EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.6.2023

COM(2023) 369 final

2023/0212(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi digitalnega eura

{SEC(2023) 257 final} - {SWD(2023) 233 final} - {SWD(2023) 234 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Razen ustreznih določb Pogodb (člen 3(1)(c) PDEU in členi 127 do 133 PDEU), Priporočila Komisije z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo 3 ter predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo, ter dostopu do njih (sprejetega skupaj s tem predlogom) 4 na zadevnem področju politike, tj. področju monetarnega prava v okviru monetarne politike euroobmočja, ni določb politike.

Ta predlog je skladen z navedenimi določbami primarnega prava. Za zagotovitev skladnosti med obema oblikama centralnobančnega denarja (digitalnim eurom in eurogotovino) bo tudi status zakonitega plačilnega sredstva, ki ga ima gotovina, urejen na enak način kot status zakonitega plačilnega sredstva, ki ga ima digitalni euro, brez poseganja v razlike med tema oblikama eura.

Ta predlog nadgrajuje svobodo opravljanja plačilnih storitev na notranjem trgu, ne glede na to, kje ima ponudnik plačilnih storitev sedež. Da bi se vsem ponudnikom plačilnih storitev v EU omogočila distribucija digitalnega eura v celotnem euroobmočju, je tej pobudi priložen predlog uredbe [vstaviti sklic – predlog uredbe o opravljanju storitev z digitalnim eurom s strani ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro – COM(2023) 368 final].

•Skladnost z drugimi politikami Unije

–Ta pobuda podpira cilj zagotavljanja visoke ravni zasebnosti pri plačilih v skladu z zakonodajo Unije o varstvu podatkov: pri obdelavi osebnih podatkov se bosta za distribucijo in uporabo digitalnega eura uporabljali zlasti Uredba (EU) 2016/679 (v nadaljnjem besedilu: splošna uredba o varstvu podatkov) 6 in Uredba (EU) 2018/1715 (v nadaljnjem besedilu: uredba EU o varstvu podatkov) 7 . Digitalni euro bo zasnovan tako, da bo obdelava osebnih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki plačilnih storitev in Evropska centralna banka, omejena na tisto, kar je potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja digitalnega eura. Digitalni euro bo na voljo brez spletne povezave in bo zagotavljal raven zasebnosti v razmerju do ponudnikov plačilnih storitev, ki je primerljiva z dvigom bankovcev na bankomatih in uporabo gotovine. Poravnava transakcij z digitalnim eurom bo zasnovana tako, da niti Evropska centralna banka niti nacionalne centralne banke ne bodo mogle pripisati podatkov določenemu ali določljivemu uporabniku digitalnega eura.

–Za zagotovitev skladnosti z Direktivo (EU) 2019/882 (evropski akt o dostopnosti) 8 bo poleg tega digitalni euro zasnovan tako, da bo predvidljivost njegove uporabe za invalide, osebe s funkcijskimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter za starejše čim večja.

–Kar zadeva finančno vključenost, pobuda temelji na pristopu, sprejetem na podlagi Direktive (EU) 2014/92 (direktiva o plačilnih računih) 9 , katere cilj je vsem potrošnikom, vključno s finančno izključenimi osebami, zagotoviti univerzalen dostop do osnovnih plačilnih računov. Digitalni euro bo uveden po podobnem pristopu, vendar s potrebnimi prilagoditvami, da se zagotovi univerzalen dostop do osnovnih plačilnih storitev z digitalnim eurom. Vse kreditne institucije, ki opravljajo storitve plačilnih računov, bi morale na zahtevo svojih strank opravljati osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom. Za potrošnike, ki niso stranke kreditnih institucij, bi se v zvezi z dostopom do računa za digitalni euro z osnovnimi storitvami uporabljalo poglavje IV direktive o plačilnih računih v zvezi z dostopom do osnovnega plačilnega računa, pri čemer bi se osnovne storitve z digitalnim eurom fizičnim osebam ponujale brezplačno. Ta pobuda zagotavlja, da bi morali javni subjekti (lokalni ali regionalni organi ali poštni uradi) digitalni euro distribuirati tudi fizičnim osebam, ki ne želijo odpreti računa za digitalni euro pri kreditnih institucijah ali drugih ponudnikih plačilnih storitev. Nadalje Evropskemu bančnemu organu in Organu za preprečevanje pranja denarja nalaga, da skupaj pripravita smernice, ki določajo razmerja med zahtevami glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter dostopom do osnovnih plačilnih storitev z digitalnim eurom.

–Direktiva (EU) 2015/2366 (PSD2) 10 ureja opravljanje plačilnih storitev s strani ponudnikov plačilnih storitev (vključno s kreditnimi institucijami, institucijami za izdajo elektronskega denarja in plačilnimi institucijami) ter pravice in obveznosti strank, vključenih v plačilno transakcijo. Komisija je predlagala nov zakonodajni sveženj, ki ga sestavljata nova direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu in uredba, sprejeta 28. junija 2023 11 . Ta sveženj opredelitev sredstev razširja na vse oblike centralnobančnega denarja, izdanega za uporabo na drobno (bankovci, kovanci in centralnobančna digitalna valuta). Komisija je 22. oktobra 2022 sprejela zakonodajni predlog o takojšnjih plačilih v eurih, ki so na voljo vsem državljanom in podjetjem z bančnim računom v državah EU in EGP.

–Ob upoštevanju pristopa, ki temelji na tveganju in na katerem temelji okvir Unije za preprečevanje pranja denarja, ter z izključitvijo popolne anonimnosti je pobuda skladna s cilji svežnja o preprečevanju pranja denarja 12 , ki ga je Komisija sprejela julija 2021. Hkrati pobuda zagotavlja visoko raven zasebnosti za plačila z digitalnim eurom brez spletne povezave, ki so gotovinskim plačilom podobna brezstična plačila. Za plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo bi veljala enaka pravila glede varstva podatkov, zasebnosti in glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma kot veljajo za zasebna digitalna plačilna sredstva v skladu z okvirom EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in PSD2, skladno s splošno uredbo o varstvu podatkov in strategijo Komisije za odprte podatke.

–Vseevropska interoperabilna evropska denarnica za digitalno identiteto 13 uporabnikom omogoča, da ob izvrševanju plačil prostovoljno vstopijo v storitev in opravijo močno avtentikacijo stranke, kot zahteva člen 97 direktive PSD2. Uporabnikom digitalnega eura bi bilo treba ponuditi enake funkcionalnosti.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

–Komisija je med 5. aprilom 2022 in 16. junijem 2022 objavila poziv k predložitvi dokazov in ciljno usmerjeno posvetovanje o digitalnem euru. Ciljno usmerjeno posvetovanje je dopolnjevalo javno posvetovanje ECB z dodatnimi informacijami, ki so jih zbrali panožni strokovnjaki, ponudniki plačilnih storitev (vključno s kreditnimi institucijami, plačilnimi institucijami in institucijami za izdajo elektronskega denarja), ponudniki plačilne infrastrukture, razvijalci plačilnih rešitev, trgovci, trgovska združenja, regulatorji plačil malih vrednosti in nadzorniki, nadzorniki za preprečevanje pranja denarja, finančnoobveščevalne enote, Evropski odbor za varstvo podatkov ter drugi ustrezni organi in strokovnjaki ter potrošniške organizacije, da bi prispevali k oceni učinka, ki jo je pripravila Komisija z namenom priprave predloga uredbe o digitalnem euru. Glavne ugotovitve teh ciljno usmerjenih posvetovanj so: državljani EU so se strinjali, da je cilj zagotoviti dostop do javnega denarja v digitalni obliki za vse, tudi za osebe brez bančnega računa. Strokovni anketiranci so menili, da lahko digitalni euro koristi podjetjem/trgovcem v vseh plačilnih situacijah. Posamezniki so izrazili preferenco za hiter, zaseben, brezplačen in splošno dostopen digitalni euro. Za večino strokovnih anketirancev so bili najpomembnejši vidiki, ki jih je treba ponuditi splošni javnosti, široka razpoložljivost in preprosto vstopanje v storitev, enostavna uporaba, zmožnost plačila kadar koli, kjer koli in komur koli ter takojšnja poravnava. Široko razpoložljiv digitalni euro naj bi po mnenju vprašanih podpiral odprto strateško avtonomijo EU. Večina strokovnih anketirancev se je strinjala, da se digitalnemu euru podeli status zakonitega plačilnega sredstva. Večina anketirancev je podprla digitalni euro, ki je na voljo predvsem državljanom s prebivališčem v euroobmočju in podjetjem s sedežem v euroobmočju ter za transakcije znotraj euroobmočja.

