29.10.2008

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/1

---

UREDBA SVETA (ES) št. 1005/2008

z dne 29. septembra 2008

o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2005 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 37 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta (1),

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (2),

po posvetovanju z Odborom regij,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Skupnost je pogodbenica Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 („UNCLOS“), je ratificirala Sporazum Združenih narodov o izvajanju določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib z dne 4. avgusta 1995 („Sporazum ZN o staležih rib“) in je sprejela Sporazum o izpolnjevanju mednarodnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki veljajo za ribolovna plovila na odprtem morju dne 24. novembra 1993 Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo („Sporazum FAO o skladnosti z ukrepi“). Te določbe so predvsem vzpostavile načelo, da so vse države dolžne sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje trajnostnega upravljanja morskih virov in da morajo zaradi tega med seboj sodelovati.

(2)

Cilj skupne ribiške politike, kakor je opredeljen v Uredbi Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (3) je zagotoviti izkoriščanje živih vodnih virov, ki ustvarja trajnostne gospodarske, okoljske in socialne pogoje.

(3)

Nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov (IUU) je ena največjih groženj trajnostnemu izkoriščanju živih vodnih virov in ogroža sam temelj skupne ribiške politike in mednarodna prizadevanja za spodbujanje boljšega upravljanja oceanov. Ribolov IUU je tudi grožnja za morsko biotsko raznovrstnost, česar se je treba lotiti v skladu s cilji, opredeljenimi v sporočilu Komisije o zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje.

(4)

FAO je leta 2001 sprejela mednarodni akcijski načrt za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje, ki ga je odobrila Skupnost. Poleg tega so regionalne organizacije za upravljanje ribolova ob močni podpori Skupnosti sprejele vrsto ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova.

(5)	Zaradi razširjenosti in nujnosti te težave bi morala Skupnost v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi precej odločneje ukrepati proti ribolovu IUU in sprejeti nove ureditvene ukrepe, v katere bi bili vključeni vsi vidiki tega pojava.

(6)	Ukrepi Skupnosti bi morali biti usmerjeni predvsem v dejavnosti, ki so opredeljene kot ribolov IUU in ki resno škodijo morskemu okolju, trajnosti staležev rib in socialno-ekonomskemu položaju ribičev, ki upoštevajo pravila o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov.

(7)	V skladu z opredelitvijo ribolova IUU bi bilo treba področje uporabe te uredbe razširiti na ribolovne dejavnosti, ki se opravljajo na odprtem morju in v morskih vodah v pristojnosti ali pod suverenostjo obalnih držav, vključno z morskimi vodami v pristojnosti ali pod suverenostjo držav članic.

(8)

Da bi se ustrezno odzvalo na notranjo razsežnost ribolova IUU, mora Skupnost sprejeti potrebne ukrepe za izboljševanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike. Do spremembe Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (4) bi bilo treba ustrezne določbe v ta namen vključiti v to uredbo.

(9)

Pravila Skupnosti, zlasti naslov II Uredbe (EGS) št. 2847/93, predvidevajo celovit sistem za nadzor zakonitosti ulova ribiških plovil Skupnosti. Sedanji sistem, ki se uporablja za ribiške proizvode, ki so jih ulovila ribiška plovila tretjih držav, in so uvoženi v Skupnost, ne zagotavlja enakovredne ravni nadzora. Ta slabost predstavlja spodbudo za tuje izvajalce dejavnosti, ki se ukvarjajo z ribolovom IUU, da svoje proizvode prodajo v Skupnost in s tem povečajo donosnost svojih dejavnosti. Kot največji svetovni trg za ribiške proizvode in največji uvoznik ribiških proizvodov na svetu je Skupnost še zlasti odgovorna za zagotovitev, da ribiški proizvodi, ki se uvažajo na njeno ozemlje, ne izvirajo iz ribolova IUU. Zato bi bilo treba vzpostaviti nov režim za zagotavljanje ustreznega nadzora dobavne verige ribiških proizvodov, ki se uvažajo v Skupnost.

(10)

Pravila Skupnosti o dostopu do pristanišč Skupnosti za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države, bi bilo treba zaostriti, da se zagotovi ustrezen nadzor zakonitosti ribiških proizvodov, ki jih iztovorijo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države. To bi moralo predvsem pomeniti, da se dostop do pristanišč Skupnosti dovoli samo tistim ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo tretje države, in ki lahko zagotovijo natančne informacije o zakonitosti svojega ulova, te informacije pa lahko potrdi njihova država zastave.

(11)

S pretovarjanjem na morju se je mogoče izogniti kakršnemu koli ustreznemu nadzoru držav zastave ali obalnih držav in je običajen način, s katerim izvajalci dejavnosti, ki opravljajo ribolov IUU prikrivajo nezakonitost svojih ulovov. Zato je upravičeno, da Skupnost pretovarjanje dovoli samo, če se opravi v vnaprej določenih pristaniščih držav članic, v pristaniščih tretjih držav med ribiškimi plovili Skupnosti, ali izven voda Skupnosti med ribiškimi plovili Skupnosti in ribiškimi plovili, ki so registrirana kot transportna plovila, pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribolova.

(12)	Primerno je, da se določijo pogoji, postopki in pogostost pregledov, inšpekcijskih pregledov in preverjanj, ki jih opravijo države članice na podlagi obvladovanja tveganja.

(13)

Treba bi bilo prepovedati trgovino ribiških proizvodov, ki izvirajo iz ribolova IUU, s Skupnostjo. Da bi bila ta prepoved učinkovita in da se zagotovi, da so vsi trženi proizvodi, uvoženi v Skupnost ali izvoženi iz Skupnosti, pridobljeni v skladu z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje ter, kadar je to primerno, v skladu z drugimi ustreznimi pravili, ki se uporabljajo za zadevno ribiško plovilo, se vzpostavi sistem potrdil, ki se uporablja za celotno trgovino ribiških proizvodov s Skupnostjo.

(14)	Pri izvajanju sistema potrdil bi morala Skupnost upoštevati omejene zmogljivosti držav v razvoju.

(15)

Ustrezno bi bilo, da se v skladu s tem sistemom zahteva potrdilo kot predpogoj za uvoz ribiških proizvodov v Skupnost. To potrdilo bi moralo vsebovati informacije, na podlagi katerih se lahko dokaže zakonitost zadevnih proizvodov. Potrditi bi ga morala država zastave ribiških plovil, ki so ulovila zadevne ribe, v skladu s svojo dolžnostjo po mednarodnem pravu, da zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, upoštevajo mednarodna pravila o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov.

(16)

Nujno je, da se ta sistem potrdil uporablja za celoten uvoz proizvodov iz morskega ribolova v Skupnost in za izvoz iz Skupnosti. Ta sistem bi se moral uporabljati tudi za ribiške proizvode, ki so bili, preden so prispeli na ozemlje Skupnosti, prepeljani v državo, ki ni država zastave, ali so bili tam predelani. Za te proizvode bi se zato morale uporabljati posebne zahteve, da se zagotovi, da se proizvodi, ki prihajajo na ozemlje Skupnosti, ne razlikujejo od proizvodov, katerih zakonitost je potrdila država zastave.

(17)	Zagotoviti je treba enako raven nadzora nad vsemi uvoženimi ribiškimi proizvodi, brez poseganja v obseg ali pogostost trgovanja, in sicer z uvedbo posebnih postopkov za odobritev statusa „gospodarskega subjekta z dovoljenjem“.

(18)	V okviru sodelovanja s tretjimi državami bi bilo treba uporabljati sistem potrdil tudi za izvoz ulova ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice.

(19)	Države članice, v katere naj bi se proizvodi uvozili, bi morale imeti možnost preveriti veljavnost potrdil o ulovu, ki so priložena pošiljki, in pravico do zavrnitve uvoza, kadar niso izpolnjeni pogoji glede potrdil o ulovu, določeni v tej uredbi.

(20)	Preglede, inšpekcijske preglede in preverjanja v zvezi z ribiškimi proizvodi, ki so v tranzitu ali se pretovarjajo, bi morale v prvi vrsti opraviti namembne države članice, da bi se izboljšala njihova učinkovitost.

(21)

Za pomoč nadzornim organom v državah članicah pri njihovih nalogah nadzora zakonitosti ribiških proizvodov, s katerimi se trguje s Skupnostjo, in za obveščanje izvajalcev dejavnosti iz Skupnosti bi bilo treba vzpostaviti sistem Skupnosti za opozarjanje, po potrebi namenjen razširjanju informacij o upravičenih dvomih v zvezi s tem, kako nekatere tretje države izpolnjujejo veljavna pravila za ohranjanje in upravljanje.

(22)	Bistveno je, da Skupnost sprejme odvračilne ukrepe za ribiška plovila, ki opravljajo ribolov IUU, njihova država zastave pa zaradi tega ribolova IUU proti njim ne ukrepa ustrezno.

(23)

V ta namen bi morala Komisija v sodelovanju z državami članicami, Agencijo Skupnosti za nadzor ribištva, tretjimi državami in drugimi organi na podlagi obvladovanja tveganja odkrivati ribiška plovila, osumljena opravljanja ribolova IUU, in od ustreznih držav zastave pridobiti informacije o pravilnosti teh ugotovitev.

(24)	Za lažje poizvedbe v zvezi z ribiškim plovili, osumljenimi opravljanja ribolova IUU, in za preprečevanje nadaljnjih domnevnih kršitev bi se za ta ribiška plovila morale uporabljati posebne zahteve držav članic glede nadzora in inšpekcije.

(25)

Kadar je na podlagi pridobljenih informacij dovolj razlogov za domnevo, da so ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države, opravljala ribolov IUU in da pristojne države zastave proti takemu ribolovu IUU niso ustrezno ukrepale, bi morala Komisija ta plovila uvrstiti na seznam plovil IUU Skupnosti.

(26)

Kadar je glede na pridobljene informacije dovolj razlogov za domnevo, da so ribiška plovila Skupnosti opravljala ribolov IUU in da pristojne države članice zastave v skladu s to uredbo in Uredbo (EGS) št. 2847/93 niso sprejele ustreznih ukrepov proti takemu ribolovu IUU, bi morala Komisija ta plovila uvrstiti na seznam plovil IUU Skupnosti.

(27)	Da bi se izboljšala učinkovitost držav zastave pri ukrepanju proti ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in so uvrščena na seznam plovil IUU Skupnosti, ter da bi se omejile nadaljnje ribolovne dejavnosti teh plovil, bi morale države članice uporabiti ustrezne ukrepe za ta plovila.

(28)

Za zaščito pravic ribiških plovil, uvrščenih na seznam plovil IUU Skupnosti, in njihovih držav zastave, bi bilo treba pri postopku uvrstitve na seznam, državi zastave omogočiti, da obvesti Komisijo o izvedenih ukrepih, in, kadar je to mogoče, zadevnemu lastniku ali upravljavcem omogočiti, da izrazijo svoje mnenje v vseh fazah postopka, in predvideti, da se lahko ribiška plovila izbrišejo s seznama, kadar merila za uvrstitev na seznam niso več izpolnjena.

(29)

Ribiška plovila, uvrščena na sezname plovil IUU, ki jih vodijo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, bi bilo treba samodejno vključiti na ustrezni seznam, ki ga sestavi Komisija, da bi se zagotovil enotni okvir znotraj Skupnosti in bi se preprečilo preveliko število seznamov ribiških plovil IUU.

(30)

Neučinkovitost nekaterih držav pri opravljanju nalog, ki jih imajo v skladu z mednarodnim pravom kot države zastave, države pristanišča, obalne ali trgovinske države, in pri sprejemanju ustreznih ukrepov, da bi zagotovile, da njihova ribiška plovila ali državljani upoštevajo pravila za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov, je eden od glavnih dejavnikov ribolova IUU, zato bi ga morala Skupnost obravnavati.

(31)

V ta namen bi morala Skupnost, poleg ukrepov, ki jih izvaja na mednarodni in regionalni ravni, biti upravičena, da na podlagi preglednih, jasnih in objektivnih meril, ki temeljijo na mednarodnih standardih, identificira te nesodelujoče države ter v zvezi z njimi sprejme nediskriminacijske, zakonite in sorazmerne ukrepe, vključno s trgovinskimi ukrepi, potem ko jim je omogočila dovolj časa in zadostna sredstva, da se odzovejo na predhodno uradno obvestilo.

(32)	Svet je tisti, ki mora sprejeti trgovinske ukrepe glede drugih držav. Ker bi se morali zaradi priprave seznama nesodelujočih držav uvesti trgovinske protiukrepe za zadevne države, je primerno, da si Svet pridrži pravico, da v tem specifičnem primeru neposredno izvaja izvedbena pooblastila.

(33)

Bistveno je, da se državljane držav članic učinkovito odvrača od opravljanja ali podpiranja ribolova IUU z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo tretjih držav in izvajajo ribolov zunaj Skupnosti, brez poseganja v primarno odgovornost države zastave. Države članice bi morale tako sprejeti potrebne ukrepe in sodelovati med seboj ter s tretjimi državami pri odkrivanju državljanov, ki opravljajo ribolov IUU, in zagotavljanju, da se ustrezno sankcionirajo, ter preverjanju dejavnosti svojih državljanov, povezanih z ribiškimi plovili tretjih držav zunaj Skupnosti.

