—

V zvezi s pavšalnim finančnim popravkom za pomoči za predelavo paradižnikov za finančno leto 2008 se sklicuje na kršitev člena 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 209, str. 1), kršitev členov 28 in 31 Uredbe Komisije (ES) št. 1535/2003 z dne 29. avgusta 2003 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 v zvezi s programom pomoči za proizvode, predelane iz sadja in zelenjave (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 39, str. 555). S tem tožbenim razlogom tožeča stranka nasprotuje uporabi finančnih popravkov iz izpodbijanega sklepa v višini 5 % plačanih izdatkov in zatrjuje, da so bili ti popravki naloženi kljub dokazu, da ni bilo znatne finančne škode.

—

Tožeča stranka tudi oporeka količinski opredelitvi tega popravka, ker se njegova konkretna določitev kaže kot nesorazmerna in očitno nelogična, saj je znatno višja od potencialne škode, ki bi bila posledica ravnanj, ki se očitajo italijanskim organom.

—

Ta tožbeni razlog se nanaša na odrejen finančni popravek v znesku 1 460 976,88 EUR, ker naj italijanska država domnevne nepravilnosti ne bi navedla v preglednici, določeni v Prilogi III k Uredbi Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov EKJS in EKSRP. Italijanska vlada v zvezi s tem navaja, da je bilo dokumentirano, da izplačana pomoč ni bila nepravilna, in da zato ni bilo treba vnesti nobene pripombe v preglednico, določeno v Prilogi III.

—

V zvezi s tem tožeča stranka navaja, da je finančni popravek zaradi nepravilnosti „Neporočanje v skladu s Prilogo III“ za celotno pomoč, ki ga upravičuje neposredovanje dokumentov, znatno višji od potencialne škode, ki bi bila posledica ravnanj italijanskih organov.

—

Ta tožbeni razlog zadeva določen popravek v znesku 2 362 005,73 EUR, ker naj italijanska država ne bi posredovala informacij o sprejetih ukrepih za izterjavo. Tožeča stranka v zvezi s tem navaja, da je Komisija neutemeljeno štela, da je smela odločiti preko sodbe, ki je bila izrečena v tem primeru in v kateri je bila ugotovljena zakonita dodelitev pomoči. Poleg tega je italijanska vlada izkazala, da je poslala sodbo kazenskega sodišča, s katero je bil upravičenec do pomoči oproščen. Te okoliščine dokazujejo, da ni bilo razlogov za izterjavo te pomoči in da so bile tako posredovane vse informacije. Poleg tega je ta popravek v zvezi s celotno pomočjo občutno višji od škode, ki bi morebiti nastala zaradi dejanj, ki se očitajo italijanskim organom.