–Strokovnjaki iz držav članic in nacionalnih centralnih bank ter predstavniki Evropske centralne banke so imeli priložnost izraziti svoja stališča v okviru strokovne skupine za bančništvo, plačila in zavarovanje (EGBPI), ki jo je Komisija ustanovila med septembrom 2022 in februarjem 2023. Razprave so podpirala ciljno usmerjena posvetovanja, naslovljena na države. Države članice so od leta 2021 svoja stališča izrazile tudi v okviru srečanj Euroskupine. Čeprav so imeli strokovnjaki držav članic le predhodna stališča na srečanjih EGBPI, jih je večina podprla morebitno izdajo digitalnega eura, ki bi v euroobmočju dobil status zakonitega plačilnega sredstva.

–Komisija je 7. novembra 2022 organizirala konferenco na visoki ravni, na kateri so sodelovali predstavniki nacionalnih organov in organov EU, poslanci Evropskega parlamenta, zasebni sektor ter predstavniki civilne družbe in akademskih krogov.

–Komisija je februarja in marca 2023 organizirala okrogle mize s predstavniki trgovcev/podjetij, potrošniki in ponudniki plačilnih storitev.

–Komisija je aprila 2023 sodelovala na plenarni razpravi Evropskega parlamenta ter v orientacijskih razpravah, ki jih je januarja 2023 in marca 2023 organiziral ekonomsko-monetarni odbor Evropskega parlamenta.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

–dokazi, predloženi v okviru različnih zgoraj navedenih posvetovanj;

–analize fokusnih skupin, ki jih je ECB izvedla v letih 2021, 2022 in 2023;

–Study on New Digital Payment Methods (Študija o novih digitalnih plačilnih metodah), Kantar report, marec 2022;

–sodelovanje služb Komisije kot opazovalk v svetovalni skupini ECB za trg v zvezi z digitalnim eurom in v Odboru za plačila malih vrednosti v eurih;

–delovni dokumenti ECB, delovni dokumenti služb Komisije, javnomnenjske raziskave in statistični podatki;

–simulacije in raziskave Komisije in Skupnega raziskovalnega središča (JRC).

•Ocena učinka

–v gospodarstvu, ki se hitro digitalizira, centralnobančni denar v fizični obliki, tj. gotovina, ni na voljo za plačila v vse večjem delu gospodarstva, zlasti v elektronskem trgovanju, in tako ne more zadovoljiti prihodnjih potreb industrije 4.0 (npr. plačila med napravami, pogojna plačila);

–CBDC tretjih držav in druga inovativna plačilna sredstva (tj. stabilni kovanci), ki niso denominirani v eurih, lahko postopoma pridobijo tržni delež na plačilnih trgih euroobmočja in zmanjšajo vlogo eura.

–zagotavljanje statusa zakonitega plačilnega sredstva za digitalni euro z obveznostjo za vse prejemnike plačila, da ga sprejemajo, vendar z upravičenimi in sorazmernimi izjemami, ter ureditev distribucije. Za zagotovitev skladnosti med vsemi oblikami centralnobančnega denarja se poleg tega predlaga, da se v vzporednem zakonodajnem predlogu uredi status gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva;

–ECB bi morala objaviti najvišjo raven nadomestil in provizij med ponudniki plačilnih storitev;

–zagotavljanje visoke ravni zasebnosti in varstva podatkov za brezstična plačila malih vrednosti brez spletne povezave tako, da se osebni podatki, povezani z identiteto uporabnikov, obdelajo v trenutku odprtja plačilnih računov za digitalni euro pri ponudnikih plačilnih storitev, vendar se ponudnikom plačilnih storitev ne razkrijejo podatki o transakcijah, medtem ko bi se spletna plačila obravnavala kot zasebna digitalna plačilna sredstva v skladu s sedanjimi zahtevami glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

–zmanjšanje tveganj, ki jih predstavlja opuščanje finančnih posrednikov, in tveganj za finančno stabilnost, tako da se Evropski centralni banki omogoči opredelitev in izvajanje orodij, s pomočjo katerih bi funkcija hranilca vrednosti digitalnega eura ostala v razumnih mejah;

–zagotovitev, da je digitalni euro najprej na voljo fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v euroobmočju ter obiskovalcem, z možnostjo poznejše razširitve njegove uporabe na države članice zunaj euroobmočja in tretje države po sklenitvi sporazumov in/ali ureditev, da se zmanjšajo tveganja za finančno stabilnost in monetarno suverenost.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predmet urejanja, uvedba in izdaja digitalnega eura (členi 1 do 4)

Pravo, ki se uporablja, in pristojni organi (člena 5 in 6)

Člen 5 pojasnjuje, da se za digitalni euro uporablja Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) [vstaviti sklic – predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah in storitvah v zvezi z elektronskim denarjem na notranjem trgu, spremembi Direktive 98/26/ES ter razveljavitvi direktiv (EU) 2015/2366 in 2009/110/ES – COM(2023) 366 final]. Navedena direktiva opredelitev sredstev razširja na centralnobančni denar, izdan za uporabo na drobno, kar vključuje centralnobančne digitalne valute.

Podobno se za digitalni euro uporabljajo Uredba (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o čezmejnih plačilih v Uniji, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) Evropskega parlamenta in Sveta [vstaviti sklic – predlog uredbe o opravljanju plačilnih storitev z digitalnim eurom s strani ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro – COM(2023) 368 final], Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (razen plačil brez spletne povezave), nadomeščena z [vstaviti sklic – predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 421 final in predlog direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423] ter Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev.

Zakonito plačilno sredstvo (členi 7 do 12)

Distribucija (člena 13 in 14)

Omejitve uporabe digitalnega eura kot hranilca vrednosti (člen 16)

Provizije za plačilne storitve z digitalnim eurom (člen 17)

Dostop do digitalnega eura in njegova uporaba zunaj euroobmočja (členi 18 do 21)

Tehnične značilnosti (členi 22 do 24)

Načini distribucije (členi 25 do 33)

Zasebnost in varstvo podatkov (členi 34 do 36)

Okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (člen 37)

Končne določbe (členi 38 do 42)

2023/0212 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi digitalnega eura

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 133 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 18 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je v strategiji za digitalne finance 20 in strategiji za mala plačila iz septembra 2020 poudarila, da bi digitalni euro kot centralnobančna digitalna valuta za plačila malih vrednosti spodbujal inovacije na področju plačil, financiranja in trgovanja v okviru sedanjih prizadevanj za zmanjšanje razdrobljenosti trga plačil malih vrednosti v EU. Vrh držav euroobmočja marca 2021 je pozval k močnejšemu in inovativnejšemu sektorju digitalnih financ ter učinkovitejšim in odpornejšim plačilnim sistemom. Euroskupina je v izjavi z dne 25. februarja poleg tega priznala potencial digitalnega eura za spodbujanje inovacij v finančnem sistemu. V zvezi s tem sta Evropski parlament 21 in Svet ECOFIN 22 februarja in marca 2022 pozdravila odločitev Evropske centralne banke, da začne dvoletno preiskovalno fazo projekta digitalnega eura, ki se je začela oktobra 2021.