(34)

Nenehno visoko število hujših kršitev pravil skupne ribiške politike, ki se zgodijo v vodah Skupnosti ali jih storijo izvajalci dejavnosti iz Skupnosti, je v precejšnji meri posledica tega, da sankcije, predpisane v zakonodaji držav članic za hujše kršitve teh pravil niso dovolj odvračilne. Te pomanjkljivosti še dodatno zaostrujejo zelo različne ravni sankcij v posameznih državah članicah, kar spodbuja nezakonite izvajalce dejavnosti k izvajanju ribolova IUU v morskih vodah ali na ozemlju držav članic, kjer so te sankcije najnižje. Da bi se te pomanjkljivosti odpravile, bi bilo treba na podlagi določb uredb (ES) št. 2371/2002 in (EGS) št. 2874/93 na tem področju v Skupnosti uskladiti najvišje upravne sankcije za hujše kršitve pravil skupne ribiške politike, pri čemer se upošteva vrednost ribiških proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo, in ponavljanje teh kršitev ter obseg škode za ribolovne vire in zadevno morsko okolje; predvideti bi bilo treba tudi takojšnje izvršilne in dopolnilne ukrepe.

(35)

Poleg dejavnosti, ki pomenijo hujše kršitve pravil o ribolovnih dejavnostih, bi bilo treba kot hujše kršitve, zaradi katerih morajo države članice sprejeti usklajene najvišje ravni upravnih sankcij, obravnavati tudi opravljanje gospodarskih dejavnosti, neposredno povezanih z ribolovom IUU, vključno s trgovino z ribiškimi proizvodi, pridobljenimi z ribolovom IUU, ali njihov uvoz ter ponarejanje dokumentov.

(36)	Sankcije za hujše kršitve te uredbe, bi morale veljati tudi za pravne osebe, saj so te kršitve večinoma storjene v interesu pravnih oseb ali v njihovo korist.

(37)	Določbe o opažanju ribiških plovil na morju, sprejete v okviru nekaterih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, bi bilo treba v Skupnosti izvajati usklajeno.

(38)	Sodelovanje med državami članicami, Komisijo in tretjimi državami je bistveno, da se zagotovi ustrezno preiskovanje in kaznovanje ribolova IUU ter da se lahko uporabijo ukrepi, določeni v tej uredbi. Za okrepitev takšnega sodelovanja bi se moral vzpostaviti sistem medsebojne pomoči.

(39)	V skladu z načelom sorazmernosti je treba in je ustrezno določiti pravila za ukrepe, predvidene v tej uredbi, da se doseže osnovni cilj, odpravljanje ribolova IUU. Ta uredba ne prekoračuje okvirov, potrebnih za doseganje ciljev v skladu s tretjim odstavkom člena 5 Pogodbe.

(40)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (5).

(41)

V tej uredbi je ribolov IUU opredeljen kot hujša kršitev veljavnih zakonov, pravil ali predpisov, ker resno ogroža doseganje ciljev kršenih pravil in trajnost zadevnih staležev ali ohranjanje morskega okolja. Zaradi omejenega področja uporabe te uredbe mora biti izvajanje te uredbe oprto na izvajanje Uredbe (EGS) št. 2847/93, ki vzpostavlja osnovni okvir za nadzor in spremljanje ribolovnih dejavnosti v okviru skupne ribiške politike, ter ga dopolnjevati. Skladno s tem se s to uredbo okrepijo pravila Uredbe (EGS) št. 2847/93 o pristaniški inšpekciji ribiških plovil tretjih držav, ki se razveljavijo in nadomestijo z režimom pristaniške inšpekcije, določenim v poglavju II te uredbe. Poleg tega je v poglavju IX te uredbe predviden režim sankcij, ki se uporablja izrecno za ribolovne dejavnosti IUU. Določbe Uredbe (EGS) št. 2847/93 v zvezi s sankcijami se zato še naprej uporabljajo za kršitve tistih pravil skupne ribiške politike, ki jih ta uredba ne obravnava.

(42)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (6), ki se v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov za namene te uredbe, zlasti kar zadeva pravice posameznikov na področju dostopa do podatkov, popravljanja, blokiranja in izbrisa podatkov ter uradnega obvestila tretjim strankam, pravic, ki torej niso podrobneje opredeljene v tej uredbi.

(43)	Z začetkom veljavnosti določb te uredbe o zadevah, zajetih z uredbami Sveta (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1093/94 (7), (ES) št. 1447/1999 (8), (ES) št. 1936/2001 (9) in (ES) št. 601/2004 (10), bi bilo treba razveljaviti nekatere dele navedenih uredb ali celotne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina in področje uporabe

1.   Ta uredba vzpostavlja sistem Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega (IUU) ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

2.   Za namene tega odstavka vsaka država članica sprejme ustrezne ukrepe v skladu z zakonodajo Skupnosti, da se zagotovi učinkovitost navedenega sistema. Svojim pristojnim organom da na razpolago zadostna sredstva za opravljanje nalog, ki so določene v tej uredbi.

3.   Sistem iz odstavka 1 se uporablja za ribolov IUU in vse s tem povezane dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju držav članic, za katere velja Pogodba, v vodah Skupnosti, v morskih vodah v pristojnosti ali pod suverenostjo tretjih držav ali na odprtem morju. Ribolov IUU v morskih vodah čezmorskih ozemelj in držav iz Priloge II Pogodbe se obravnava kot dejavnost, ki se izvaja v morskih vodah tretjih držav.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi:

1.	„nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov“ ali „ribolov IUU“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki so nezakonite, neprijavljene ali neregulirane;

2.

„nezakoniti ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki: (a) jih opravljajo nacionalna ali tuja ribiška plovila v morskih vodah v pristojnosti določene države brez dovoljenja te države ali v nasprotju z njenimi zakoni in predpisi; (b) jih opravljajo ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo držav pogodbenic zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, vendar delujejo v nasprotju z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki jih je sprejela ta organizacija in so zavezujoči za države, ali v nasprotju z drugimi ustreznimi določbami veljavnega mednarodnega prava, ali (c) jih opravljajo ribiška plovila v nasprotju z nacionalnimi zakoni ali mednarodnimi obveznostmi, vključno z obveznostmi sodelujočih držav do zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva;

3.

„neprijavljeni ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti: (a) o katerih se v nasprotju z nacionalno zakonodajo ali predpisi zadevnim nacionalnim organom ni poročalo ali o katerih se je napačno poročalo ali (b) ki se opravljajo na območju v pristojnosti zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva in o katerih se v nasprotju s postopki poročanja te organizacije ni poročalo ali se je o njih napačno poročalo;

4.

„neregulirani ribolov“ pomeni ribolovne dejavnosti, ki jih: (a) na področju, kjer se uporabljajo pravila zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, opravljajo ribiška plovila brez državne pripadnosti, plovila, ki plujejo pod zastavo države, ki ni pogodbenica te organizacije, ali kateri koli drugi pravni subjekti v ribiškem sektorju, na način, ki ni v skladu z ukrepi za ohranjanje in upravljanje te organizacije ali je v nasprotju s temi ukrepi, ali (b) na območjih ali v zvezi z ribjimi staleži, za katera ne veljajo ukrepi za ohranjanje in upravljanje, opravljajo ribiška plovila na način, ki ni v skladu z odgovornostjo držav za ohranitev živih morskih virov po mednarodnem pravu;

5.

„ribiško plovilo“ pomeni vsako plovilo kakršne koli velikosti, ki se uporablja ali je namenjeno uporabi za gospodarsko izkoriščanje ribolovnih virov, vključno s pomožnimi ladjami, plovili za predelavo rib in plovili, ki opravljajo pretovarjanje, ter transportnimi plovili, opremljenimi za transport ribolovnih proizvodov, razen kontejnerskih ladij;

6.	„ribiško plovilo Skupnosti“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo države članice in je registrirano v Skupnosti;

7.	„dovoljenje za ribolov“ pomeni pravico do izvajanja ribolovnih dejavnosti v navedenem obdobju, na določenem območju ali za določeni ribolov;

8.

„ribiški proizvodi“ so vsi proizvodi iz poglavja 03 ter tarifnih številk 1604 in 1605 kombinirane nomenklature, določene v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (11), z izjemo proizvodov naštetih v Prilogi I te uredbe;

9.	„ukrepi za ohranjanje in upravljanje“ pomenijo ukrepe za ohranjanje in upravljanje ene ali več vrst živih morskih virov, ki so sprejeti in veljajo v skladu z ustreznimi pravili mednarodnega prava in/ali prava Skupnosti;

10.	„pretovarjanje“ pomeni raztovor vseh ali dela ribiških proizvodov z ribiškega plovila na drugo ribiško plovilo;

11.	„uvoz“ pomeni vnos ribiških proizvodov na ozemlje Skupnosti, tudi zaradi pretovarjanja v pristaniščih na njenem ozemlju;

12.	„posredni uvoz“ pomeni uvoz z ozemlja tretje države, ki ni država zastave ribiškega plovila, ki je odgovorno za ulov;

13.	„izvoz“ pomeni kakršen koli premik ribiških proizvodov, ki jih ulovijo plovila pod zastavo države članice, v tretjo državo, vključno s premikom z ozemlja Skupnosti, iz tretjih držav ali ribolovnih območij;

14.	„ponovni izvoz“ pomeni kakršen koli premik ribiških proizvodov, ki so se pred tem uvozili na ozemlje Skupnosti, z ozemlja Skupnosti;

15.

„regionalna organizacija za upravljanje ribištva“ pomeni podregionalno, regionalno ali podobno organizacijo, ki je v skladu z mednarodnim pravom pristojna, da sprejme ukrepe za ohranjanje in upravljanje živih morskih virov, ki sov skladu s konvencijo ali sporazumom, s katerim je bila ustanovljena, v njeni pristojnosti;

16.

„pogodbenica“ pomeni pogodbenico mednarodne konvencije ali mednarodnega sporazuma o ustanovitvi regionalne organizacije za upravljanje ribištva, kakor tudi države, pravne subjekte v ribiškem sektorju ali katerekoli druge pravne subjekte, ki sodelujejo s tako organizacijo in jim je bil v zvezi s to organizacijo odobren status sodelujoče nepogodbenice;

17.	„opažanje“ pomeni, da je pristojni organ države članice, odgovoren za opravljanje nadzora na morju, ali kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali tretje države opazil ribiško plovilo, ki bi lahko izpolnjevalo eno ali več meril iz člena 3(1);

18.

„skupno ribolovno delovanje“ pomeni vsako delovanje, pri katerem sodelujeta dve ali več ribiških plovil in pri katerem se ulov z ribolovnega orodja enega ribiškega plovila prenese na drugo ali pri katerem zadevni ribiški plovili uporabljata tehniko, pri kateri uporablja samo eno skupno ribolovno orodje;

19.	„pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki ima tak status v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo, razen držav ali organov z javnimi pooblastili in javnih organizacij;

20.	„tveganje“ pomeni verjetnost, da se pripeti nekaj v zvezi z ribiškimi proizvodi, uvoženimi na ozemlje Skupnosti ali izvoženimi z njega, ki onemogoča pravilno izvajanje te uredbe ali ukrepov za ohranjanje in upravljanje;

21.

„obvladovanje tveganja“ pomeni sistematsko prepoznavanje tveganja in izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za omejitev izpostavljenosti tveganju. To vključuje dejavnosti, kot so zbiranje podatkov in informacij, analizo in oceno tveganja, predpisovanje in izvajanje ukrepov ter redno spremljanje in pregled procesa in njegovih izidov, na temelju mednarodnih, Skupnostnih in nacionalnih virov in strategij;

22.	„odprto morje“ pomeni vsa morska območja, kot so opredeljena v členu 86 Konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu („UNCLOS“);

23.	„pošiljka“ pomeni proizvode, ki jih en izvoznik pošlje enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku.

Člen 3

Ribiška plovila, ki opravljajo ribolov IUU

1.   Predpostavlja se, da ribiško plovilo opravlja ribolov IUU, če se dokaže, da je v nasprotju z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki se uporabljajo na območju, kjer je izvajalo te dejavnosti:

(a)	opravljalo ribolov brez veljavnega potrdila, dovoljenja ali dovolilnice, ki ga izda država zastave ali ustrezna obalna država, ali

(b)	ni izpolnilo obveznosti glede beleženja in poročanja podatkov o ulovu ali podatkov, povezanih z ulovom, med drugim tudi podatkov, posredovanih prek satelitskega sistema za spremljanje plovil, ali glede predhodnih obvestil v skladu s členom 6, ali

(c)	lovilo ribe v varstvenem območju, v nelovni dobi, brez kvote ali po doseženi kvoti, ali pod določeno globino, ali

(d)	opravljalo usmerjen ribolov staleža, za katerega velja moratorij ali prepoved ribolova, ali

(e)	uporabljalo prepovedano ribolovno orodje ali orodje, ki ne izpolnjuje zahtev, ali

(f)	ponaredilo ali prikrilo svoje oznake, identiteto ali registracijo, ali

(g)	prikrilo, nedovoljeno spreminjalo ali uničilo dokaze, povezane s preiskavo, ali

(h)	oviralo delo uradnikov med izvajanjem nalog nadzorovanja skladnosti z veljavnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje ali delo opazovalcev med izvajanjem nalog preverjanja skladnosti z veljavnimi pravili Skupnosti ali

(i)	natovorilo, pretovorilo ali iztovorilo podmerne ribe v nasprotju z veljavno zakonodajo ali

(j)

pretovarjalo z drugih ribiških plovil, za katera je ugotovljeno, da opravljajo ribolov IUU po tej uredbi, zlasti s tistih, ki so na seznamu plovil IUU Skupnosti ali seznamu plovil IUU, ki ga sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, s temi plovili sodelovalo v skupnih ribolovnih delovanjih, jih podpiralo ali oskrbovalo ali

(k)

opravljalo ribolovno dejavnost na območju regionalne organizacije za upravljanje ribištva na način, ki ni v skladu z ukrepi te organizacije za ohranjanje in upravljanje ali jih krši, ter pluje pod zastavo države, ki ni članica te organizacije ali s to organizacijo ne sodeluje, kot ugotovi ta organizacija, ali

(l)	brez državne pripadnosti in je torej v skladu z mednarodnim pravom plovilo brez državne pripadnosti.

