem glede vsesplošne uporabe Konvencije in njenih pravil, ter možnosti za nadaljnji napredek;

—

študija o varnosti meje, ki se je začela na podlagi Sklepa 2012/700/SZVP, se bo razvijala naprej v sodelovanju s partnerji, kot je Ženevski center za varnostno politiko ali Ženevski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami, in sicer v instrument za vsesplošno uporabo, namenjeno državam, ki še vedno menijo, da so protipehotne mine nenadomestljivo orodje za varnost meje.

—

Največ pet držav nepogodbenic bo vključenih na ministrski ali višji ravni glede upoštevanja Konvencije;

—

pridobile se bodo posodobljene informacije o politikah protipehotnih min v državah nepogodbenicah. Te informacije bodo uporabljene pri oblikovanju vsebinskega dokumenta za četrto konferenco o pregledu, tudi prek celovitega poročila o napredku, doseženem pri izpolnjevanju ciljev vsesplošne uporabe Konvencije, ter možnosti za nadaljnji napredek;

—

zagovorništvo s strani držav pogodbenic Konvencije in nevladnih organizacij bo oživljeno na podlagi nadaljnjih ukrepov, ki izhajajo iz obiskov projektne skupine na visoki ravni;

—

nove informacije bodo zbrane v publikaciji, ki bo obravnavala najpogosteje izpostavljene zaznane ovire za pristop h Konvenciji in ki se lahko uporabi za podporo prizadevanjem za vsesplošno uporabo;

—

sodelujoče države nepogodbenice bodo z vključevanjem v ta projekt napredovale v smeri pristopa h Konvenciji in/ali upoštevanja njenih pravil.

—

Države, ki niso države pogodbenice in še niso ratificirale, odobrile, sprejele Konvencije ali pristopile k njej;

—

države pogodbenice Konvencije ter nevladne in mednarodne organizacije, vključene v prizadevanja za spodbujanje vsesplošne uporabe Konvencije.

—

Pripravljena bo otvoritvena prireditev za promocijo tega sklepa in splošne podpore Unije dejavnostim za odstranjevanje min, organizirana pa bo tudi zaključna prireditev, da se javnost obvesti o dejavnostih na podlagi tega sklepa in njihovih rezultatih ter tako poudari prispevek Unije;

—

komuniciranje o dejavnostih v okviru tega sklepa in zavezanosti Unije izvajanju Konvencije bo mogoče spremljati v celotnem obdobju izvajanja tega sklepa na spletnem mestu Konvencije, prek družabnih omrežij ter v nacionalnem in mednarodnem tisku;

—

pridobil se bo komunikacijski material, npr. plakati, oglasi, videoposnetki, reklamni material, ki bo na voljo zadevnim deležnikom in partnerjem.

—

Uradniki Unije in njenih držav članic bodo dobro poznali ta sklep in kako je povezan z njihovim delom;

—

o zavezanosti Unije Konvenciji in dejavnostim odstranjevanja min na splošno bodo obveščene države pogodbenice Konvencije in svetovna javnost, zainteresirana za varnost ljudi na splošno;

—

okrepljeno bo zavedanje glede ciljev Konvencije in akcijskega načrta iz Maputa.