(2)Evropska centralna banka je 2. oktobra 2020 objavila Poročilo o digitalnem euru 23 . Poročilo je bilo podlaga za zbiranje stališč o koristih in izzivih uvedbe digitalnega eura ter o njegovi morebitni zasnovi.

(3)Centralnobančnega denarja v obliki bankovcev in kovancev ni mogoče uporabiti za spletna plačila. Danes so spletna plačila v celoti odvisna od denarja poslovnih bank. Sprejemljivost in zamenljivost denarja poslovnih bank temeljita na njegovi konvertibilnosti po nominalni vrednosti v centralnobančni denar s statusom zakonitega plačilnega sredstva, ki služi kot monetarno sidro. To monetarno sidro je v središču delovanja monetarnih in finančnih sistemov. Podpira zaupanje uporabnikov v denar poslovnih bank in v euro kot valuto, zato je bistvenega pomena za zaščito stabilnosti monetarnega sistema v digitaliziranem gospodarstvu in družbi. Ker centralnobančni denar v fizični obliki sam ne more zadovoljiti potreb gospodarstva, ki se hitro digitalizira, bi to lahko postopoma odpravilo monetarno sidro za denar poslovnih bank. Zato je treba uvesti novo obliko uradne valute s statusom zakonitega plačilnega sredstva, ki je brez tveganj in pomaga pri predstavah o konvertibilnosti denarja, ki ga izdajajo različne poslovne banke, po nominalni vrednosti.

(4)Da bi se odzvali na potrebe gospodarstva, ki se hitro digitalizira, bi moral digitalni euro podpirati različne primere uporabe plačil malih vrednosti. Ti primeri uporabe vključujejo plačila med posamezniki, med posamezniki in podjetji, med posamezniki in državo, med podjetji, med podjetji in državo, med državo in posamezniki, med državo in podjetji ter plačila med državami. Poleg tega bi moral biti digitalni euro sposoben izpolnjevati tudi prihodnje potrebe po plačilih, zlasti plačila med napravami v okviru industrije 4.0 in plačila na decentraliziranem internetu (splet 3.0). Digitalni euro se ne bi smel uporabljati za plačila med finančnimi posredniki, ponudniki plačilnih storitev in drugimi udeleženci na trgu (tj. plačila velikih vrednosti), za katera obstajajo sistemi poravnave v centralnobančnem denarju in v zvezi s katerimi Eurosistem nadalje preiskuje uporabo različnih tehnologij.

(5)V okoliščinah, ko gotovina sama ne more zadovoljiti potreb digitaliziranega gospodarstva, je bistveno podpirati finančno vključenost z zagotavljanjem univerzalnega, cenovno dostopnega in enostavnega dostopa do digitalnega eura posameznikom v euroobmočju ter njegovega širokega sprejemanja pri plačilih. Finančna izključenost v digitaliziranem gospodarstvu se lahko poveča, saj zasebna digitalna plačilna sredstva morda niso ravno prilagojena ranljivim skupinam družbe ali morda niso primerna za nekatera podeželska ali oddaljena območja brez (stabilnega) komunikacijskega omrežja. Po navedbah Svetovne banke in Banke za mednarodne poravnave so „učinkoviti, dostopni in varni sistemi in storitve za plačila malih vrednosti ključnega pomena za večjo finančno vključenost“ 24 . To ugotovitev je dodatno podprla študija o novih digitalnih plačilnih metodah, ki jo je naročila Evropska centralna banka in v kateri je bilo ugotovljeno, da so za osebe brez bančnega računa, osebe z omejenim dostopom do bančnih storitev in osebe brez spletne povezave, najpomembnejše značilnosti nove plačilne metode, da je njena uporaba enostavna, da zanjo ni potrebna tehnološka usposobljenost, ter je varna in brezplačna 25 . Digitalni euro bi ponudil javno alternativo zasebnim digitalnim plačilnim sredstvom in podpiral finančno vključenost, saj bi bil zasnovan v skladu s temi cilji in tako omogočal brezplačen dostop, enostavno uporabo ter široko dostopnost in sprejemanje.

(6)Digitalni euro bi moral dopolnjevati eurobankovce in eurokovance ter ne bi smel nadomestiti fizičnih oblik enotne valute. Kot instrumenta s statusom zakonitega plačilnega sredstva sta tako gotovina kot digitalni euro enako pomembna. Z Uredbo (EU) [vstaviti sklic – predlog uredbe o eurobankovcih in eurokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu – COM(2023) 364] naj bi se uskladil status zakonitega plačilnega sredstva za gotovino ter zagotovili široka distribucija in učinkovita uporaba gotovine.  

(7)Prihodnji razvoj digitalnih plačil lahko vpliva na vlogo eura na trgih plačil malih vrednosti v Evropski uniji in na mednarodni ravni. Številne centralne banke po svetu trenutno proučujejo izdajanje centralnobančnih digitalnih valut (CBDC), nekatere države pa so CBDC že izdale. Poleg tega bi lahko tako imenovani stabilni kovanci tretjih držav, ki niso denominirani v eurih, ob razširjeni uporabi za plačila nadomestili v eurih denominirana plačila v gospodarstvu Unije, saj bi zadovoljili povpraševanje po programljivih plačilih (ki se v tej uredbi imenujejo pogojna plačila), tudi na področju elektronskega trgovanja, kapitalskih trgov ali industrije 4.0. Zato bi bil digitalni euro pomemben za ohranitev vloge eura v digitalni dobi.

(8)Zato je treba določiti pravni okvir za uvedbo digitalne oblike eura s statusom zakonitega plačilnega sredstva, ki ga bodo uporabljali posamezniki, podjetja in javni organi v euroobmočju. Digitalni euro kot nova oblika eura, ki je na voljo splošni javnosti, bi moral imeti pomembne družbene in gospodarske posledice. Zato je treba kot ukrep monetarnega prava uvesti digitalni euro in urediti njegove glavne značilnosti. Evropska centralna banka je pristojna za izdajo in odobritev izdaje digitalnega eura s strani nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, pri čemer izvaja pooblastila, ki jih ima na podlagi Pogodb. Evropska centralna banka bi zato morala imeti možnost, da na podlagi teh pooblastil in v skladu s pravnim okvirom, ki ga določa ta uredba, odloči, ali bo poleg bankovcev in kovancev izdala digitalni euro, kdaj in v kakšnih zneskih ga bo izdala, ter določi druge posamezne ukrepe, ki so neločljivo povezani z njegovo izdajo.