2.   Dejavnosti iz odstavka 1 se štejejo za hudo kršitev v skladu s členom 42 glede na resnost kršitve, o kateri odloči pristojni organ države članice ob upoštevanju takšnih meril, kot je storjena škoda, njena vrednost, obseg kršitve ali njena ponovitev.

POGLAVJE II

INŠPEKCIJE RIBIŠKIH PLOVIL TRETJIH DRŽAV V PRISTANIŠČIH DRŽAV ČLANIC

ODDELEK I

Pogoji za dostop ribiških plovil tretjih držav do pristanišča

Člen 4

Inšpekcije v pristanišču

1.   Da se prepreči ribolov IUU, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje je potrebno vzdrževati učinkovit sistem pristaniških inšpekcij za ribiška plovila tretjih držav, ki pristajajo v pristaniščih držav članic.

2.   Dostop do pristanišč držav članic, zagotavljanje pristaniških storitev in opravljanje iztovarjanja ali pretovarjanja v teh pristaniščih so dovoljeni samo ribiškim plovilom tretjih držav, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, razen v primerih višje sile ali stiske v skladu s členom 18 UNCLOS („višja sila ali stiska“) za storitve, ki so nujno potrebne za rešitev takih razmer.

3.   Pretovarjanje med ribiškimi plovili tretjih držav ali med takimi plovili in ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice, je v vodah Skupnosti prepovedano in se lahko opravlja samo v pristanišču v skladu z določbami tega poglavja.

4.   Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ne smejo pretovarjati ulova z ribiških plovil tretjih držav na morju zunaj voda Skupnosti, razen če so ribiška plovila registrirana kot transportna plovila pod okriljem regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

Člen 5

Določena pristanišča

1.   Države članice določijo pristanišča, ali kraje blizu obale, kjer so dovoljeni iztovarjanje ali pretovarjanje ribiških proizvodov in pristaniške storitve iz člena 4(2).

2.   Dostop do pristaniških storitev in iztovarjanje ali pretovarjanje se ribiškim plovilom iz tretjih držav dovolijo samo v določenih pristaniščih.

3.   Države članice pošljejo Komisiji seznam določenih pristanišč najpozneje do 15. januarja vsakega leta. Vse naknadne spremembe tega seznama se Komisiji sporočijo vsaj 15 dni, preden začnejo veljati.

4.   Komisija nemudoma objavi seznam določenih pristanišč v Uradnem listu Evropske unije in na svoji spletni strani.

Člen 6

Predhodno obvestilo

1.   Kapitani ribiških plovil tretjih držav ali njihovi predstavniki pristojnim organom države članice, katere določena pristanišča ali mesta iztovarjanja želijo uporabiti, najmanj tri delovne dni pred predvidenim časom prihoda v pristanišče sporočijo naslednje informacije:

(a)	istovetnost plovila;

(b)	ime določenega namembnega pristanišča in namen pristanka, iztovarjanje, pretovarjanje ali dostop do storitev;

(c)	dovoljenje za ribolov ali po potrebi dovoljenje za podporo ribolovnih dejavnosti ali pretovarjanje ribiških proizvodov;

(d)	datume ribolovnega potovanja;

(e)	predvideni datum in čas prihoda v pristanišče;

(f)	količino vsake vrste na krovu ali po potrebi negativno poročilo;

(g)	območje ali območja, kjer je bil ulov opravljen ali kjer je potekalo pretovarjanje, bodisi v vodah Skupnosti, območjih v pristojnosti ali pod suverenostjo tretje države ali na odprtem morju;

(h)	količine vsake vrste za iztovor ali pretovor.

Kapitanu ribiških plovil iz tretjih držav ali njihovim predstavnikom ni treba sporočati podatkov iz točk (a), (c), (d), (g) in (h), če je bilo potrdilo o ulovu potrjeno v skladu s poglavjem III za celotni ulov, ki se iztovori ali pretovori na ozemlju Skupnosti.

2.   Če ima ribiško plovilo tretje države na krovu ribiške proizvode, se obvestilu iz odstavka 1 priloži tudi potrdilo o ulovu, potrjeno v skladu s poglavjem III. Določbe iz člena 14 o priznavanju dokumentov o ulovu ali kontrolnih obrazcev države pristanišča, ki so del dokumentacije o ulovu, ali kontrolni obrazci države pristanišča, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva, se uporabljajo smiselno.

3.   Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 54(2) določene kategorije ribiških plovil tretjih držav za omejeno ali obnovljivo obdobje izvzame iz obveznosti, določenih v odstavku 1, ali pa predvidi drugačen rok za obveščanje, pri čemer med drugim upošteva vrsto ribiškega proizvoda, razdaljo med ribolovnimi območji, kraji iztovarjanja in pristanišči, v katerih so zadevna plovila registrirana ali popisana.

4.   Ta člen se uporablja brez poseganja v posebne določbe sporazumov o ribolovu, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami.

Člen 7

Dovoljenje

1.   Brez poseganja v točko 5 člena 37 se ribiškemu plovilu tretje države dovoli dostop do pristanišča samo, če so informacije iz člena 6(1) popolne in če ima plovilo tretje države na krovu ribiške proizvode, ki jim je priloženo potrdilo o ulovu iz člena 6(2).

2.   Dovoljenje za začetek iztovarjanja ali pretovarjanja v pristanišču se izda po pregledu popolnosti predloženih informacij v skladu z odstavkom 1 in, kadar je to primerno, po opravljeni inšpekciji v skladu z oddelkom 2.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena lahko država članica pristanišča dovoli dostop do pristanišča in celotno ali delno iztovarjanje, kadar informacije iz člena 6(1) niso popolne ali jih je treba še pregledati ali preveriti njihovo istovetnost, vendar v takih primerih zadevne ribiške proizvode hrani v skladišču pod nadzorom pristojnih organov. Ribiški proizvodi se sprostijo v prodajo, prevzem ali prevoz šele po prejemu informacij iz člena 6(1) ali zaključku postopka pregleda ali preverjanja istovetnosti. Če se ta postopek ne zaključi v 14 dneh od iztovarjanja, lahko država članica pristanišča ribiške proizvode zaseže in odstrani v skladu z nacionalnimi pravili. Stroške hranjenja krijejo izvajalci dejavnosti.

Člen 8

Beleženje iztovarjanja ali pretovarjanja

1.   Kapitani ribiških plovil tretjih držav ali njihovi predstavniki predložijo organom držav članic, katerih določena pristanišča ali mesta iztovarjanja uporabljajo, če je mogoče v elektronski obliki pred iztovarjanjem ali pretovarjanjem, izjavo, v kateri so navedeni količina ribiških proizvodov glede na vrste, ki se bodo iztovorile ali pretovorile, ter datum in kraj posameznega ulova. Za točnost teh deklaracij so odgovorni kapitani ali njihovi predstavniki.

2.   Države članice v skladu z nacionalnimi pravili hranijo izvirnike izjav iz odstavka 1 ali njihove kopije v papirnati obliki, če so bile poslane elektronsko, najmanj tri leta.

3.   Postopki in obrazci za izjavo o iztovarjanju in pretovarjanju se določijo v skladu s postopkom iz člena 54(2).

4.   Države članice Komisijo pred koncem prvega meseca vsakega koledarskega četrtletja po elektronski poti obvestijo o količinah, ki so jih ribiška plovila tretjih držav v prejšnjem četrtletju iztovorila in/ali pretovorila v njihovih pristaniščih.

ODDELEK 2

Inšpekcije v pristaniščih

Člen 9

Splošna načela

1.   Države članice v svojih določenih pristaniščih opravijo inšpekcije pri vsaj 5 % iztovarjanja ali pretovarjanja, ki ga vsako leto opravijo ribiška plovila tretjih držav, v skladu z okvirnimi vrednostmi, sprejetimi s postopkom iz člena 54(2) na podlagi obvladovanja tveganja in brez poseganja v višje pragove, ki jih je določila regionalna organizacija za upravljanje ribištva.

2.   V vsakem primeru se opravi inšpekcija naslednjih ribiških plovil:

(a)	ribiških plovil, opaženih v skladu s členom 48;

(b)	ribiških plovil, ki so predmet obvestila v okviru sistema Skupnosti za opozarjanje v skladu s poglavjem IV;

(c)	ribiških plovil, za katera Komisija domneva, da so opravljala ribolov IUU v skladu s členom 25;

(d)	ribiških plovil s seznama plovil IUU, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, sporočenega državam članicam v skladu s členom 30.

Člen 10

Inšpekcijski postopek

1.   Uradniki, pristojni za opravljanje inšpekcij („uradniki“), lahko pregledajo vsa ustrezna območja, krove in prekate ribiškega plovila, ves ulov, predelan ali nepredelan, mreže ali drugo orodje, opremo, in vso dokumentacijo, ki jo je po njihovem mnenju pomembno preveriti v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi ali mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje. Prav tako lahko uradniki izprašajo osebe, ki naj bi imele informacije, pomembne za inšpekcijo.

2.   Inšpekcije vključujejo spremljanje vseh dejavnosti pri iztovarjanju ali pretovarjanju in navzkrižno preverjanje v predhodnem obvestilu o iztovarjanju navedenih količin glede na vrsto ter iztovorjenih ali pretovorjenih količin glede na vrsto.

3.   Uradniki podpišejo svoje inšpekcijsko poročilo v prisotnosti kapitana ribiškega plovila, ki ima pravico dodati ali naročiti, da se doda kakršna koli informacija, za katero meni, da je pomembna. Uradniki zapišejo v dnevnik, da je bila inšpekcija opravljena.

4.   Kopija inšpekcijskega poročila se vroči kapitanu ribiškega plovila, ta pa jo lahko pošlje lastniku plovila.

5.   Kapitan sodeluje in pomaga pri inšpekcijah ribiških plovil in ne ovira, zastrašuje ali moti uradnikov pri opravljanju njihovega dela.

Člen 11

Postopek v primeru kršitev

1.   Če uradnik na podlagi informacij, pridobljenih med inšpekcijo, pridobi dokaze na podlagi katerih domneva, da je bilo ribiško plovilo vpleteno v ribolov IUU v skladu z merili iz člena 3, stori naslednje:

(a)	zabeleži domnevno kršitev v inšpekcijskem poročilu;

(b)	stori vse, kar je potrebno, da zagotovi varno hranjenje dokazov o taki domnevni kršitvi;

(c)	inšpekcijsko poročilo takoj pošlje svojim pristojnim organom.

2.   Če se z inšpekcijo pridobijo dokazi, da je ribiško plovilo tretje države opravljalo ribolov IUU v skladu z merili iz člena 3, pristojni organi države članice pristanišča takim plovilom prepovejo iztovarjanje ali pretovarjanje njihovega ulova.

3.   Država članica, ki opravi inšpekcijo, nemudoma obvesti Komisijo ali organ, ki ga ta določi, o svoji odločitvi v skladu z odstavkom 2, da plovilu ne bo dovolila iztovoriti ali pretovoriti ulova, in priloži kopijo inšpekcijskega poročila, ki ga Komisija ali organ, ki ga ta določi, takoj pošlje naprej pristojnemu organu države zastave pregledanega ribiškega plovila, kopijo pa državi ali državam zastave plovil dajalcev, kadar je pregledano ribiško plovilo opravilo pretovarjanje. Kadar je to primerno, se kopija obvestila pošlje tudi izvršilnemu sekretarju regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki je pristojna za območje ulova.

4.   Kadar je domnevna kršitev storjena na odprtem morju, država članica pristanišča sodeluje z državo zastave pri vodenju preiskave in, kadar je to primerno, izvršuje sankcije, predpisane v zakonodaji te države članice pristanišča, pod pogojem, da se je ta država zastave v skladu z mednarodnim pravom strinjala s prenosom svojih pristojnosti. Kadar je domnevna kršitev storjena v morskih vodah tretje države, država članica pristanišča sodeluje tudi z obalno državo pri vodenju preiskave in, kadar je to primerno, izvršuje sankcije, predpisane v zakonodaji te države članice pristanišča pod pogojem, da se je pristojna obalna država v skladu z mednarodnim pravom izrecno strinjala, da bo prenesla svoje pristojnosti.

POGLAVJE III

SISTEM POTRDIL O ULOVU ZA UVOZ IN IZVOZ RIBIŠKIH PROIZVODOV

Člen 12

Potrdila o ulovu

1.   Uvoz ribiških proizvodov, pridobljenih z ribolovom IUU je v Skupnost prepovedan.

2.   Za učinkovito izvajanje prepovedi iz odstavka 1 se ribiški proizvodi v Skupnost uvozijo samo, kadar jim je priloženo potrdilo o ulovu v skladu s to uredbo.

3.   Potrdilo o ulovu iz odstavka 2 potrdi država zastave ribiškega plovila ali ribiških plovil, s katerih izvira ulov, iz katerega so bili pridobljeni ribiški proizvodi. Uporablja se za potrjevanje, da je bil ulov pridobljen v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi in mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje.

4.   Potrdilo o ulovu vsebuje vse podatke, določene v vzorcu iz Priloge II, potrdi pa ga javni organ države zastave, ki ima potrebna pooblastila za potrjevanje točnosti informacij. V dogovoru z državami zastave v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s členom 20(4), se lahko potrdila o ulovu pripravijo, potrdijo ali predložijo z uporabo elektronskih sredstev ali se zamenjajo s sistemi za elektronsko sledljivost, ki zagotavljajo enako raven nadzora s strani organov.

