Postopki v kazenskih zadevah – povrnitev in odvzem premoženja

KLJUČNE TOČKE

Področje uporabe

Direktiva se uporablja za vrsto kaznivih dejanj, ki jih vsebuje zakonodaja Evropske unije (EU), od terorizma in trgovine z mamili ter ljudmi do pranja denarja in organiziranega kriminala.

Izsleditev in identifikacija

Države članice EU morajo:

• sistematično izvajati preiskave sledenja premoženja vzporedno s kazenskimi preiskavami kaznivih dejanj, pri katerih se ustvarjajo visoki dohodki, ki jih je zagrešil organizirani kriminal;
• zagotoviti hitro izsleditev in identifikacijo predmetov¹, premoženjske koristi² ali premoženja,³ ki je ali bi lahko postalo predmet odredbe o začasnem zavarovanju⁴ ali odvzemu⁵, tudi po pravnomočni kazenski obsodbi;
• ustanoviti urade za odvzem premoženjske koristi, ki bodo pooblaščeni:
  • za podporo in sodelovanje z drugimi nacionalnimi organi, Evropskim javnim tožilstvom (EPPO) in ustreznimi organi v državah, ki niso članice EU;
  • za ukrepanje na podlagi odredbe o začasnem zavarovanju ali odvzemu, izdane v drugi državi članici;
  • da po potrebi zahtevajo sodelovanje ustreznih organov;
  • za sledenje in identifikacijo lastnine, ki pripada osebam ali organom, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU;
  • za dostop do informacij v različnih nacionalnih zbirkah podatkov in registrih ter omrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij;
  • da v določenih rokih odgovorijo na zahteve po informacijah iz druge države članice.

Začasno zavarovanje in odvzem

Države članice morajo sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili:

• začasno zavarovanje premoženja;
• uradom za odvzem premoženjske koristi nujno začasno zavarovanje premoženja v čezmejnih primerih, ko noben drug pristojni organ ne more ukrepati in kjer obstaja neposredna nevarnost, da bi premoženje lahko izginilo;
• popolno ali delni odvzem pripomočkov, premoženjske koristi ali premoženja:
  • pridobljenega s kaznivim dejanjem, ki je pravnomočno obsojeno,
  • v enaki vrednosti kot prenos, ki ga je osumljenec ali obdolženec opravil tretji osebi,
  • tretji osebi, ki je vedela ali bi morala vedeti, da je bil prenos opravljen, da bi se izognili odvzemu,
  • kadar bi lahko kaznivo dejanje povzročilo neposredno ali posredno gospodarsko korist in premoženje izhaja iz kaznivih dejanj („razširjen odvzem“),
  • kadar kazenskega postopka ni bilo mogoče zaključiti zaradi razlogov, kot so bolezen, izginotje ali smrt obtoženca („odvzem, ki ne temelji na obsodbi“), vendar bi lahko privedlo do obsodbe, če ne bi bilo ene od navedenih okoliščin,
  • če nacionalno sodišče ugotovi, da nepojasnjeno bogastvo izvira iz kaznivih dejanj.

Da se zahtevki žrtev kaznivega dejanja upoštevajo v postopkih sledenja premoženja, začasnega zavarovanja in odvzema. Države članice lahko po potrebi zaplenjeno lastnino uporabijo tudi v javnem interesu ali socialne namene.

Upravljanje

Države članice morajo zagotoviti:

• vzpostavitev uradov za upravljanje premoženja, ki upravljajo zamrznjeno in zaplenjeno premoženje ali podpirajo druge pristojne organe pri upravljanju premoženja;
• učinkovito upravljanje zamrznjenega in zaplenjenega premoženja, dokler ni odtujeno;
• načrtovanje upravljanja premoženja pred ali kmalu po začasnem zavarovanju premoženja.

Zamrznjeno premoženje se lahko prenese ali proda pred dejansko odvzemom (vmesna prodaja), če je premoženje pokvarljivo, hitro izgublja vrednost, vključuje nesorazmerne stroške ali zahteva posebno strokovno znanje.

Zaščitni ukrepi

Države članice morajo posameznikom, ki jih zadevajo začasno zavarovanje in odvzem ter začasni prodajni nalogi, zagotoviti potrebne zaščitne ukrepe, vključno s pravico do poštenega sojenja in učinkovitega pravnega sredstva.

Nadaljnja pravila

Države članice morajo:

• sprejeti nacionalno strategijo za odvzem premoženjske koristi do 24. maja 2027 in jo posodobiti vsaj vsakih pet let;
• zagotoviti, da imajo uradi za odvzem premoženjske koristi in upravljanje ustrezno usposobljeno osebje ter potrebne finančne, tehnične in tehnološke vire;
• zagotoviti zbiranje in vzdrževanje celovitih statističnih podatkov o svojih sistemih odvzema ter jih poslati Evropski komisiji do konca naslednjega leta;
• komisijo, ki podatke beleži v spletni register, o svojih pristojnih organih in kontaktnih točkah obvestiti do 24. maja 2027;
• svoje zakone in druge predpise uskladiti z direktivo do 23. novembra 2026.

Komisija:

• vzpostavi mrežo sodelovanja pri povrnitvi in odvzemu premoženja, ki vključuje urade za odvzem premoženjske koristi, urade za upravljanje premoženja in Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol);
• Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predloži poročilo o izvajanju do 24. novembra 2028 in ocenjevalno poročilo do 24. novembra 2031.

Direktiva nadomešča Okvirni sklep 2005/212/PNZ, Sklep 2007/845/PNZ in Direktivo 2014/42/EU.

Direktiva ne velja za Dansko in Irsko.