(9)Tako kot eurobankovci in eurokovanci bi moral biti v razmerju do uporabnikov digitalnega eura digitalni euro neposredna odgovornost Evropske centralne banke ali nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro. Digitalni euro bi bilo treba izdati v znesku, ki je enak nominalni vrednosti ustrezne obveznosti v konsolidirani bilanci stanja Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je euro, zlasti s pretvorbo rezerv ponudnikov plačilnih storitev v centralni banki v imetja digitalnega eura, da se zadosti povpraševanju uporabnikov digitalnega eura. Za posedovanje in uporabo digitalnega eura bi moral uporabnik digitalnega eura zgolj skleniti pogodbeno razmerje za odprtje plačilnega računa za digitalni euro s ponudnikom plačilnih storitev, ki distribuira digitalni euro. Uporabnik digitalnega eura ne bi imel odprtega računa pri Evropski centralni banki ali nacionalni centralni banki, med njimi pa prav tako ne bi bilo sklenjeno nobeno drugo pogodbeno razmerje. Ponudniki plačilnih storitev bi morali račune za digitalni euro upravljati v imenu uporabnikov digitalnega eura in slednjim zagotavljati plačilne storitve z digitalnim eurom. Ker ponudniki plačilnih storitev niso vključeni v neposredno odgovornost, ki jo imajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, do uporabnikov digitalnega eura, in delujejo v imenu uporabnikov digitalnega eura, insolventnost ponudnikov plačilnih storitev ne bi vplivala na uporabnike digitalnega eura.

(10)Digitalni euro bi morale urejati določbe te uredbe. Dopolnjevali bi jih lahko delegirani akti, za sprejetje katerih je Komisija pooblaščena v skladu s členi 11, 34, 35, 36 in 38, ter izvedbenimi akti, za sprejetje katerih je Komisija pooblaščena v skladu s členom 37. Poleg tega lahko Evropska centralna banka v okviru te uredbe in njenih delegiranih aktov v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme podrobne ukrepe, pravila in standarde. Če takšni ukrepi, pravila in standardi vplivajo na varstvo pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, bi se morala Evropska centralna banka posvetovati z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov. Za zagotovitev pravne varnosti Uredba poleg tega pojasnjuje, da se za digitalni euro uporabljata Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, kar pa ne posega v prilagojeni okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki je v tej uredbi določen za plačilne transakcije z digitalnim eurom brez spletne povezave. Za plačilne transakcije z digitalnim eurom in povezane plačilne storitve se prav tako uporabljata Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, kakor je bila spremenjena z Direktivo [vstaviti sklic – predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah in storitvah v zvezi z elektronskim denarjem na notranjem trgu, spremembi Direktive 98/26/ES ter razveljavitvi direktiv (EU) 2015/2366 in 2009/110/ES – COM(2023) 366 final], ki določa, da „sredstva“ vključujejo centralnobančni denar, izdan za uporabo na drobno (tj. bankovci, kovanci in centralnobančne digitalne valute), in Uredba (EU) 2021/1230 o čezmejnih plačilih.

(11)Za zagotovitev učinkovite zaščite statusa zakonitega plačilnega sredstva, ki ga digitalni euro kot enotna valuta uživa v celotnem euroobmočju, in sprejemanja plačil v digitalnem evru bi bilo treba uvesti in v državah članicah uporabljati pravila o sankcijah za kršitve.

(12)Ustrezne določbe Direktive (EU) 2015/2366, kakor je bila nadomeščena z Direktivo (EU) [vstaviti sklic – predlog direktive o plačilnih storitvah in storitvah v zvezi z elektronskim denarjem na notranjem trgu in o spremembi Direktive 98/26/ES in razveljavitvi direktiv 2015/2366/EU in 2009/110/ES – COM(2023) 366 final], Direktive (EU) 2015/849, kakor je bila nadomeščena z Direktivo (EU) [vstaviti sklic – predlog direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423 final], in Uredbe (EU) 2016/679 bi morale urejati nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi, ter režim sankcij in nadzorne ureditve med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic v zvezi z dejavnostmi ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro. Za zagotovitev učinkovitega nadzora nad ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, bi morali pristojni organi, ki so na podlagi Direktive (EU) 2015/2366 odgovorni za nadzor nad opravljanjem plačilnih storitev, poleg tega sodelovati z Evropsko centralno banko za namene nadzora nad uveljavljanjem obveznosti, povezanih s plačili, iz Uredbe (EU) št. XXX o uvedbi digitalnega eura. Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe mora biti skladna z Uredbo (EU) 2016/679 in Uredbo (EU) 2017/1725, kolikor spada na njuni področji uporabe. Zato so nadzorni organi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (EU) 2018/1725 odgovorni za nadzor nad obdelavo osebnih podatkov, ki se izvaja v okviru te uredbe.

(13)Države članice, njihovi ustrezni organi in ponudniki plačilnih storitev bi morali izvajati informacijske in izobraževalne ukrepe za zagotovitev potrebne ravni ozaveščenosti in poznavanja različnih vidikov digitalnega eura.

(14)V skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije 26 pojem „zakonito plačilno sredstvo“, izraženo v neki denarni enoti, v običajnem smislu pomeni, da tega plačilnega sredstva na splošno ni mogoče zavrniti pri izpolnitvi dolga, izraženega v isti denarni enoti, z nominalno vrednostjo, s čimer se doseže razbremenitev plačilne obveznosti.

(15)Status zakonitega plačilnega sredstva je odločilna značilnost centralnobančnega denarja. V euroobmočju so bili doslej eurobankovci in eurokovanci edino plačilno sredstvo s statusom zakonitega plačilnega sredstva v skladu s členom 128(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členoma 10 in 11 Uredbe Sveta (ES) št. 974/98 27 o uvedbi eura 28 .

(16)Digitalni euro kot digitalna valuta s statusom zakonitega plačilnega sredstva, denominirana v eurih, ki jo izdajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, kot del Eurosistema, bi moral biti široko dostopen, uporaben in sprejet kot plačilno sredstvo. Podelitev statusa zakonitega plačilnega sredstva digitalnemu euru bi morala podpirati njegovo uporabnost pri plačilih v celotnem euroobmočju in s tem tudi prizadevanja za zagotovitev stalne razpoložljivosti in dostopnosti centralnobančnega denarja v vlogi monetarnega sidra, saj samo denar ne more zadovoljiti potreb gospodarstva, ki se hitro digitalizira. Poleg tega obvezno sprejemanje plačil z digitalnim eurom kot eden glavnih pogojev za status zakonitega plačilnega sredstva ljudem in podjetjem zagotavlja široko sprejemanje in resnično izbiro, da s centralnobančnim denarjem plačujejo digitalno in enotno v celotnem euroobmočju.

(17)Digitalni euro bi moral imeti status zakonitega plačilnega sredstva za plačilne transakcije z digitalnim eurom brez spletne povezave, ki se izvajajo v euroobmočju, podobno kot eurobankovci in eurokovanci, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v euroobmočju. Digitalni euro bi moral imeti status zakonitega plačilnega sredstva tudi za plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo, izvršene prejemniku plačila s prebivališčem ali sedežem v euroobmočju, če ima tudi plačnik prebivališče ali sedež v euroobmočju. Podobno bi moral imeti digitalni euro status zakonitega plačilnega sredstva za plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo, izvršene prejemniku plačila s prebivališčem ali sedežem v euroobmočju, če plačnik nima prebivališča ali sedeža v euroobmočju.

