11.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 312/66

(1)

Naprave kratkega dosega imajo zaradi svoje široke uporabe v Evropski skupnosti in po svetu vedno večjo vlogo v gospodarstvu in vsakdanjem življenju posameznikov, uporabljajo se v raznih vrstah naprav, kot so alarmi, lokalna komunikacijska oprema, naprave za odpiranje vrat ali medicinski vsadki. Razvoj aplikacij, ki temeljijo na napravah kratkega dosega, v Evropski skupnosti lahko prispeva tudi k doseganju posebnih političnih ciljev Skupnosti, kot je dokončna vzpostavitev notranjega trga, spodbujanje inovacij in raziskav ter razvoj informacijske družbe.

(2)

Naprave kratkega dosega so običajno izdelki množičnega trga (široke potrošnje) in/ali prenosni izdelki, ki jih je mogoče enostavno vzeti s sabo in uporabiti prek meja; razlike v pogojih dostopa do spektra zato preprečujejo njihov prosti pretok, povečujejo proizvodne stroške ter povzročajo tveganje za škodljivo motenje drugih radijskih aplikacij in storitev. Da bi izkoristili prednosti notranjega trga za to vrsto naprav in z ekonomijo obsega izboljšali konkurenčnosti predelovalne industrije EU ter zmanjšali stroške za potrošnike, mora biti radijski spekter v Skupnosti na voljo na podlagi usklajenih tehničnih pogojev.

(3)

Ker ta vrsta naprav uporablja radijski spekter z nizko močjo in kratkim dosegom oddajanja, je njena možnost motenja drugih uporabnikov spektra običajno omejena. Zato lahko take naprave uporabljajo iste frekvenčne pasove kot druge storitve, tako tiste, za katere je treba pridobiti odobritev, kot tudi tiste, za katere to ni potrebno, ne da bi povzročale škodljivo motenje, poleg tega pa lahko delujejo istočasno kot druge naprave kratkega dosega. Za njihovo uporabo se zato ne zahtevajo posamične odobritve v skladu z Direktivo o odobritvi 2002/20/ES (2). Poleg tega imajo radiokomunikacijske storitve, opredeljene v Pravilniku o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze, prednost pred napravami kratkega dosega in jim ni treba zagotoviti zaščite posebnih vrst naprav kratkega dosega pred motenjem. Ker zato uporabnikom naprav kratkega dosega ni mogoče zagotoviti zaščite pred motenjem, morajo proizvajalci naprav kratkega dosega zaščititi te naprave pred škodljivim motenjem, ki ga povzročajo radiokomunikacijske storitve in druge naprave kratkega dosega, ki delujejo v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti ali nacionalnimi predpisi. V skladu z Direktivo 1999/5/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 1999 o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi ter medsebojnem priznavanju skladnosti te opreme (3) (Direktiva R&TTE) morajo proizvajalci zagotoviti, da naprave kratkega dosega učinkovito uporabljajo radiofrekvenčni spekter, da bi se s tem izognili škodljivemu motenju drugih naprav kratkega dosega.

(4)

Veliko število teh naprav je že razvrščenih ali bodo v prihodnosti razvrščene kot oprema „razreda 1“ na podlagi Odločbe Komisije 2000/299/ES z dne 6. aprila 2000 o izhodiščni razvrstitvi radijske opreme in telekomunikacijske terminalske opreme ter pripadajočih identifikatorjih (4), sprejete v skladu s členom 4(1) Direktive R&TTE. Odločba 2000/299/ES priznava enakovrednost radijskih vmesnikov, ki izpolnjujejo pogoje „razreda 1“, tako da se lahko radijska oprema da na trg in začne uporabljati brez omejitev v vsej Skupnosti.

(5)

Ker razpoložljivost usklajenega spektra in s tem povezani pogoji uporabe določajo razvrstitev v „razred 1“, bo ta odločba še naprej utrjevala stalnost takšne razvrstitve, ko je enkrat dosežena.