5.   Seznam proizvodov iz Priloge I, izključenih iz področja uporabe potrdil o ulovu, se lahko vsako leto pregleda na podlagi informacij, zbranih v skladu s poglavji II, III, IV, V, VIII, X in XII, ter spremeni s postopkom, predvidenim v členu 54(2).

Člen 13

Sistemi dokumentacije o ulovu, dogovorjeni in veljavni v okviru regionalne organizacije za upravljanje ribištva

1.   Dokumenti o ulovu in kakršni koli s tem povezani dokumenti, potrjeni v skladu s sistemi dokumentacije o ulovu, ki jih je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva, priznana kot organizacija, ki deluje v skladu z zahtevami, določenimi v tej uredbi, se sprejmejo kot potrdila o ulovu za ribiške proizvode iz vrst, za katere se uporabljajo taki sistemi dokumentacije, za te dokumente pa veljajo zahteve glede pregledov in preverjanja, naložene državi članici uvoznici v skladu s členoma 16 in 17, in določbe o zavrnitvi uvoza iz člena 18. Seznam tovrstnih sistemov dokumentacije o ulovu se določi v skladu s postopkom iz člena 54(2).

2.   Odstavek 1 se uporablja brez poseganja v veljavne posebne predpise, s katerimi se taki sistemi dokumentacije o ulovu vključijo v zakonodajo Skupnosti.

Člen 14

Posredni uvoz ribiških proizvodov

1.   Za uvoz ribiških proizvodov iz ene same pošiljke, ki se v tej obliki v Skupnost prevažajo iz tretje države, ki ni država zastave, uvoznik organom države članice uvoznice predloži:

(a)	potrdilo(-a) o ulovu, ki jih je potrdila država zastave, in

(b)

pisne dokaze, da so se v zvezi z ribiškimi proizvodi opravljale samo dejavnosti iztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali drugi postopki za ohranjanje teh proizvodov v dobrem ter pristnem stanju, in so bili nenehno pod nadzorom pristojnih organov v tretji državi. Pisni dokazi, ki se zagotovijo, so naslednji: (i) kjer je to primerno, enotni prevozni dokument, izdan za prevoz z ozemlja države zastave skozi to tretjo državo, ali (ii) dokument, ki ga izdajo pristojni organi te tretje države, v katerem so navedeni: — natančen opis ribiških proizvodov, datumi raztovarjanja in ponovnega natovarjanja proizvodov ter, če je primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in — pogoji, pod katerimi so bili ribiški proizvodi zadržani v tej tretji državi. Če se za zadevne vrste uporablja sistem dokumentacije o ulovu, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva in je priznan po členu 13, se lahko navedeni dokument nadomesti s potrdilom o ponovnem izvozu tega sistema dokumentacije o ulovu, če je tretja država ustrezno izpolnila obveznosti glede obveščanja.

2.   Za uvoz ribiških proizvodov iz ene same pošiljke, ki so bili predelani v tretji državi, ki ni država zastave, uvoznik organom države članice uvoznice predloži izjavo, ki jo je pripravil predelovalni obrat v tej tretji državi in so jo potrdili pristojni organi v skladu z obrazcem iz Priloge IV:

(a)	v kateri je naveden točen opis nepredelanih in predelanih proizvodov ter količina obojih;

(b)	v kateri je navedeno, da so bili predelani proizvodi predelani v tej tretji državi iz ulova, kateremu je (so) priloženo(-a) potrdilo(-a) o ulovu, potrjeno(-a) v državi zastave, in

(c)

se mu priloži: (i) izvirno(-a) potrdilo(-a) o ulovu, če je bil celoten zadeven ulov uporabljen za predelavo ribiških proizvodov, izvoženih v eni pošiljki, ali (ii) kopija izvirnega potrdila/izvirnih potrdil o ulovu, če je bil del zadevnega ulova uporabljen za predelavo ribiških proizvodov, izvoženih v eni pošiljki.

Če se za zadevne vrste uporablja sistem dokumentacije o ulovu, ki ga je sprejela regionalna organizacija za upravljanje ribištva in je priznan po členu 13, se lahko navedena izjava nadomesti s potrdilom o ponovnem izvozu tega sistema dokumentacije o ulovu, če je tretja država ustrezno izpolnila obveznosti glede obveščanja.

3.   Dokumenti in izjave iz odstavkov (1)(b) in 2 tega člena se lahko sporočijo v elektronski obliki v okviru sodelovanja iz člena 20(4).

Člen 15

Izvoz ulova ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice

1.   Izvoz ulova ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, se dovoli, če pristojni organi države članice zastave potrdijo potrdilo o ulovu, kot je določeno v členu 12(4), če se to zahteva v okviru sodelovanja, vzpostavljenega s členom 20(4).

2.   Države članice zastave Komisijo obvestijo o svojih pristojnih organih za potrjevanje potrdil o ulovu iz odstavka 1.

Člen 16

Predložitev in pregled potrdil o ulovu

1.   Uvoznik predloži potrjena potrdila o ulovu pristojnim organom države članice, v katero naj bi se uvozil proizvod, vsaj tri delovne dni pred predvidenim časom prihoda na kraj vstopa na ozemlje Skupnosti. Rok treh delovnih dni se lahko prilagodi glede na vrsto ribiškega proizvoda, razdaljo od kraja uvoza na ozemlje Skupnosti ali vrste uporabljenega prevoza. Ti pristojni organi v okviru obvladovanja tveganja pregledajo potrdilo o ulovu na podlagi podatkov iz obvestila, ki ga je država zastave predložila v skladu s členoma 20 in 22.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko uvozniki s statusom „gospodarskega subjekta z dovoljenjem“ pristojne organe države članice obvestijo o prihodu proizvodov v roku iz odstavka 1, potrjeno potrdilo o ulovu in ustrezne dokumente iz člena 14 pa dajo na voljo organom za namene pregleda v skladu z odstavkom 1 tega člena ali preverjanja v skladu s členom 17.

3.   Merila, v skladu s katerimi pristojni organi držav članic uvozniku podelijo status „gospodarskega subjekta z dovoljenjem“, so naslednja:

(a)	ustanovitev sedeža uvoznika na ozemlju navedene države članice;

(b)	zadostno število in zadosten obseg uvoznih poslov, da se upraviči izvajanje postopka iz odstavka 2;

(c)	obstoj ustrezne evidence o izpolnjevanju ustreznih ukrepov za ohranjanje in upravljanje;

(d)	obstoj zadovoljivega sistema vodenja trgovinskih evidenc in po potrebi evidenc o transportu in predelavi, ki omogočajo opravljanje potrebnih pregledov in preverjanj za namene te uredbe;

(e)	obstoj objektov za zagotavljanje podpore pri opravljanju pregledov in preverjanj;

(f)	obstoj, kadar je primerno, praktičnih standardov usposobljenosti ali poklicnih kvalifikacij, neposredno povezanih z opravljenimi dejavnostmi, in

(g)	kadar je primerno, dokazana plačilna sposobnost.

Države članice Komisiji sporočijo ime in naslov „gospodarskega subjekta z dovoljenjem“, in sicer čim prej, ko so tak status odobrile. Komisija te podatke posreduje državam članicam v elektronski obliki.

Predpisi v zvezi s statusom „gospodarskega subjekta z dovoljenjem“ se lahko določijo v skladu s postopkom iz člena 54(2).

Člen 17

Preverjanje

1.   Pristojni organi držav članic lahko opravijo vsa preverjanja, ki so po njihovem mnenju potrebna za zagotovitev pravilne uporabe določb te uredbe.

2.   Ta preverjanja lahko vključujejo zlasti pregledovanje proizvodov, preverjanje podatkov na potrdilu in obstoj ter pristnost dokumentov, pregledovanje računovodskih izkazov upravljavcev in drugih dokumentov, pregledovanje prevoznih sredstev, vključno s kontejnerji, in skladišč za proizvode ter opravljanje uradnih poizvedb in drugih podobnih dejavnosti poleg inšpekcij ribiških plovil v pristaniščih v skladu s poglavjem II.

3.   Preverjajo se predvsem tveganja, ugotovljena na podlagi meril, pripravljenih na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti v okviru obvladovanja tveganja. Države članice sporočijo Komisiji svoja nacionalna merila v 30 delovnih dneh po 29. oktobru 2008 in posodobijo te podatke. Merila Skupnosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 54(2).

4.   Preverjanja se v vsakem primeru opravijo, kadar:

(a)	ima organ države članice, ki preverja potrdila, razlog za dvom o pristnosti samega potrdila o ulovu, pečata ali podpisa pristojnega organa države zastave, ali

(b)	ima organ države članice, ki preverja potrdila, informacije, na podlagi katerih lahko podvomi o skladnosti ribiškega plovila z veljavnimi zakoni, predpisi ali ukrepi za ohranjanje in upravljanje ter izpolnjevanju drugih zahtev, določenih v tej uredbi, ali

(c)

so ribiška plovila, ribiške družbe ali kakršni koli drugi izvajalci dejavnosti prijavljeni v zvezi z domnevnimi ribolovom IUU, vključno s tistimi ribiškimi plovili, ki so bile prijavljene regionalni organizaciji za upravljanje ribolova v skladu s pogoji instrumenta, ki ga je ta organizacija sprejela, da bi oblikovala sezname plovil, ki so domnevno opravljalo ribolov IUU, ali

(d)	so bile države zastave ali države ponovnega izvoza prijavljene regionalni organizaciji za upravljanje ribištva v skladu s pogoji instrumentov, ki jih je ta organizacija sprejela, da bi izvajala trgovinske ukrepe proti državam zastave, ali

(e)	je bilo izdano opozorilo v skladu s členom 23(1).

5.   Države članice se lahko odločijo, da bodo poleg preverjanj iz odstavkov 3 in 4 opravile tudi naključna preverjanja.

6.   Za namene preverjanja lahko pristojni organi držav članic prosijo za pomoč pristojne organe države zastave ali tretje države, ki ni država zastave, kakor je določeno v členu 14; v tem primeru:

(a)

v prošnji za pomoč navedejo razloge zakaj imajo pristojni organi zadevne države članice upravičen dvom o veljavnosti potrdila, izjav, ki jih to potrdilo vsebuje, in/ali skladnosti proizvodov z ukrepi za ohranjanje in upravljanje. V podkrepitev prošnje za pomoč se pošljejo kopija potrdila o ulovu in vse informacije ali dokumenti, ki kažejo, da podatki na potrdilu niso točni. Taka prošnja se nemudoma pošlje pristojnim organom države zastave ali tretje države, ki ni država zastave, kakor je določeno v členu 14;

(b)

postopek preverjanja se zaključi v 15 dneh od datuma prošnje za preverjanje. Če pristojni organi zadevne države zastave ne morejo spoštovati tega roka, lahko organi za preverjanje v državi članici na prošnjo države zastave ali tretje države, ki ni država zastave, kakor je določeno v členu 14, podaljšajo rok za odgovor za največ 15 dni.

7.   Sprostitev proizvodov na trge se zadrži do prejema rezultatov postopkov preverjanja iz odstavkov od 1 do 6. Stroške hranjenja krije izvajalec dejavnosti.

8.   Države članice obvestijo Komisijo, kateri so pristojni organi za pregled in preučitev potrdil o ulovu v skladu s členom 16 in odstavkov 1 do 6 tega člena.

Člen 18

Zavrnitev uvoza

1.   Pristojni organi držav članic po potrebi zavrnejo uvoz ribiških proizvodov v Skupnost, ne da bi jim bilo treba zahtevati kakršne koli dodatne dokaze ali pošiljati prošnjo za pomoč državi zastave, ko ugotovijo, da:

(a)	uvoznik ni mogel predložiti potrdila o ulovu za zadevne proizvode ali izpolniti obveznosti iz člena 16(1) ali (2);

(b)	proizvodi, namenjeni uvozu, niso proizvodi, navedeni na potrdilu o ulovu;

(c)	potrdila o ulovu ni potrdil javni organ države zastave iz člena 12(3);

(d)	potrdilo o ulovu ne vključuje vseh potrebnih informacij;

(e)	uvoznik ne more dokazati, da so ribiški proizvodi skladni s pogoji iz člena 14(1) ali (2);

(f)	ribiško plovilo, ki je v potrdilu o ulovu navedeno kot plovilo, s katerega izvira ulov, je vključeno v seznam plovil IUU Skupnosti ali v seznam plovil IUU iz člena 30;

(g)	so potrdilo o ulovu potrdili organi države zastave, ki je opredeljena kot nesodelujoča država v skladu s členom 31.

2.   Pristojni organi držav članic po prejemu prošnje za pomoč v skladu s členom 17(6) po potrebi zavrnejo uvoz kakršnih koli ribiških proizvodov v Skupnost, kadar:

(a)	prejmejo odgovor, da izvoznik ni imel pravice zahtevati potrditve potrdila o ulovu, ali

(b)	prejmejo odgovor, da se ukrepi za ohranjanje in upravljanje ali drugi pogoji iz tega poglavja v zvezi s proizvodi niso izpolnjevali, ali

(c)	ne prejmejo odgovora v določenem roku ali

(d)	na vprašanja v prošnji ni bilo ustrezno odgovorjeno.

3.   V primeru, da se uvoz ribiških proizvodov zavrne v skladu z odstavkom 1 ali 2, lahko države članice te ribiške proizvode zasežejo in uničijo, odstranijo ali prodajo v skladu z nacionalno zakonodajo. Dobiček od prodaje se lahko porabi za dobrodelne namene.