(18)Ker digitalni euro zahteva sposobnost sprejemanja digitalnih plačilnih sredstev, bi bila lahko naložitev obveznosti obveznega sprejemanja plačil z digitalnim eurom za vse prejemnike plačil nesorazmerna. V ta namen bi bilo treba določiti izjeme od obveznega sprejemanja plačil z digitalnim eurom za fizične osebe, ki opravljajo popolnoma osebno ali domačo dejavnost. Izjeme od obveznega sprejemanja bi bilo treba določiti tudi za mikropodjetja, ki so v euroobmočju še posebej pomembna za razvoj podjetništva, ustvarjanje delovnih mest in inovacije ter imajo ključno vlogo pri oblikovanju gospodarstva. Politike in ukrepi Unije bi morali zmanjšati regulativna bremena za podjetja te velikosti. Izjeme od obveznega sprejemanja bi bilo treba določiti tudi za neprofitne pravne subjekte, saj spodbujajo javni interes in služijo javnemu dobremu ter uresničujejo različne cilje družbenega interesa, vključno z enakostjo, izobraževanjem, zdravjem, varstvom okolja in človekovimi pravicami. Za mikropodjetja in neprofitne pravne subjekte bi bila pridobitev potrebne infrastrukture in stroški prevzema nesorazmerni. Zato bi jih bilo treba izvzeti iz obveznosti sprejemanja plačil z digitalnim eurom. V takih primerih bi morala ostati na voljo druga sredstva za poravnavo denarnih dolgov. Kljub temu bi moralo za mikropodjetja in neprofitne pravne subjekte, ki od plačnikov sprejemajo primerljiva digitalna plačilna sredstva, veljati obvezno sprejemanje plačil z digitalnim eurom. Primerljiva digitalna plačilna sredstva bi morala vključevati plačila z debetno kartico, takojšnja plačila ali druge tehnološke rešitve, ki se uporabljajo na stični točki, izključevati pa bi morala kreditna plačila in direktne bremenitve, ki se ne odredijo na stični točki. Za mikropodjetja in neprofitne pravne subjekte, ki od svojih plačnikov ne sprejemajo primerljivih digitalnih plačilnih sredstev za poravnavo dolga (npr. sprejemajo samo eurobankovce in eurokovance), vendar morda uporabljajo digitalna plačila za poravnavo dolga svojim prejemnikom plačila (npr. plačajo s kreditnimi plačili), ne bi smelo veljati obvezno sprejemanje plačil z digitalnim eurom. Nazadnje, prejemnik plačila lahko tudi zavrne plačilo z digitalnim eurom, če je zavrnitev opravljena v dobri veri in če prejemnik plačila utemelji zavrnitev na podlagi legitimnih in začasnih razlogov, sorazmernih s konkretnimi okoliščinami, na katere nima vpliva, zaradi česar v zadevnem času transakcije ne more sprejemati plačil z digitalnim eurom, kot je izpad energije v primeru plačilnih transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo ali okvarjena naprava v primeru plačilnih transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo ali brez nje.

(19)Za zagotovitev, da se lahko pozneje uvedejo dodatne izjeme od obveznega sprejemanja digitalnega eura, če so potrebne, na primer zaradi tehničnih posebnosti, ki se lahko pojavijo v prihodnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi z uvedbo dodatnih izjem monetarnopravne narave glede obveznosti sprejemanja plačilnih transakcij z digitalnim eurom, ki bi se usklajeno uporabljale v celotnem euroobmočju, ob upoštevanju morebitnih predlogov držav članic v ta namen. Komisija lahko take izjeme sprejme le, če so potrebne, utemeljene s splošnim interesom, sorazmerne in če ohranjajo učinkovitost statusa digitalnega eura kot zakonitega plačilnega sredstva. Pooblastilo Komisije za sprejemanje delegiranih aktov za uvedbo dodatnih izjem od obveznosti sprejemanja plačilnih transakcij z digitalnim eurom ne bi smelo posegati v možnost držav članic, da v skladu s svojimi pristojnostmi na področjih deljene pristojnosti sprejmejo nacionalno zakonodajo, s katero uvedejo izjeme od obveznega sprejemanja, ki izhaja iz statusa zakonitega plačilnega sredstva, v skladu s pogoji, ki jih je Sodišče Evropske unije določilo v sodbi v združenih zadevah C-422/19 in C-423/19.

(20)Za zagotovitev, da imajo ljudje in podjetja koristi od široke mreže sprejemanja in lahko učinkovito uporabljajo digitalni euro za vsakodnevna plačila, prejemniki plačil, za katere velja obvezno sprejemanje plačil z digitalnim eurom, ne bi smeli enostransko izključiti plačil z digitalnim eurom na podlagi pogodbenih pogojev, o katerih se stranki nista soglasno posamično dogovorili, ali poslovnih praks.

(21)Glavni cilj uvedbe digitalnega eura je njegova uporaba kot oblike enotne valute, ki je zakonito plačilno sredstvo v euroobmočju. V ta namen in v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru lahko ponudniki plačilnih storitev s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v euroobmočju, vključno s potrošniki brez stalnega naslova, prosilci za azil in potrošniki, ki jim dovoljenje za prebivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč, zagotavljajo plačilne storitve z digitalnim eurom. Fizične in pravne osebe, ki so že prejemale plačilne storitve z digitalnim eurom, ker so odprle plačilni račun za digitalni euro v času, ko so imele prebivališče ali sedež v državi članici, katere valuta je euro, vendar v tej državi članici nimajo več prebivališča ali sedeža, lahko še vedno prejemajo plačilne storitve z digitalnim eurom od ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru, v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru, ob upoštevanju morebitnih časovnih omejitev v zvezi s statusom glede prebivanja ali ustanovitve teh oseb, ki jih lahko opredeli Evropska centralna banka.

(22)V skladu z Direktivo 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta pojem „sredstva“ pomeni bankovce in kovance, knjižni denar ali elektronski denar. Digitalni euro bi bilo treba kot novo obliko centralnobančnega denarja s statusom zakonitega plačilnega sredstva šteti za sredstva v skladu z Direktivo 2015/2366. Zagotoviti bi bilo treba, da bi morale za ponudnike plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, veljati zahteve iz navedene direktive, kot so jih prenesle države članice in jih v ta namen nadzorujejo tudi pristojni organi iz navedene direktive. Pri izdajanju digitalnega eura bi Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, kot del Eurosistema delovale kot monetarni organ in zato zanje Direktiva 2015/2366 v skladu s členom 1(e) navedene direktive ne bi smela veljati.

(23)Plačilni računi za digitalni euro so kategorija plačilnih računov, denominiranih v eurih, prek katerih lahko uporabniki digitalnega eura med drugim opravljajo naslednje transakcije: položijo sredstva, dvignejo gotovino ter izvršujejo plačilne transakcije tretjim osebam in jih prejemajo od njih, ne glede na uporabljeno tehnologijo in strukturo knjige transakcij ali podatke (npr. ali so digitalni euri evidentirani kot stanje na računu ali enote vrednosti). Kadar te dejavnosti zahtevajo obdelavo osebnih podatkov, bi morali biti ponudniki plačilnih storitev upravljavci.

(24)Ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v skladu z Direktivo 2015/2366, bi morali svojim strankam zagotavljati storitve prenosov na račun in z njega ne glede na njihovo zmožnost zagotavljanja vira likvidnosti za ta sredstva v centralnobančnem denarju. Ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune in imajo dovoljenje za račun pri centralni banki, bi morali za uspešno izvajanje storitev prenosa na račun in z njega na zahtevo svojih strank ponudnikom plačilnih storitev, ki vodijo račune in nimajo dovoljenja za račun pri centralni banki, zagotoviti dostop do plačilnih sistemov, podobno pa bi morali prek infrastrukture za poravnavo posredovati naloge za prenos ponudnikov plačilnih storitev, ki vodijo račune in ki nimajo dovoljenja za račun pri centralni banki, na objektiven, sorazmeren in nediskriminatoren način.