(6)

Komisija je zato 11. marca 2004 pooblastila (5) konferenco CEPT, v skladu s členom 4(2) Odločbe o radijskem spektru, da uskladi uporabo frekvenc za naprave kratkega dosega. Na podlagi tega pooblastila je konferenca CEPT v poročilu (6) z dne 15. novembra 2004 sestavila seznam prostovoljnih ukrepov uskladitve, ki obstajajo za naprave kratkega dosega v Evropski skupnosti, in izjavila, da je potrebna bolj zavezujoča obveza držav članic, da bi se zagotovila pravna stabilnost uskladitve frekvenc, dosežene v CEPT. Zato je treba oblikovati mehanizem, s katerim bi ukrepi uskladitve postali pravno zavezujoči v Evropski skupnosti.

(7)

Države članice lahko na nacionalni ravni omogočijo delovanje opreme pod manj zahtevnimi pogoji, kot je določeno v tej odločbi. Vendar v tem primeru takšna oprema ne more delovati v vsej Skupnosti brez omejitev in se zato obravnava kot oprema „razreda 2“ na podlagi razvrstitve v Direktivi R&TTE.

(8)

Usklajevanje na podlagi te odločbe ne izključuje možnosti, da država članica, kadar je to upravičeno, uporabi prehodna obdobja ali dogovore o skupni uporabi radijskega spektra v skladu s členom 4(5) Odločbe o radijskem spektru. Teh mora biti čim manj, ker omejujejo prednosti razvrstitve v „razred 1“.

(9)

Ta splošna odločba o tehnični uskladitvi velja brez poseganja v ukrepe tehnične uskladitve Evropske skupnosti, ki veljajo za posebne pasove in vrste naprav, kot so Odločba Komisije 2004/545/ES z dne 8. julija 2004 o uskladitvi radijskega spektra v območju 79 GHz za uporabo opreme za avtomobilske radarje kratkega dosega v Skupnosti (7), Odločba Komisije 2005/50/ES z dne 17. januarja 2005 o uskladitvi radiofrekvenčnega pasu v območju 24 GHz za časovno omejeno uporabo opreme avtomobilskih radarjev kratkega dosega v Skupnosti (8), Odločba Komisije 2005/513/ES o usklajeni uporabi radijskega spektra v frekvenčnem pasu 5 GHz za izvedbo brezžičnih dostopovnih sistemov, vključno z radijskimi lokalnimi omrežji (WAS/RLAN) (9) ali Odločba Komisije 2005/928/ES z dne 20. decembra 2005 o uskladitvi frekvenčnega pasu od 169,4 do 169,8125 MHz v Skupnosti (10).

(10)

Za uporabo spektra veljajo zahteve zakonodaje Skupnosti za varovanje javnega zdravja, zlasti Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta (11) in Priporočilo Sveta 1999/519/ES (12). Varovanje zdravja v zvezi z radijsko opremo je zagotovljeno s skladnostjo takšne opreme s temeljnimi zahtevami iz Direktive R&TTE.

(11)

Zaradi hitrih tehnoloških sprememb in družbenih zahtev se bodo pojavile nove aplikacije za naprave kratkega dosega, za katere bo potrebno stalno preverjanje pogojev usklajevanja spektra ob upoštevanju gospodarskih koristi ter zahtev industrije in uporabnikov. Države članice bodo morale spremljati ta razvoj. Za odziv na nov razvoj trga in tehnologije bodo torej potrebne redne posodobitve te odločbe. Priloga bo pregledana vsaj enkrat na leto na podlagi informacij, ki jih bodo zbrale države članice in poslale Komisiji. Pregled bo mogoče začeti tudi, kadar bodo države članice sprejele ustrezne ukrepe v skladu s členom 9 Direktive R&TTE. Če bo pregled pokazal, da je treba Odločbo prilagoditi, se bo o spremembah odločalo po postopkih za sprejetje izvedbenih ukrepov iz Odločbe o radijskem spektru. Posodobitve lahko vključujejo prehodna obdobja za prilagoditev obstoječih razmer.

(12)

Ukrepi iz te odločbe so v skladu z mnenjem Odbora za radijski spekter –

1.

„naprava kratkega dosega“ pomeni radijske oddajnike, ki zagotavljajo enosmerno ali dvosmerno komunikacijo in oddajajo na kratki razdalji z nizko močjo;

2.

„brez motenja in zaščite“ pomeni, da se radiokomunikacijskim storitvam ne sme povzročiti škodljivega motenja in da ni mogoče vložiti zahteve za zaščito teh naprav pred škodljivim motenjem, ki prihaja od radiokomunikacijskih storitev.