4.   Vsaka oseba ima pravico do pritožbe proti odločitvam, ki jih pristojni organi sprejmejo v skladu z odstavkom 1, 2 ali 3 in jo zadevajo. Pravica do pritožbe se uporablja v skladu z veljavnimi določbami v zadevni državi članici.

5.   Pristojni organi držav članic o zavrnitvi uvoza obvestijo državo zastave in, kadar je to primerno, tretjo državo, ki ni država zastave iz člena 14. Izvod obvestila se pošlje Komisiji.

Člen 19

Tranzit in pretovarjanje

1.   Če so ribiški proizvodi na kraju vstopa na ozemlje Skupnosti vneseni v postopek tranzita in se prevažajo v drugo državo članico, kjer bodo vneseni v še en postopek carinjenja, se določbe členov 17 in 18 izvajajo v tej državi članici.

2.   Če so ribiški proizvodi na kraju vstopa na ozemlje Skupnosti vneseni v postopek tranzita in se prevažajo v drug kraj v isti državi članici, kjer bodo vneseni v še en postopek carinjenja, lahko ta država članica določbe členov 16, 17 in 18 izvaja na kraju vnosa ali v namembnem kraju. Države članice čim prej obvestijo Komisijo o ukrepih, sprejetih za izvajanje tega odstavka, in te podatke posodobijo. Komisija ta obvestila objavi na spletni strani.

3.   Če se ribiški proizvodi ob vstopu na ozemlje Skupnosti pretovorijo ali po morju prevažajo v drugo državo članico, se določbe členov 17 in 18 izvajajo v tej državi članici.

4.   Država članica pretovarjanja sporoči namembni državi članici podatke, ki jih pridobi iz dokumentacije o pretovarjanju, o vrsti ribiških proizvodov, njihovi teži, pristanišču natovarjanja in špediterju v tretji državi, imena transportnih plovil in pristanišča pretovarjanja ter namembnega pristanišča, kakor hitro pridobi te podatke, vsekakor pa še pred pričakovanim prihodom v namembno pristanišče.

Člen 20

Obvestila držav zastave in sodelovanje s tretjimi državami

1.   Potrdila o ulovu, ki jih potrdi določena država zastave, se za namene te uredbe sprejmejo le, če je Komisija od države zastave prejela obvestilo, ki potrjuje, da:

(a)	je v državi zastave vzpostavljena nacionalna ureditev za izvajanje, nadzorovanje in izvrševanje zakonov, predpisov ter ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih morajo upoštevati njena ribiška plovila;

(b)	so javni organi države zastave pooblaščeni za potrjevanje verodostojnosti informacij v potrdilih o ulovu in preverjanje takih potrdil na zahtevo držav članic. Poleg tega so v obvestilu tudi informacije za identifikacijo teh organov.

2.   Informacije, ki jih je treba navesti v obvestilu iz odstavka 1, so navedene v Prilogi III.

3.   Komisija državo zastave obvesti o prejemu sporočila, ki se pošlje v skladu z odstavkom 1. Če država zastave Komisiji ne zagotovi vseh podatkov iz odstavka 1, Komisija državi zastave sporoči, kateri podatki manjkajo, in zahteva novo obvestilo.

4.   Komisija po potrebi upravno sodeluje s tretjimi državami na področjih v zvezi z izvajanjem določb o potrdilih o ulovu iz te uredbe, vključno z uporabo elektronskih sredstev za pripravo, potrditev ali predložitev potrdil o ulovu in po potrebi dokumentov iz člena 14(1) in (2).

Takšno sodelovanje stremi:

(a)	k zagotovitvi, da ribiški proizvodi, ki se uvozijo v Skupnost, izhajajo iz ulova, izvedenega v skladu z veljavnimi zakoni, pravili ali ukrepi za ohranjanje in upravljanje;

(b)	da se državam zastave olajša izpolnjevanje postopkov, predpisanih za dostop ribiških plovil do pristanišč, uvoz ribiških proizvodov in zahtev za preverjanje potrdil o ulovu, določenih v poglavju II in tem poglavju;

(c)	da se predvidi, da Komisija ali organ, ki ga ta določi, opravlja revizije na kraju samem, da se preveri, kako se dogovor o sodelovanju dejansko izvaja;

(d)	da se predvidi vzpostavitev okvira za izmenjavo informacij med stranema v podporo izvajanja dogovora o sodelovanju.

5.   Sodelovanje iz odstavka 4 ni pogoj za uporabo tega poglavja za uvoz proizvodov iz ulova ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo katere koli države.

Člen 21

Ponovni izvoz

1.   Ponovni izvoz proizvodov, uvoženih s potrdilom o ulovu v skladu s tem poglavjem, se odobri, če pristojni organi države članice, iz katere naj bi se proizvodi ponovno izvozili, potrdijo oddelek „ponovni izvoz“ na potrdilu o ponovnem izvozu ali njegovi kopiji, če so ribiški proizvodi, namenjeni ponovnemu izvozu, del proizvodov, ki se uvažajo.

2.   Postopek, opredeljen v členu 16(2) se uporablja smiselno, kadar ribiške proizvode ponovno izvaža gospodarski subjekt z dovoljenjem.

3.   Države članice obvestijo Komisijo, kateri organi so pristojni za potrjevanje in preverjanje oddelka „ponovni izvoz“ na potrdilu o ulovu v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 15.

Člen 22

Vodenje evidence in razširjanje informacij

1.   Komisija vodi evidenco držav in njihovih pristojnih organov, o katerih je obveščena v skladu s tem poglavjem, in ki vključuje:

(a)	države članice, ki so priglasile svoje pristojne organe za potrjevanje, pregled in preverjanje potrdil o ulovu ter ponovnem izvozu v skladu s členi 15, 16, 17 in 21;

(b)	države zastave, v zvezi s katerimi so bila prejeta obvestila v skladu s členom 20(1), pri čemer je treba navesti tiste države, za katere je bilo v skladu s členom 20(4) vzpostavljeno sodelovanje s tretjimi državami.

2.   Komisija na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam držav in njihovih pristojnih organov iz odstavka 1 in te podatke redno posodablja. Komisija organom držav članic, pristojnim za potrjevanje in preverjanje potrdil o ulovu, po elektronski poti sporoči podatke o organih države zastave, zadolženih za potrjevanje in preverjanje potrdil o ulovu v državah zastave.

3.   Komisija objavi na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije seznam sistemov dokumentacije o ulovu, priznanih v skladu s členom 13, in te podatke redno posodablja.

4.   Države članice hranijo izvirnike potrdil o ulovu, predloženih za uvoz, potrdil o ulovu, potrjenih za izvoz, in potrjenih oddelkov „ponovni izvoz“ na potrdilu o ulovu v skladu z nacionalnimi pravili najmanj tri leta.

5.   Gospodarski subjekti z dovoljenjem hranijo v skladu z nacionalnimi pravili izvirnik dokumentov iz odstavka 4 najmanj tri leta.

POGLAVJE IV

SISTEM SKUPNOSTI ZA OPOZARJANJE

Člen 23

Izrekanje opozoril

1.   Kadar se na podlagi informacij, pridobljenih v skladu s poglavji II, III, V, VI, VII, VIII, X ali XI, upravičeno dvomi da se v zvezi z ribiškimi plovili ali ribiškimi proizvodi iz določenih tretjih držav upoštevajo veljavni zakoni, ali predpisi, tudi veljavni zakoni ali predpisi, ki jih v okviru upravnega sodelovanja iz člena 20(4) sporočijo tretje države, ali z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje, Komisija na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije objavi opozorilo, s katerim opozori izvajalce dejavnosti in zagotovi, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe v zvezi z zadevnimi tretjimi državami v skladu s tem poglavjem.

2.   Komisija informacije iz odstavka 1 nemudoma sporoči organom držav članic in zadevne države zastave ter, kadar je to primerno, tretje države, ki ni država zastave iz člena 14.

Člen 24

Ukrepi po izreku opozorila

1.   Ob prejemu informacij sporočenih v skladu s členom 23(2) države članice po potrebi in v skladu z obvladovanjem tveganja:

(a)	opredelijo pošiljke ribiških proizvodov, ki se uvažajo in ki jih zadeva opozorilo ter preverijo potrdilo o ulovu ter, kadar je to primerno, dokumente iz člena 14, v skladu z določbami iz člena 17;

(b)	sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se za prihodnje pošiljke ribiških proizvodov, namenjenih za uvoz, ki jih zadeva opozorilo, preverijo potrdila o ulovu ter, kadar je to primerno, dokumenti iz člena 14 v skladu z določbami iz člena 17;

(c)	opredelijo vse predhodne pošiljke ribiških proizvodov, ki jih zadeva opozorilo, in opravijo vsa ustrezna preverjanja, vključno s preverjanjem predhodno predloženih potrdil o ulovu;

(d)	v zvezi z ribiškimi plovili, ki jih zadeva opozorilo, se v skladu s pravili mednarodnega prava opravijo potrebne poizvedbe, preiskave ali inšpekcije na morju, v pristaniščih ali v katerem koli drugem kraju iztovarjanja.

2.   Države članice Komisiji čim prej sporočijo ugotovitve svojih preverjanj, zahteve za preverjanje in sprejete ukrepe, kadar je bila dokazana neskladnost z veljavnimi zakoni, predpisi in mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje.

3.   Kadar Komisija odloči, da glede na ugotovitve preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1, upravičen dvom, na podlagi katerega je bilo izdano opozorilo, ne obstaja več, potem takoj:

(a)	objavi obvestilo o tem na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije, s katerim razveljavi prejšnje opozorilo;

(b)	o razveljavitvi obvesti državo zastave in po potrebi tretjo državo, ki ni država zastave iz člena 14, ter

(c)	na ustrezne načine obvesti države članice.

4.   Kadar Komisija odloči, da glede na zaključke preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1, upravičen dvom, na podlagi katerega je bilo izdano opozorilo, še obstaja, potem takoj:

(a)	na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije objavi posodobljeno opozorilo;

(b)	obvesti državo zastave in po potrebi tretjo državo, ki ni država zastave iz člena 14;

(c)	na ustrezne načine obvesti države članice in

(d)	kadar je to primerno, zadevo predloži regionalni organizaciji za upravljanje ribištva, katere ukrepi za ohranjanje in upravljanje so bili morda kršeni.

5.   Kadar se Komisija odloči, da je na podlagi zaključkov preverjanj, opravljenih v skladu z odstavkom 1, dovolj razlogov za sum na neskladnost z veljavnimi zakoni, predpisi ali mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje, potem nemudoma:

(a)	v ta namen na svoji spletni strani in v Uradnem listu Evropske unije objavi novo opozorilo;

(b)	obvesti državo zastave ter sproži ustrezne postopke in demarše v skladu s poglavjema V in VI;

(c)	po potrebi obvesti tretjo državo, ki ni država zastave iz člena 14;

(d)	na ustrezne načine obvesti države članice, in

(e)	kadar je to primerno, zadevo predloži regionalni organizaciji za upravljanje ribištva, katere ukrepi za ohranjanje in upravljanje so bili morda kršeni.

POGLAVJE V

OPREDELITEV RIBIŠKIH PLOVIL, KI OPRAVLJAJO RIBOLOV IUU

Člen 25

Sum opravljanja ribolova IUU

1.   Komisija ali organ, ki ga ta določi, zbere in analizira:

(a)	vse informacije o ribolovu IUU, pridobljene v skladu s poglavji II, III, IV, VIII, X in XI, in/ali

(b)

po potrebi vse druge pomembne informacije, kot so: (i) podatki o ulovu; (ii) trgovinske informacije, pridobljene iz nacionalnih statistik in drugih zanesljivih virov; (iii) registri plovil in zbirke podatkov; (iv) dokumenti o ulovu ali programi statističnih dokumentov regionalnih organizacij za upravljanje ribištva; (v) poročila o opažanjih ali drugih dejavnostih ribiških plovil, ki domnevno opravljajo ribolov IUU iz člena 3 in seznami plovil IUU, o katerih poročajo ali jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva; (vi) poročila, pripravljena v skladu z Uredbo (EGS) št. 2847/93 o ribiških plovilih, ki domnevno opravljajo ribolov IUU iz člena 3; (vii) vse druge pomembne informacije, pridobljene med drugim v pristaniščih in na ribolovnih območjih.

2.   Države članice lahko Komisiji kadar koli predložijo vse dodatne informacije, ki bi lahko bile pomembne za oblikovanje seznama plovil IUU Skupnosti. Komisija ali organ, ki ga ta določi, pošlje te informacije skupaj z razpoložljivimi dokazi državam članicam in zadevnim državam zastave.

3.   Komisija ali organ, ki ga ta določi, vodi evidenco za vsako ribiško plovilo, prijavljeno kot domnevno vpleteno v ribolov IUU, ki se posodablja ob prejemu novih informacij.

Člen 26

Domnevni ribolov IUU

1.   Komisija opredeli ribiška plovila, v zvezi s katerimi je bilo skladu s členom 25 pridobljenih dovolj informacij, na podlagi katerih se lahko domneva, da so bila morda vpletena v ribolov IUU, zaradi česar je treba pri zadevni državi zastave opraviti uradno poizvedbo.