(25)Ponudniki plačilnih storitev, ki so odgovorni za distribucijo digitalnega eura, bi morali za ustrezno uveljavljanje morebitnih omejitev imetij glede uporabe digitalnega eura, ki jih določi Evropska centralna banka, pri vstopanju uporabnikov digitalnega eura ali med naknadnimi pregledi, kadar je primerno, preveriti, ali njihova potencialna ali obstoječa stranka že ima plačilne račune za digitalni euro. Evropska centralna banka lahko podpira ponudnike plačilnih storitev pri izvajanju naloge uveljavljanja morebitnih omejitev imetij, tudi tako, da sama ali skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami vzpostavi enotno točko dostopa z identifikacijskimi oznakami uporabnikov digitalnega eura in s povezanimi omejitvami imetij digitalnega eura. Evropska centralna banka bi morala izvesti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da zagotovi, da subjekti, ki niso ponudniki plačilnih storitev, katerih stranka ali potencialna stranka je uporabnik digitalnega eura, ne morejo povezati identitete posameznih uporabnikov digitalnega eura z informacijami, do katerih se dostopa prek enotne točke dostopa. Evropska centralna banka bi morala biti upravljavec v obsegu, v katerem te dejavnosti zahtevajo obdelavo osebnih podatkov. Kadar Evropska centralna banka enotno točko dostopa vzpostavi skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami, bi morale biti skupni upravljavci.

(26)Da bi podprli univerzalen dostop splošne javnosti v euroobmočju do digitalnega eura ter spodbudili inovacije in visoko raven konkurence na trgu plačil malih vrednosti, bi morali imeti vsi zadevni posredniki možnost distribucije digitalnega eura. Vsi ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v skladu z Direktivo 2015/2366, vključno s kreditnimi institucijami, institucijami za izdajo elektronskega denarja, plačilnimi institucijami, poštnimi žiro institucijami, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo upravičene opravljati plačilne storitve, Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav članic, katerih valuta je euro, kot del Eurosistema, kadar ne delujejo kot monetarni organ ali drugi javni organi, ter države članice ali njihovi regionalni ali lokalni organi, kadar ne delujejo v vlogi javnih organov, bi morali imeti možnost zagotavljanja plačilnih računov za digitalni euro in z njimi povezanih plačilnih storitev z digitalnim eurom, ne glede na to, kje v Evropskem gospodarskem prostoru so. Ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi, ki jih ureja Uredba 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta 29 in ki so ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v skladu z Direktivo 2015/2366, bi bilo tudi treba dovoliti distribucijo digitalnega eura. V skladu z Direktivo 2015/2366 bi morali ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, ponudnikom storitev odreditve plačil in ponudnikom storitev zagotavljanja informacij o računih, ki temeljijo na vmesnikih za aplikacijsko programiranje, zagotoviti dostop do podatkov o plačilnih računih, da se jim omogoči razvoj in zagotavljanje inovativnih dodatnih storitev.

(27)Če bi bila razpoložljivost digitalnega eura odvisna od prostih poslovnih odločitev vseh ponudnikov plačilnih storitev, bi lahko ponudniki plačilnih storitev digitalni euro marginalizirali ali celo izključili. To bi lahko uporabnikom preprečilo plačevanje in prejemanje plačil v obliki valute, ki ima status zakonitega plačilnega sredstva. V tem primeru enotna uporaba digitalnega eura v celotnem euroobmočju, ki jo zahteva člen 133 PDEU, ne bi bila zagotovljena. Zato je bistveno, da se od določenih ponudnikov plačilnih storitev zahteva, da zagotavljajo osnovne storitve za digitalni euro.

(28)Zahteva po distribuciji digitalnega eura bi morala biti sorazmerna s ciljem zagotavljanja učinkovite uporabe digitalnega eura kot zakonitega plačilnega sredstva. Omejitev te obveznosti na kreditne institucije, ki so že dejavne na področju maloprodajnih poslovnih storitev, bi zagotovila učinkovitost statusa zakonitega plačilnega sredstva, hkrati pa preprečila nesorazmerno breme za ponudnike plačilnih storitev s specializiranimi poslovnimi modeli, ki niso usmerjeni v potrošnike. Obveznost distribucije digitalnega eura je zato omejena na kreditne institucije, ki na zahtevo svojih strank opravljajo storitve plačilnih računov. To ne posega v uporabo poglavja IV direktive o plačilnih računih o dostopu do osnovnih plačilnih računov za dostop do osnovnega računa za digitalni euro za potrošnike, ki niso stranke kreditne institucije.

(29)Za zagotovitev široke uporabe digitalnega eura, tudi za osebe, ki nimajo plačilnega računa za nedigitalni euro, ne želijo odpreti plačilnega računa za digitalni euro pri kreditni instituciji ali pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, ki lahko distribuirajo digitalni euro, ali za invalide, osebe s funkcijskimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejše, je bistveno, da digitalni euro distribuirajo javni subjekti, vključno z lokalnimi ali regionalnimi organi ali poštnimi uradi. V ta namen bi morale države članice določiti subjekte, ki bi morali to nalogo opravljati na njihovem ozemlju. Taki subjekti bi morali kot ponudniki plačilnih storitev na podlagi Direktive (EU) 2015/2366 izpolnjevati določbe te uredbe, vključno z Direktivo (EU) 2015/2366 in Direktivo (EU) 2015/849.

(30)Da bi omogočili široko uporabo digitalnega eura in sledili inovacijam na področju digitalnih plačil, bi morale plačilne storitve z digitalnim eurom vključevati osnovne in dodatne plačilne storitve z digitalnim eurom. Osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom so plačilne storitve, storitve na računu ali podporne storitve, ki se štejejo kot bistvene za uporabo digitalnega eura s strani fizičnih oseb. To med drugim vključuje zagotavljanje vsaj enega plačilnega instrumenta fizičnim osebam. Samo ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, v skladu z Direktivo 2015/2366, bi morali zagotavljati celoten sklop osnovnih storitev z digitalnim eurom. Poleg teh osnovnih plačilnih storitev z digitalnim eurom lahko ponudniki plačilnih storitev, ki vodijo račune, in drugi ponudniki plačilnih storitev v skladu z Direktivo 2015/2366 razvijajo in zagotavljajo dodatne plačilne storitve z digitalnim eurom. Dodatne plačilne storitve z digitalnim eurom vključujejo na primer pogojne plačilne transakcije z digitalnim eurom, kot so storitve plačila glede na uporabo ali storitve odreditve plačil. Infrastruktura za digitalni euro bi morala olajšati uvajanje takšnih neobveznih storitev.

(31)Evropska centralna banka bi morala imeti možnost, da na podlagi svojih pooblastil na podlagi Pogodb in v skladu z določbami te uredbe določi omejitve glede uporabe digitalnega eura kot hranilca vrednosti. Učinkovito uporabo digitalnega eura kot zakonitega plačilnega sredstva bi bilo treba ohraniti z omejitvami provizij med ponudniki plačilnih storitev ali trgovci.

(32)Neomejena uporaba digitalnega eura kot hranilca vrednosti bi lahko ogrozila finančno stabilnost v euroobmočju, kar bi negativno vplivalo na zagotavljanje kreditov gospodarstvu s strani kreditnih institucij. To lahko zahteva, da Evropska centralna banka za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema in v skladu z načelom sorazmernosti uvede omejitve za uporabo digitalnega eura kot hranilca vrednosti. Orodja politike, ki bi se lahko uporabila v ta namen, med drugim vključujejo količinske omejitve za posamezna imetja digitalnega eura in omejitve pretvorbe drugih kategorij sredstev v digitalni euro v določenem časovnem okviru. Evropska centralna banka bi morala pri odločanju o parametrih in uporabi instrumentov iz odstavka 1 spoštovati načelo odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco v skladu s členom 127(1) PDEU.