2.   Komisija obvesti države zastave, katerih ribiška plovila so opredeljena v skladu z odstavkom 1, o uradni zahtevi za poizvedbo glede domnevnega ribolova IUU zadevnih plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Z obvestilom se:

(a)	zagotovijo vse informacije o domnevnem ribolovu IUU, ki jih je pridobila Komisija;

(b)	izda uradna zahteva državi zastave, naj stori vse potrebno, da razišče domnevni ribolov IUU in pravočasno sporoči rezultate te preiskave Komisiji;

(c)	izda uradna zahteva državi zastave, naj takoj uvede izvršilne ukrepe, če se izkaže, da je domneva proti zadevnem ribiškem plovilu utemeljena, in obvesti Komisijo o sprejetih ukrepih;

(d)

država zastave zaprosi, naj obvesti lastnika in po potrebi upravljavca zadevnega ribiškega plovila o natančni navedbi razlogov za nameravano uvrstitev na seznam in o posledicah vključitve ribiških plovil na seznam plovil IUU Skupnosti, kot je določeno v členu 37. Od držav zastave se zahteva tudi, naj Komisiji zagotovijo informacije o lastnikih ribiških plovil in po potrebi upravljavcih, da se zagotovi, da je mogoče te osebe zaslišati v skladu s členom 27(2);

(e)	državo zastave obvesti o določbah poglavij VI in VII.

3.   Komisija obvesti države članice zastave, katerih ribiška plovila so opredeljena v skladu z odstavkom 1, o uradni zahtevi za poizvedbo glede domnevnega IUU ribolova zadevnih plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Obvestilo:

(a)	zagotovi vse informacije o domnevnem ribolovu IUU, ki jih je pridobila Komisija;

(b)	vključuje uradno zahtevo državi članici zastave, naj v skladu z Uredbo (EGS) št. 2847/93 stori vse potrebno, da razišče domnevni ribolov IUU ali po potrebi poroča o vseh ukrepih, ki so bili že sprejeti za preiskovanje teh dejavnosti, in pravočasno sporoči rezultate te preiskave Komisiji;

(c)	izda uradno zahtevo državi članici zastave, naj pravočasno uvede izvršilne ukrepe, če se izkaže, da je domneva o zadevnem ribolovnem plovilu utemeljena, Komisijo pa obvesti o sprejetih ukrepih;

(d)

od države članice zastave zahteva, naj uradno obvesti lastnika in po potrebi upravljavca zadevnega ribiškega plovila o natančni navedbi razlogov za nameravano uvrstitev na seznam in o posledicah vključitve plovil na seznam plovil IUU Skupnosti, kot je določeno v členu 37. Od držav članic zastave se zahteva tudi, naj Komisiji zagotovijo informacije o lastnikih ribiških plovil in po potrebi upravljavcih, da se zagotovi, da je mogoče te osebe zaslišati v skladu s členom 27(2).

4.   Komisija informacije o ribiških plovilih, ki domnevno opravljajo ribolov IUU, razpošlje vsem državam članicam, da bi tako omogočila izvajanje Uredbe (EGS) št. 2847/93.

Člen 27

Priprava seznama plovil IUU Skupnosti

1.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 54(2) pripravi seznam plovil IUU Skupnosti. Seznam vključuje ribiška plovila, za katera, po sprejetju ukrepov v skladu s členoma 25 in 26, informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, kažejo, da opravljajo ribolov IUU in da njihove države zastave niso spoštovale uradnih zahtev iz člena 26(2)(b) in (c) in člena 26(3)(b) in (c) za zaustavitev tega ribolova IUU.

2.   Preden se katero koli ribiško plovilo vključi na seznam plovil IUU Skupnosti, Komisija lastnikom in po potrebi upravljavcem zadevnega ribiškega plovila pošlje obvestilo z natančno navedbo razlogov za nameravano uvrstitev in z vsemi elementi, ki podpirajo sum, da je to ribiško plovilo opravljalo ribolov IUU. To obvestilo navaja pravico do zahtevanja oziroma zagotovitve dodatnih informacij, lastniku in po potrebi upravljavcem plovila pa omogoča, da so zaslišani, da zagovarjajo svoje stališče ter da imajo za to dovolj časa in ustrezna sredstva.

3.   Ko se sprejme odločitev, da se ribiško plovilo vključi na seznam plovil IUU Skupnosti, Komisija o tej odločitvi in razlogih zanjo obvesti lastnika in po potrebi upravljavca ribiškega plovila.

4.   Obveznosti, naložene Komisiji v skladu z odstavkoma 2 in 3, se uporabljajo brez poseganja v primarno pristojnost države zastave glede ribiškega plovila ter samo, če ima Komisija na voljo ustrezne informacije glede identifikacije lastnika in upravljavcev ribiškega plovila.

5.   Komisija državo zastave uradno obvesti o vključitvi ribiškega plovila na seznam plovil IUU Skupnosti in državi zastave predloži natančne razloge za uvrstitev.

6.   Komisija od držav zastave, katerih ribiška plovila so na seznamu plovil IUU Skupnosti, zahteva, naj:

(a)	lastnika ribiških plovil obvestijo o vključitvi teh plovil na seznam plovil IUU Skupnosti, o razlogih za to vključitev in njenih posledicah, kot je določeno v členu 37, in

(b)	storijo vse potrebno, da odpravijo ribolov IUU, po potrebi tudi z odvzemom registracije ali ribolovnih dovoljenj zadevnih ribiških plovil, Komisijo pa obvestijo o sprejetih ukrepih.

7.   Ta člen se ne uporablja za ribiška plovila Skupnosti, če je država članica zastave sprejela ukrepe v skladu z odstavkom 8.

8.   Ribiška plovila Skupnosti niso zajeta v seznam plovil IUU Skupnosti, če je država članica zastave ukrepala v skladu s to uredbo in Uredbo (EGS) št. 2847/93 glede kršitev, ki sodijo med hude kršitve, kakor je določeno v členu 3(2), brez poseganja v ukrepe, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva.

Člen 28

Črtanje ribiških plovil s seznama plovil IUU Skupnosti

1.   Komisija črta ribiško plovilo s seznama plovil IUU Skupnosti v skladu s postopkom iz člena 54(2), če država zastave ribiškega plovila dokaže, da:

(a)	plovilo ni opravljalo ribolovnih dejavnosti IUU, zaradi katerih je bilo vključeno na seznam, ali

(b)	so bile izrečene učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za zadevne ribolovne dejavnosti IUU, zlasti ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo države članice, v skladu z Uredbo (EGS) št. 2847/93.

2.   Lastnik ali, kadar je to primerno, upravljavec ribiškega plovila, vključenega na seznam plovil IUU Skupnosti, lahko Komisiji v primeru neukrepanja države zastave v skladu z odstavkom 1 predloži zahtevo, naj pregleda status takega plovila.

Komisija preuči črtanje ribiškega plovila s seznama, samo če:

(a)	lastnik ali upravljavci plovila zagotovijo dokaze, da ribiško plovilo več ne opravlja ribolova IUU, ali

(b)	je ribiško plovilo s seznama potonilo ali je bilo razrezano.

3.   Komisija v vseh drugih primerih preuči črtanje ribiškega plovila s seznama samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	od vključitve ribiškega plovila na seznam sta minili vsaj dve leti, v katerih Komisija ni prejela nadaljnjih poročil o domnevnem ribolovu IUU tega plovila v skladu s členom 25, ali

(b)	lastnik predloži informacije o trenutnih dejavnostih ribiškega plovila, ki dokazujejo, da to plovilo opravlja dejavnosti povsem v skladu z zakoni, predpisi in/ali ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki se uporabljajo za kakršen koli ribolov, pri katerem to plovilo sodeluje, ali

(c)	zadevno ribiško plovilo, njegov lastnik ali upravljavci niso več neposredno bodisi posredno operativno ali finančno v stiku z drugimi plovili, lastniki ali upravljavci, ki domnevno ali dokazano opravljajo ribolov IUU.

Člen 29

Vsebina, objava in vzdrževanje seznama plovil IUU Skupnosti

1.   Seznam plovil IUU Skupnosti vsebuje za vsako ribiško plovilo naslednje podatke:

(a)	ime in prejšnja imena, če obstajajo;

(b)	zastavo in prejšnje zastave, če obstajajo;

(c)	lastnika in po potrebi prejšnje lastnike, vključno z upravičenimi lastniki, če obstajajo;

(d)	upravljavca in po potrebi prejšnje upravljavce, če obstajajo;

(e)	klicni znak in prejšnje klicne znake, če obstajajo;

(f)	številko Lloyds/IMO (če obstaja);

(g)	fotografije, če obstajajo;

(h)	datum prvega vpisa na seznam plovil IUU;

(i)	povzetek dejavnosti, ki upravičujejo vključitev plovila na seznam, vključno z navedbo vseh zadevnih dokumentov, v katerih so informacije in dokazi o teh dejavnostih.

2.   Komisija objavi seznam plovil IUU Skupnosti v Uradnem listu Evropske unije in stori vse potrebno, da zagotovi njegovo objavo, vključno z objavo na svoji spletni strani.

3.   Komisija posodablja seznam plovil IUU Skupnosti vsake tri mesece in zagotovi sistem za samodejno obveščanje držav članic, regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in vseh članov civilne družbe, ki to zahtevajo, o novostih. Komisija poleg tega pošlje seznam FAO ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, da bi se okrepilo sodelovanje med Skupnostjo in temi organizacijami, katerega namen je preprečevanje ribolova IUU, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje.

Člen 30

Seznami plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva

1.   Poleg ribiških plovil iz člena 27 se ribiška plovila, vpisana na sezname plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, v skladu s postopkom iz člena 54(2) vključijo na seznam plovil IUU Skupnosti. Črtanje takšnih plovil s seznama plovil IUU Skupnosti poteka v skladu z odločitvami, ki jih v zvezi z njimi sprejme ustrezna regionalna organizacija za upravljanje ribištva.

2.   Komisija vsako leto, potem ko od regionalnih organizacij za upravljanje ribištva prejme sezname ribiških plovil, ki so domnevno in dokazano vpletena v ribolov IUU, o teh seznamih obvesti države članice.

3.   Komisija ob vsaki spremembi seznamov takoj obvesti države članice o vpisih na sezname, črtanjih s seznamov in/ali spremembah seznamov iz odstavka 2 tega člena. Člen 37 se uporablja za plovila, navedena na tako spremenjenih seznamih IUU regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, in sicer od takrat, ko se države članice obvestijo.

POGLAVJE VI

NESODELUJOČE TRETJE DRŽAVE

Člen 31

Opredelitev nesodelujočih tretjih držav

1.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 54(2) opredeli tretje države, ki jih obravnava kot nesodelujoče tretje države pri boju proti ribolovu IUU.

2.   Opredelitev iz odstavka 1 temelji na preučitvi vseh informacij, pridobljenih v skladu s poglavji II, III, IV, V, VIII, X in XI, ali po potrebi vseh drugih zadevnih informacij, kot so podatki o ulovu, trgovinske informacije iz nacionalne statistike in drugih zanesljivih virov, registra plovil in zbirke podatkov, dokumenti o ulovu ali program statističnih dokumentov in seznami plovil IUU, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ter vse druge informacije, pridobljene v pristaniščih in na ribolovnih območjih.

3.   Tretja država je lahko opredeljena kot nesodelujoča tretja država, če ne izpolnjuje dolžnosti, ki so ji naložene v skladu z mednarodnim pravom kot državi zastave, pristanišča, obalni državi ali državi trga ter v skladu s katerimi mora ukrepati za preprečevanje ribolova IUU, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

4.   Za namene odstavka 3 Komisija upošteva predvsem preučitev ukrepov, ki jih je zadevna tretja država uvedla v zvezi s:

(a)	ponavljajočimi se ustrezno zabeleženimi ribolovom IUU, ki so jih opravljala ali omogočala ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, ali njeni državljani ali ribiška plovila, ki opravljajo dejavnost v njenih morskih vodah ali uporabljajo njena pristanišča, ali

(b)	dostopom na svoj trg za ribiške proizvode, pridobljene z ribolovom IUU.

5.   Za namene odstavka 3 Komisija upošteva:

(a)	ali zadevna tretja država učinkovito sodeluje s Skupnostjo, tako da se odziva na zahteve Komisije v zvezi s preiskovanjem, zagotavljanjem povratnih informacij ali nadaljnjim spremljanjem ribolova IUU in s tem povezanih dejavnosti;

(b)	ali je zadevna tretja država uvedla učinkovite izvršilne ukrepe v zvezi z izvajalci dejavnosti, odgovornimi za ribolov IUU, in zlasti, ali se uporabljajo dovolj stroge sankcije, da ostanejo kršitelji brez koristi, ki izhajajo iz ribolova IUU;

(c)	pretekla pojavljanja, vrsto, okoliščine, obseg in težo obravnavanih oblik ribolova IUU;

(d)	za države v razvoju, obstoječe zmogljivosti njihovih pristojnih organov.

6.   Za namene odstavka 3 Komisija upošteva tudi naslednje elemente:

(a)	ratifikacijo mednarodnih instrumentov o ribištvu ali pristop zadevnih tretjih držav k tem instrumentom, zlasti UNCLOS, Sporazuma ZN o staležu rib in Sporazumu FAO o skladnosti z ukrepi;

(b)	status zadevne tretje države kot pogodbenice v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva ali njeno soglasje za izvajanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki jih sprejmejo te organizacije;

(c)	kakršna koli dejanja ali opustitve dejanja zadevne tretje države, ki bi lahko zmanjšala učinkovitost veljavnih zakonov, predpisov ali mednarodnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje.

7.   Po potrebi se pri izvajanju tega člena ustrezno upoštevajo posebne omejitve držav v razvoju, zlasti v zvezi s spremljanjem, nadzorom in obvladovanjem ribolovnih dejavnosti.

Člen 32

Demarše v zvezi z državami, opredeljenimi kot nesodelujoče tretje države

1.   Komisija zadevne države obvesti o možnosti, da bodo opredeljene kot nesodelujoče tretje države v skladu z merili iz člena 31. V obvestilu so vključene naslednje informacije:

(a)	razlog ali razloge za opredelitev z vsemi razpoložljivimi dokazili;

(b)	napotilo, da lahko Komisiji pisno odgovorijo v zvezi z odločitvijo o opredelitvi in predložijo druge zadevne informacije, na primer dokaze, ki spodbijajo opredelitev, ali, kadar je to ustrezno, akcijski načrt za izboljšanje in sprejete ukrepe za izboljšanje razmer;

(c)	pravico do zahtevanja oziroma zagotovitve dodatnih informacij;

(d)	posledice opredelitve države kot nesodelujoče tretje države, kot so določene v členu 38.

2.   Komisija v obvestilo iz odstavka 1 vključi tudi zahtevo, da zadevna tretja država stori vse potrebno za ustavitev zadevnih ribolovnih dejavnosti IUU in preprečevanje vseh takih dejavnosti v prihodnosti ter odpravi vsa dejanja ali opustitve dejanj iz člena 31(6)(c).

3.   Komisija pošlje obvestilo in zahtevo zadevni tretji državi prek več kot enega komunikacijskega sredstva. Komisija od te države zahteva potrditev, da je obvestilo prejela.

4.   Komisija zadevni tretji državi da dovolj časa, da odgovori na obvestilo, ter določi razumen rok, v katerem mora zadevna tretja država odpraviti nepravilnosti.

Člen 33

Priprava seznama nesodelujočih tretjih držav

1.   Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije sprejme seznam nesodelujočih tretjih držav.

2.   Komisija nemudoma obvesti zadevno tretjo državo o tem, da je bila opredeljena kot nesodelujoča tretja država, in o ukrepih, uvedenih v skladu s členom 38, ter od nje zahteva, naj popravi trenutne razmere in sporoči sprejete ukrepe za zagotavljanje skladnosti ravnanja njenih ribiških plovil z ukrepi za ohranjanje in upravljanje.

3.   Komisija po sprejetju odločitve v skladu z odstavkom 1 tega člena nemudoma obvesti države članice in od njih zahteva, naj takoj zagotovijo izvajanje ukrepov, določenih v členu 38. Države članice Komisijo obvestijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo na podlagi te zahteve.

Člen 34

Črtanje s seznama nesodelujočih tretjih držav

1.   Svet s kvalificirano večino in na predlog Komisije tretjo državo črta s seznama nesodelujočih tretjih držav, če zadevna tretja država dokaže, da so se razmere, zaradi katerih je bila uvrščena na seznam, popravile. Pri odločitvi o črtanju se upošteva tudi, ali so opredeljene zadevne tretje države uvedle dejanske ukrepe, s katerimi lahko dosežejo trajno izboljšanje razmer.

2.   Komisija po sprejetju odločitve v skladu z odstavkom 1 tega člena nemudoma obvesti države članice o odpravi ukrepov iz člena 38 v zvezi z zadevno tretjo državo.

Člen 35

Objava seznama nesodelujočih tretjih držav

Komisija objavi seznam nesodelujočih tretjih držav v Uradnem listu Evropske unije in stori vse potrebno, da zagotovi objavo tega seznama, vključno z objavo na svoji spletni strani. Komisija seznam redno posodablja in zagotovi sistem za samodejno obveščanje držav članic, regionalnih organizacij za upravljanje ribištva in vseh članov civilne družbe, ki to zahtevajo, o novostih. Komisija poleg tega pošlje seznam nesodelujočih tretjih držav FAO ter regionalnim organizacijam za upravljanje ribištva, da bi se okrepilo sodelovanje med Skupnostjo in temi organizacijami, katerega namen je preprečevanje ribolova IUU, odvračanje od njega ter njegovo odpravljanje.

Člen 36

Izredni ukrepi

1.   Če obstajajo dokazi, da je tretja država sprejela ukrepe, ki slabijo ukrepe za ohranjanje in upravljanje, sprejete s strani regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ima Komisija pravico, da v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi sprejme nujne ukrepe, ki veljajo največ šest mesecev. Komisija lahko sprejme novo odločitev o podaljšanju nujnih ukrepov za največ šest mesecev.

2.   Nujni ukrepi iz odstavka 1 lahko med drugim vključujejo naslednje:

(a)	ribiškim plovilom z dovoljenjem za ribolov, ki plujejo pod zastavo zadevne tretje države, ni dovoljen dostop do pristanišč držav članic, razen v primeru višje sile ali stiske, kakor je opredeljeno v členu 4(2), ki so nujno potrebne za rešitev takih razmer;

(b)	ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo države članice, ni dovoljeno opravljanje skupnih ribolovnih dejavnosti s plovili, ki plujejo pod zastavo zadevne tretje države;

(c)	ribiškim plovilom, ki plujejo pod zastavo države članice, ni dovoljen ribolov v morskih vodah v pristojnosti zadevne tretje države, brez poseganja v določbe iz dvostranskih sporazumov o ribištvu;

(d)	zagotavljanje živih rib za ribogojstvo v morskih vodah v pristojnosti zadevne tretje države ni dovoljeno;

(e)	žive ribe, ki jih ulovijo ribiška plovila pod zastavo zadevne tretje države, se ne sprejmejo za ribogojstvo v morskih vodah v pristojnosti države članice.

3.   Nujni ukrepi imajo takojšen učinek. Sporočijo se državam članicam in zadevni tretji državi ter objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

4.   Zadevne države članice lahko odločitev Komisije iz odstavka 1 predajo Svetu v 10 delovnih dneh od prejema obvestila.

5.   Svet, ki odloča s kvalificirano večino, lahko sprejme drugačno odločitev v enem mesecu od datuma prejema obvestila.

POGLAVJE VII

UKREPI V ZVEZI Z RIBIŠKIMI PLOVILI IN DRŽAVAMI, KI OPRAVLJAJO RIBOLOV IUU

Člen 37

Ukrepi v zvezi z ribiškimi plovili, vključenimi na seznam plovil IUU Skupnosti

Za ribiška plovila, ki so vključena v seznam plovil IUU Skupnosti („ribiška plovila IUU“) se uporabljajo naslednji ukrepi:

1.	države članice zastave Komisiji ne predložijo nobenih zahtevkov za ribolovna dovoljenja za ribiška plovila IUU;

2.	veljavna ribolovna dovoljenja ali posebna ribolovna dovoljenja, ki so jih izdale države članice zastave za ribiška plovila IUU, se prekličejo;

3.	ribiškim plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, se prepove ribolov v vodah Skupnosti in se jih ne sme zakupiti;

4.	ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ne smejo nikakor pomagati plovilom s seznama ribiških plovil IUU, ali z njimi sodelovati pri predelavi rib, kakršnem koli pretovarjanju ali skupnem ribolovnem delovanju;

5.

ribiškim plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo države članice, je dovoljen samo dostop do matičnega pristanišča, do drugih pristanišč Skupnosti pa ne, razen v primeru višje sile ali stiske. Ribiškim plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, ni dovoljen vstop v pristanišče države članice, razen v primeru višje sile ali stiske. Druga možnost pa je, da država članica ribiškemu plovilu IUU, lahko dovoli vstop v svoja pristanišča, če se zaseže ulov na krovu in po potrebi ribolovno orodje, prepovedano v skladu z ukrepi za ohranjanje in upravljanje, ki so jih sprejele regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Države članice zasežejo tudi ulov in po potrebi ribolovno orodje, prepovedano v skladu z navedenimi ukrepi, na krovu ribiških plovil IUU in ki jim je bil dovoljen vstop v njihova pristanišča zaradi višje sile ali stiske;

6.	ribiškim plovilom IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, se v pristaniščih ne zagotavljajo obnavljanje zalog, točenje goriva ali druge storitve, razen v primeru višje sile ali stiske;

7.	ribiška plovila IUU, ki plujejo pod zastavo tretje države, ne smejo menjati posadke, razen v primeru višje sile ali stiske;

8.	države članice ribiškim plovilom IUU, ne odobrijo, da plujejo pod njihovo zastavo;

9.	prepovedan je uvoz ribiških proizvodov, ki so jih ujela taka ribiška plovila, skladno s tem pa se potrdila o ulovu, ki spremljajo te proizvode, ne sprejmejo ali potrdijo;

10.	prepovedana sta izvoz in ponovni izvoz ribiških proizvodov z ribiških plovil IUU, in sicer za namene predelave;

11.	ribiškim plovilom IUU, ki nimajo na krovu ne rib ne posadke, je dovoljen vstop v pristanišče, da bi bila razrezana, vendar brez poseganja v kakršne koli ukrepe pregona ali sankcije, uvedene proti temu plovilu in kateri koli zadevni pravni ali fizični osebi.

Člen 38

Ukrepanje v zvezi z nesodelujočimi tretjimi državami

Za nesodelujoče tretje države se uporabljajo naslednji ukrepi:

1.

prepovedan je uvoz ribiških proizvodov, ki so jih ujela ribiška plovila pod zastavo takih držav, v Skupnost, skladno s tem pa se ne sprejmejo potrdila o ulovu, ki spremljajo te proizvode. Kadar opredelitev nesodelujoče tretje države v skladu s členom 31 temelji na tem, da ta tretja država ni sprejela ustreznih ukrepov v zvezi z ribolovom IUU, ki zadevajo določen stalež ali vrsto, se lahko prepoved uvoza uporabi samo za ta stalež ali vrsto;

2.	izvajalci dejavnosti iz Skupnosti ne smejo kupiti ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo takih držav;

3.	zamenjava zastave ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo države članice, za zastavo takih držav je prepovedana;

4.	države članice ne dovolijo sklepanja dogovorov o zakupu s takimi državami v zvezi z ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo;

5.	prepovedan je izvoz ribiških plovil Skupnosti v take države;

6.	prepovedani so zasebni trgovinski dogovori med državljani države članice in takih držav, v skladu s katerimi bi ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo te države članice, uporabilo ribolovne možnosti takih držav:

7.	prepovedane so skupne ribolovne dejavnosti, v katerih plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, sodelujejo z ribiškim plovilom, ki pluje pod zastavo take države;

8.	Komisija predlaga razveljavitev vseh trajnih dvostranskih sporazumov s takimi državami o ribištvu ali partnerskih sporazumov o ribištvu, ki predvidevajo prenehanje veljavnosti sporazuma, če ta država ne izpolnjuje svojih obveznosti glede boja proti ribolovu IUU;

9.	Komisija s takimi državami ne začne pogajanj o sklenitvi dvostranskih sporazumov o ribištvu ali partnerskih sporazumov o ribištvu.

POGLAVJE VIII

DRŽAVLJANI

Člen 39

Državljani, ki opravljajo ali podpirajo ribolov IUU

1.   Državljani v pristojnosti držav članic („državljani“) ne podpirajo in ne opravljajo ribolova IUU, bodisi z delovanjem na krovu plovil ali kot upravljavci ali dejanski lastniki ribiških plovil, vključenih v seznam plovil IUU Skupnosti.

2.   Države članice brez poseganja v primarno odgovornost države zastave sodelujejo med seboj in s tretjimi državami ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti, da identificirajo državljane, ki podpirajo ali opravljajo ribolov IUU.

3.   Države članice brez poseganja v primarno pristojnost države zastave sprejmejo – ob upoštevanju svojih veljavnih zakonov in predpisov ter v skladu z njimi – ustrezne ukrepe v zvezi s svojimi državljani, identificiranimi kot državljani, ki podpirajo ali opravljajo ribolov IUU.

4.   Vsaka država članica Komisiji sporoči imena pristojnih organov, odgovornih za usklajevanje zbiranja in preverjanja informacij o dejavnostih državljanov iz tega poglavje ter za poročanje Komisiji in sodelovanje z njo.

Člen 40

Preprečevanje in sankcije

1.   Države članice spodbujajo državljane, naj sporočijo vse informacije, ki imajo na voljo v zvezi s pravnimi, lastniškimi ali finančnimi interesi ali nadzorom v zvezi z ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo tretje države, ter imena zadevnih plovil.

2.   Izvajalcem dejavnosti, udeleženim pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih v seznam plovil IUU Skupnosti, državljani ne smejo prodati ali izvoziti nobenega ribiškega plovila.

3.   Brez poseganja v druge določbe zakonodaje Skupnosti v zvezi z javnimi sredstvi države članice izvajalcem dejavnosti, udeleženim pri upravljanju, vodenju ali lastništvu ribiških plovil, vključenih v seznam plovil IUU Skupnosti, ne odobrijo državne pomoči v okviru nacionalnih ureditev pomoči ali skladov Skupnosti.

4.   Države članice si prizadevajo pridobiti informacije o obstoju kakršnih koli dogovorov med državljani in tretjo državo, ki omogočajo zamenjavo zastave ribiškega plovila, ki pluje pod zastavo države članice, za zastavo te tretje države. O tem obvestijo Komisijo in ji predložijo seznam zadevnih ribiških plovil.

POGLAVJE IX

TAKOJŠNJI IZVRŠILNI UKREPI, SANKCIJE IN SPREMLJEVALNE SANKCIJE

Člen 41

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za:

1.	hude kršitve, storjene na ozemlju držav članic, za katere velja Pogodba, ali v morskih vodah pod suverenostjo ali v pristojnosti držav članic, z izjemo voda ob ozemljih ali državah, omenjenih v Prilogi II Pogodbe;

2.	hude kršitve, ki jih storijo ribiška plovila Skupnosti ali državljani držav članic;

3.	hude kršitve, ki so ugotovljene na ozemlju ali v vodah, kakor je določeno v točki 1 tega člena, vendar so bile storjene na odprtem morju ali v pristojnosti tretje države in so sankcionirane v skladu s členom 11(4).