(33)Omejitve se ne bi smele uporabljati kot nadomestilo za zgodnje posredovanje ali druge nadzorne ukrepe. Prav tako se take omejitve ne bi smele naložiti za obravnavanje razmer v posameznih kreditnih institucijah, ki bi jih pristojni organi za reševanje ali drugi ustrezni organi običajno obravnavali z uporabo instrumentov in pooblastil, ki so jim na voljo, vključno z začasno ustavitvijo plačil, moratoriji, ukrepi, ki so na voljo v skladu z Direktivo 2013/36/EU, Direktivo 2014/59/EU ali Uredbo (EU) št. 806/2014, ali drugimi podobnimi ukrepi, katerih cilj je ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja, reševanje zadevne institucije ali drugačno izboljšanje stanja finančnih težav.

(34)Uporabniki digitalnega eura bi morali imeti možnost, da digitalni euro uporabljajo s spletno povezavo ali brez nje ali oboje, ob upoštevanju omejitev, ki jih določita Evropska centralna banka oziroma izvedbeni akt Komisije. Ponudniki plačilnih storitev bi morali registrirati in izbrisati lokalne pomnilniške naprave za plačilne transakcije svojih strank z digitalnim eurom brez spletne povezave. Ponudniki plačilnih storitev bi morali identifikacijsko oznako lokalne pomnilniške naprave, ki se uporablja za digitalni euro brez spletne povezave, shraniti le toliko časa, da svojim strankam olajšajo zagotavljanje digitalnega eura brez spletne povezave. Ponudniki plačilnih storitev bi morali izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da bi zagotovili, da se identifikacijska oznaka naprave posameznih uporabnikov digitalnega eura ne more uporabljati za druge namene kot za zagotavljanje digitalnega eura brez spletne povezave.

(35)Ponudniki plačilnih storitev bi morali registrirati in ponovno registrirati lokalne pomnilniške naprave za plačilne transakcije svojih strank z digitalnim eurom brez povezave. Ponudniki plačilnih storitev bi morali identifikacijsko oznako lokalne pomnilniške naprave, ki se uporablja za digitalni euro brez spletne povezave, shraniti le toliko časa, da svojim strankam olajšajo zagotavljanje digitalnega eura brez spletne povezave. Ponudniki plačilnih storitev bi morali izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da bi zagotovili, da se identifikacijska oznaka naprave posameznih uporabnikov digitalnega eura ne more primerjati z informacijami o uporabniku digitalnega eura, da se ugotovi posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, razen za namene člena 37.

(36)Digitalni euro bi moral omogočiti nemoteno izkušnjo s plačili. Ta cilj bi bilo treba upoštevati pri vseh instrumentih, ki bi jih Evropska centralna banka lahko uporabila za omejitev funkcije digitalnega eura kot hranilca vrednosti. Avtomatizirani mehanizmi, ki plačilni račun za digitalni euro povezujejo s plačilnim računom za nedigitalni euro, bi morali omogočati nemoteno plačilno funkcijo digitalnega eura, in sicer z zagotavljanjem, da se transakcije uspešno izvršijo ob upoštevanju omejitev posameznih imetij digitalnega eura, ki lahko postanejo zavezujoče za plačnika ali prejemnika plačila. Zlasti bi morali imeti uporabniki digitalnega eura možnost, da odredijo plačilno transakcijo z digitalnim eurom, čeprav je znesek njihovih imetij digitalnega eura nižji od zneska transakcije, in sicer s samodejnim aktiviranjem sredstev s plačilnega računa za nedigitalni euro, da se dopolni znesek transakcije (t. i. funkcionalnost obratnega slapu). Nasprotno pa bi morali imeti uporabniki digitalnega eura možnost prejemati plačilne transakcije z digitalnim eurom, čeprav znesek transakcije presega omejitev, določeno za njihova imetja digitalnega eura, in sicer s samodejnim prenosom sredstev, ki presegajo omejitev, na plačilni račun za nedigitalni euro (t. i. funkcionalnost slapu). Take plačilne funkcije bi morali uporabniki digitalnega eura izrecno odobriti. Kadar je plačilni račun za digitalni euro, ki ga vodi en ponudnik plačilnih storitev, povezan s plačilnim računom za nedigitalni euro, ki ga vodi drug ponudnik plačilnih storitev, bi morala skleniti dogovor, v katerem bi bile določene njune vloge in odgovornosti v skladu s pravili o varstvu podatkov, ter se dogovoriti o varnostnih ukrepih, potrebnih za zagotovitev varnega prenosa osebnih podatkov med obema ponudnikoma plačilnih storitev.

(37)Čeprav so instrumenti, ki jih Evropska centralna banka uporablja za omejitev pretirane uporabe digitalnega eura kot hranilca vrednosti, namenjeni zaščiti finančne stabilnosti in finančnega posredništva, lahko kljub temu vplivajo na naravnanost denarne politike Evropske centralne banke in so z njo povezani. Take instrumente bi bilo zato treba enotno uporabljati v celotnem euroobmočju, da bi zagotovili uporabo digitalnega eura kot enotne valute in enotnost denarne politike. Poleg tega bi bila enotna uporaba potrebna, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za ponudnike plačilnih storitev na evropskem enotnem trgu ali prepreči prezapleteno izvrševanje katerega koli instrumenta prek ponudnikov plačilnih storitev na podlagi prebivališča uporabnikov digitalnega eura. V okviru te uredbe se za digitalni euro ne bi smele obračunavati obresti za namene uporabe digitalnega eura primarno kot plačilnega sredstva ob hkratnem omejevanju njegove uporabe kot hranilca vrednosti.

(38)Omejitve uporabe digitalnega eura za uporabnike digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem zunaj euroobmočja ne bi smele biti ugodnejše od omejitev za uporabnike digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v euroobmočju, tudi zaradi pomislekov glede monetarne suverenosti in finančne stabilnosti v euroobmočju in zunaj njega.

(39)Vse omejitve funkcije hranilca vrednosti, o katerih je odločala Evropska centralna banka, bi morale biti zavezujoče za ponudnike plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, in ti bi jih morali izvajati. Medtem ko imajo fizične ali pravne osebe lahko enega ali več plačilnih računov za digitalni euro pri istem ponudniku plačilnih storitev ali pri različnih ponudnikih plačilnih storitev, bi morala zanje veljati individualna omejitev imetij, ki jo uporabnik digitalnega eura lahko razdeli med različne ponudnike plačilnih storitev. Ponudniki plačilnih storitev lahko uporabnikom digitalnega eura ponudijo možnost, da imajo zakonito skupni plačilni račun za digitalni euro. V tem primeru bi morala biti vsaka omejitev imetij, ki se uporablja za skupni plačilni račun za digitalni euro, enaka vsoti razdeljenih omejitev imetij uporabnikov digitalnega eura. Kadar je zakoniti imetnik plačilnega računa za digitalni euro samo en uporabnik digitalnega eura, vendar lahko na podlagi dejanskega ali pravnega pooblastila uporabnika digitalnega eura do njega lahko tehnično dostopa in ga uporablja več oseb, bi morala vsaka omejitev imetij, ki se uporablja za plačilni račun za digitalni euro, ostati enaka omejitvi imetij, določeni za plačilni račun za digitalni euro, ki ga ima en sam uporabnik digitalnega eura, da se prepreči izogibanje omejitvam imetij.