Člen 42

Hude kršitve

1.   V tej uredbi huda kršitev pomeni:

(a)	dejavnosti, ki se obravnavajo kot ribolov IUU v skladu z merili iz člena 3;

(b)	opravljanje poslov, ki so neposredno povezani z ribolovom IUU, vključno s trgovino ali uvozom ribiških proizvodov;

(c)	ponarejanje dokumentov iz te uredbe ali uporaba takih ponarejenih ali neveljavnih dokumentov.

2.   O resnosti kršitve odloči pristojni organ države članice ob upoštevanju meril iz člena 3(2).

Člen 43

Takojšnji izvršilni ukrepi

1.   Kadar se sumi, da je fizična oseba storila hudo kršitev ali je bila zalotena pri dejanju hude kršitve ali se sumi, da je pravna oseba odgovorna za tako kršitev, države članice sprožijo temeljito preiskavo kršitve ter v skladu s svojo zakonodajo in glede na resnost kršitve uvedejo takojšne izvršilne ukrepe, med katerimi so zlasti:

(a)	takojšnje prenehanje ribolovnih dejavnosti;

(b)	preusmeritev ribiškega plovila v pristanišče;

(c)	preusmeritev transportnega vozila na drugo lokacijo zaradi inšpekcije;

(d)	odredba varščine;

(e)	zaseg ribolovnega orodja, ulova ali ribiških proizvodov;

(f)	začasna imobilizacija zadevnega ribiškega plovila ali transportnega vozila;

(g)	začasen preklic dovoljenja za ribolov.

2.   Izvršilni ukrepi morajo biti takšni, da preprečujejo nadaljnjo zadevno hudo kršitev in pristojnim organom omogočajo zaključek preiskave zadevne hude kršitve.

Člen 44

Sankcije za hude kršitve

1.   Države članice zagotovijo, da se fizična oseba, ki je storila hudo kršitev, ali pravna oseba, za katero se ugotovi, da je odgovorna za hudo kršitev, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi sankcijami.

2.   Države članice naložijo najvišjo sankcijo v višini vsaj petkratne vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo.

Če se huda kršitev v petih letih ponovi, države članice naložijo najvišjo sankcijo v višini vsaj osemkratne vrednosti ribiških proizvodov, pridobljenih s hudo kršitvijo.

Države članice pri naložitvi sankcij upoštevajo tudi vrednost škode, povzročene zadevnim ribolovnim virom in zadevnemu morskemu okolju.

3.   Države članice lahko poleg upravnih sankcij ali kot njihovo alternativo uporabijo tudi učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni po kazenskem pravu.

Člen 45

Spremljevalne sankcije

Sankcije, predvidene v tem poglavju, lahko spremljajo druge sankcije ali ukrepi, zlasti:

1.	zaseg ribiškega plovila, vpletenega v kršitev;

2.	začasno imobilizacijo ribiškega plovila;

3.	zaseg prepovedanega ribolovnega orodja, ulova ali ribiških proizvodov;

4.	začasen preklic ali odvzem dovoljenja za ribolov;

5.	omejitev ali odvzem ribolovnih pravic;

6.	začasen ali trajen odvzem pravice do pridobitve novih ribolovnih pravic;

7.	začasna ali trajna prepoved dostopa do državne podpore ali subvencij;

8.	začasen preklic ali odvzem statusa gospodarskega subjekta z dovoljenjem, podeljenega v skladu s členom 16(3).

Člen 46

Skupna raven sankcij in spremljevalnih sankcij

Skupna raven sankcij in spremljevalnih sankcij se izračuna na način, s katerim se zagotovi, da se odgovornim osebam na podlagi teh sankcij učinkovito odvzamejo gospodarske koristi, pridobljene s hudimi kršitvami, in sicer brez poseganja v legitimno pravico do opravljanja poklica. V ta namen je treba upoštevati tudi takojšnje izvršilne ukrepe, sprejete v skladu s členom 43.

Člen 47

Odgovornost pravnih oseb

1.   Pravne osebe se štejejo za odgovorne za hude kršitve, kadar take kršitve v njihovo korist stori katera koli fizična oseba kot posameznik ali del organa pravne osebe, ki ima odločilni položaj znotraj pravne osebe, in sicer na podlagi:

(a)	pooblastila za zastopanje pravne osebe ali

(b)	dovoljenja za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe ali

(c)	dovoljenja za izvajanje nadzora znotraj pravne osebe.

2.   Pravne osebe so lahko odgovorne, če je bilo zaradi pomanjkljivega nadzora ali kontrole s strani fizične osebe iz odstavka 1 mogoče, da je fizična oseba, ki je podrejena pravni osebi, storila hudo kršitev v korist pravne osebe.

3.   Odgovornost pravne osebe ne izključuje postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci, pobudniki ali sostorilci pri zadevnih kršitvah.

POGLAVJE X

IZVAJANJE DOLOČB O OPAŽANJU RIBIŠKIH PLOVIL, SPREJETIH V OKVIRU REGIONALNIH ORGANIZACIJ ZA UPRAVLJANJE RIBIŠTVA

Člen 48

Opažanje na morju

1.   Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribolovne dejavnosti, za katere se uporabljajo predpisi o opažanjih na morju, ki so bili sprejeti v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in ki so za Skupnost zavezujoči.

2.   Če organ države članice, pristojen za inšpekcijo na morju, opazi ribiško plovilo med opravljanjem dejavnosti, ki bi lahko veljale za ribolov IUU, o tem takoj pripravi poročilo. Takšno poročilo in rezultati preiskav, ki jih države članice opravijo na tem ribiškem plovilu, veljajo kot dokazi, ki se uporabljajo pri izvajanju mehanizmov za prepoznavanje in izvrševanje, določenih s to uredbo.

3.   Če kapitan ribiškega plovila Skupnosti ali tretje države opazi ribiško plovilo, ki opravlja dejavnosti iz odstavka 2, lahko o tem opažanju zabeleži čim več informacij, vključno z:

(a)	imenom in opisom ribiškega plovila;

(b)	klicnim znakom ribiškega plovila;

(c)	registrsko številko in, če je to ustrezno, številko ribškega plovila Lloyds IMO;

(d)	državo zastave ribiškega plovila;

(e)	položajem (zemljepisna širina in dolžina) ob prvem odkritju;

(f)	datumom/uro po UTC ob prvem odkritju;

(g)	fotografijo ali fotografijami ribiškega plovila za dokazovanje opažanja;

(h)	vsemi drugimi pomembnimi informacijami v zvezi z opaženimi dejavnostmi zadevnega ribiškega plovila.

4.   Poročila o opažanju se, kakor hitro je to mogoče, pošljejo pristojnemu organu države članice zastave ribiškega plovila, ki je opazilo drugo plovilo, ta organ pa jih čim prej pošlje Komisiji ali organu, ki ga ta določi. Komisija ali organ, ki ga ta določi, nato takoj obvesti državo zastave opaženega ribiškega plovila. Komisija ali organ, ki ga ta določi, potem pošlje poročilo o opažanju vsem državam članicam in po potrebi izvršilnemu sekretarju ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva za nadaljnje ukrepanje v skladu z ukrepi, ki so jih sprejele te organizacije.

5.   Država članica, ki od pristojnega organa pogodbenice regionalne organizacije za upravljanje ribištva prejme poročilo o opažanju dejavnosti ribiškega plovila, ki pluje pod njeno zastavo, o tem poročilu in vseh zadevnih informacijah čim prej obvesti Komisijo ali organ, ki ga ta določi, ta pa nato te informacije sporoči izvršilnemu sekretarju ustrezne regionalne organizacije za upravljanje ribištva za nadaljnje ukrepanje v skladu z ukrepi, ki jih je sprejela ta organizacija, če je to primerno.

6.   Ta člen se uporablja brez poseganja v strožje določbe, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, v katerih je Skupnost pogodbenica.

Člen 49

Predložitev informacij o opaženih ribiških plovilih

1.   Države članice, ki prejmejo ustrezno dokumentirane informacije o opaženih ribiških plovilih, te informacije takoj pošljejo Komisiji ali organu, ki ga ta določi v obliki, opredeljeni v skladu s postopkom iz člena 54(2).

2.   Komisija ali organ, ki ga ta določi, preuči tudi ustrezno dokumentirane informacije o opaženih ribiških plovilih, ki jih predložijo državljani, organizacije civilne družbe, vključno z okoljskimi organizacijami, in zastopniki interesnih skupin na področju ribištva ali trgovine z ribiškim proizvodi.

Člen 50

Preiskovanje opaženih ribiških plovil

1.   Države članice čim prej začnejo preiskavo o dejavnostih ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in so bila opažena v skladu s členom 49.

2.   Države članice sporočijo, kjer je to mogoče z uporabo elektronskih sredstev, Komisiji ali organu, ki ga ta določi, podatke o začetku preiskave in o vseh sprejetih ali predvidenih ukrepih v zvezi z opaženimi ribiškimi plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo, in sicer, takoj ko je to izvedljivo, vsekakor pa v roku dveh mesecev od obvestila o poročilu o opažanju v skladu s členom 48(4). Poročila o poteku preiskave v zvezi z dejavnostmi opaženega ribiškega plovila se v ustreznih rednih presledkih predložijo Komisiji ali organu, ki ga ta določi. Po zaključku preiskave se Komisiji ali organu, ki ga ta določi, predloži končno poročilo o njenem izidu.

3.   Države članice, razen zadevne države članice zastave, po potrebi preverijo, ali so opažena ribiška plovila, o katerih se poroča, opravljala dejavnosti v morskih vodah, ki so v njihovi pristojnosti, in ali so se ribiški proizvodi s teh plovil iztovorili ali uvozili na njihovo ozemlje, ter raziščejo njihovo evidenco o izpolnjevanju ustreznih ukrepov za ohranjanje in upravljanje. Države članice takoj obvestijo Komisijo ali organ, ki ga ta določi, in zadevno državo članico zastave o rezultatu preverjanja in preiskav.

4.   Komisija ali organ, ki ga ta določi, sporoči vsem državam članicam informacije, ki jih prejme v skladu z odstavkoma 2 in 3.

5.   Ta člen se uporablja brez poseganja v določbe poglavja V Uredbe (ES) št. 2371/2002 in določbe, ki jih sprejmejo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, v katerih je Skupnost pogodbenica.

POGLAVJE XI

MEDSEBOJNA POMOČ

Člen 51

Medsebojna pomoč

1.   Upravni organi, ki so v državah članicah pristojni za izvajanje te uredbe, sodelujejo med seboj, z upravnimi organi tretjih držav in Komisijo, da bi se zagotovila skladnost s to uredbo.

2.   Za namene odstavka 1 se vzpostavi sistem za medsebojno pomoč, ki vključuje avtomatiziran informacijski sistem, „informacijski sistem za ribolov IUU“, ki ga upravlja Komisija ali organ, ki ga ta določi, in je namenjen pomoči pristojnim organom pri preprečevanju, preiskovanju in pregonu ribolova IUU.

3.   Podrobna pravila za uporabo tega poglavja se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 54(2).

POGLAVJE XII

KONČNE DOLOČBE

Člen 52

Izvajanje

Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje določb te uredbe, se sprejmejo po postopku iz člena 54(2).

Člen 53

Finančna podpora

Države članice lahko od zadevnih izvajalcev dejavnosti zahtevajo, da prispevajo k stroškom, povezanim z izvajanjem te uredbe.

Člen 54

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor, ustanovljen v skladu s členom 30 Uredbe (ES) št. 2371/2002.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

Člen 55

Obveznost poročanja

1.   Države članice pošljejo vsaki dve leti in najpozneje 30. aprila naslednjega koledarskega leta Komisiji poročilo o uporabi te uredbe.

2.   Komisija na podlagi poročil, ki jih predložijo države članice, in lastnih opazovanj vsaka tri leta pripravi poročilo, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

3.   Komisija do 29. oktobra 2013 opravi oceno vpliva te uredbe na ribolov IUU.

Člen 56

Razveljavitve

S 1. januarjem 2010 se razveljavijo členi 28b(2), 28e, 28f, 28g in 31(2)(a) Uredbe (EGS) št. 2847/93, Uredba (ES) št. 1093/94, Uredba (ES) št. 1447/1999, členi 8, 19a, 19b, 19c, 21, 21b, 21c Uredbe (ES) št. 1936/2001 ter členi 26a, 28, 29, 30 in 31 Uredbe (ES) št. 601/2004.

Sklicevanje na razveljavljene uredbe se šteje kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 57

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2010.

---

(1)  Mnenje z dne 23. maja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje z dne 29. maja 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Mnenje, podano po neobveznem posvetovanju.

(3)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59.

(4)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1.

(5)  UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

(6)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 1093/94 z dne 6. maja 1994 o določitvi pogojev, pod katerimi lahko ribiška plovila tretje države neposredno iztovarjajo in prodajajo svoj ulov v pristaniščih Skupnosti (UL L 121, 12.5.1994, str. 3).

(8)  Uredba Sveta (ES) št. 1447/1999 z dne 24. junija 1999 o seznamu načinov vedenja, ki resno kršijo pravila skupne ribiške politike (UL L 167, 2.7.1999, str. 5).

(9)  Uredba Sveta (ES) št. 1936/2001 z dne 27. septembra 2001 o nadzornih ukrepih za ribolov določenih staležev izrazito selivskih vrst rib (UL L 263, 3.10.2001, str. 1).

(10)  Uredba Sveta (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3943/90, (ES) št. 66/98 in (ES) št. 1721/1999 (UL L 97, 1.4.2004, str. 16).

(11)  UL L 256, 7.9.1987, str. 1.

---

---

---

---

---