(40)Za zagotovitev širokega dostopa do digitalnega eura in njegove uporabe v skladu z njegovim statusom zakonitega plačilnega sredstva ter v podporo njegovi vlogi monetarnega sidra v euroobmočju se fizičnim osebam s prebivališčem v euroobmočju, fizičnim osebam, ki so odprle račun za digitalni euro v času, ko so prebivale v euroobmočju, vendar tam ne prebivajo več, ter obiskovalcem ne bi smelo zaračunati za osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom. To pomeni, da taki uporabniki digitalnega eura ne bi smeli plačevati nobenih neposrednih provizij za osnovni dostop do digitalnega eura in njegovo osnovno uporabo, vključno s tem, da se jim ne zaračunajo provizije za transakcije ali druge provizije, ki so neposredno povezane z opravljanjem storitev, povezanih z osnovno uporabo digitalnega eura. Od uporabnikov digitalnega eura se ne bi smelo zahtevati, da imajo ali odprejo plačilni račun za nedigitalni euro ali da sprejemajo druge produkte na podlagi nedigitalnega eura. Kadar uporabnik digitalnega eura soglaša s svežnjem storitev, ki vključujejo storitve v zvezi z nedigitalnim eurom in osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom, bi moral imeti ponudnik plačilnih storitev možnost, da ta paket storitev zaračuna po svoji presoji. V tem primeru ne bi smelo biti diferenciranih nadomestil za storitve v zvezi z nedigitalnim eurom, kadar se ponujajo ločeno ali kot del svežnja, vključno z osnovnimi plačilnimi storitvami z digitalnim eurom. Kadar uporabnik digitalnega eura pri ponudniku plačilnih storitev zahteva samo osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom, se te storitve ne bi smele zaračunati, vključno s funkcionalnostjo slapu in obratnega slapu, kadar ima uporabnik digitalnega eura tudi plačilni račun za nedigitalni euro pri drugem ponudniku plačilnih storitev. Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost, da uporabnikom digitalnega eura zaračunajo dodatne plačilne storitve z digitalnim eurom, ki jih ponujajo poleg osnovnih plačilnih storitev z digitalnim eurom.

(41)Evropska centralna banka ali Eurosistem ponudnikom plačilnih storitev ne zaračunava stroškov, ki jih nosi za podporo zagotavljanju storitev z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura.

(42)Ker je digitalni euro oblika enotne valute, ki ima status zakonitega plačilnega sredstva, ponudniki plačilnih storitev za plačilne transakcije z digitalnim eurom ne bi smeli zaračunavati pretiranih provizij. Zlasti podelitev statusa zakonitega plačilnega sredstva digitalnemu euru skupaj z obveznim sprejemanjem pomeni, da trgovci ne bi imeli druge izbire, kot da sprejmejo plačilne transakcije z digitalnim eurom. Poleg tega vsaka provizija ali provizija na transakcijo ali obdobje neposredno ali posredno zmanjša nominalno vrednost prejetih plačil, ki je bistveni element statusa zakonitega plačilnega sredstva. Zato je bistveno, da je provizija kot omejitev nominalne vrednosti digitalnega eura objektivno utemeljena in sorazmerna s ciljem zagotavljanja učinkovite uporabe digitalnega eura kot plačilnega sredstva, ki je zakonito plačilno sredstvo.

(43)Evropska centralna banka bi morala za zagotovitev, da so provizije enotne v celotnem euroobmočju in sorazmerne, redno spremljati njihovo višino in na tej podlagi objaviti ustrezne zneske skupaj z obrazložitvenim poročilom. Najvišja provizija bi morala omogočati svobodno konkurenco med posredniki pod to ravnjo. Provizije ne bi smele presegati ustreznih stroškov, ki jih imajo ponudniki plačilnih storitev pri opravljanju plačilnih storitev z digitalnim eurom v zvezi s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom, ki so objektivni elementi, in lahko vključujejo razumno stopnjo dobička. V ta namen bi morala Evropska centralna banka uporabiti oceno reprezentativnih povprečnih stroškov, ki jih imajo ponudniki plačilnih storitev v euroobmočju, in bi zato morala biti sposobna zbirati ustrezne podatke od ponudnikov plačilnih storitev. Ustrezni stroški opravljanja plačilnih storitev z digitalnim eurom v zvezi s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom bi morali temeljiti na stroških, ki jih ima reprezentativna skupina najučinkovitejših ponudnikov plačilnih storitev v danem letu. Pristojni organi, ki jih imenujejo države članice, bi morali biti odgovorni za zagotavljanje skladnosti ponudnikov plačilnih storitev s temi najvišjimi provizijami ali nadomestili.

(44)Poleg tega je za zagotovitev učinkovite uporabe digitalnega eura pomembno, da provizije ali nadomestila niso višja od tistih, ki se zahtevajo za primerljiva zasebna digitalna plačilna sredstva. Mednarodne kartične sheme, ki jih ureja Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , nacionalne kartične sheme in takojšnja plačila na stični točki, ki jih zagotavljajo ponudniki plačilnih storitev, bi bilo treba šteti za primerljiva plačilna sredstva.

(45)Ker ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, fizičnim osebam ne bi mogli zaračunavati provizij za osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom, bo morda potrebna provizija med ponudniki plačilnih storitev, da se tem ponudnikom plačilnih storitev zagotovi nadomestilo za stroške distribucije. Provizija med ponudniki plačilnih storitev bi morala zagotavljati zadostno nadomestilo za stroške distribucije, ki jih imajo tako ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro in pridobivajo transakcije, vključno z razumno stopnjo dobička.

(46)Distribucija digitalnega eura s strani fizičnih ali pravnih oseb s prebivališčem ali sedežem zunaj euroobmočja bi prispevala k spodbujanju mednarodne uporabe eura. To bi koristilo tudi euroobmočju in drugim gospodarstvom, saj bi olajšalo čezmejna plačila za namene trgovine ali nakazil v skladu z agendo G20.

(47)Čezmerna distribucija digitalnega eura zunaj euroobmočja bi lahko neželeno vplivala na velikost in sestavo konsolidirane bilance stanja Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank. Učinki na monetarno suverenost in finančno stabilnost držav zunaj euroobmočja se lahko razlikujejo tudi glede na uporabo digitalnega eura zunaj euroobmočja. Ti učinki bi lahko bili škodljivi, če bi digitalni euro nadomestil lokalno valuto v velikem številu domačih transakcij. Zlasti situacija, v kateri digitalni euro postane prevladujoč v državi članici, katere valuta ni euro, in s tem dejansko nadomesti nacionalno valuto, bi lahko posegal v merila in postopek za sprejetje euroobmočja iz člena 140 PDEU. Da bi se izognili neželenim učinkom in preprečili tveganja za monetarno suverenost in finančno stabilnost, tako znotraj kot zunaj euroobmočja, je treba zagotoviti možnost, da Unija sklene sporazume s tretjimi državami in da Evropska centralna banka sklene ureditve z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta ni euro, in nacionalnimi centralnimi bankami tretjih držav, da se določijo pogoji za redno zagotavljanje plačilnih storitev z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem zunaj euroobmočja. Taki sporazumi in ureditve ne bi smeli zajemati obiskovalcev euroobmočja, ki jim lahko ponudniki plačilnih storitev s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru 31 neposredno zagotavljajo plačilne storitve z digitalnim eurom.

(48)Za zagotavljanje plačilnih storitev z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, bi moral veljati predhodni dogovor med Evropsko centralno banko in nacionalno centralno banko države članice, katere valuta ni euro, na zahtevo države članice, katere valuta ni euro. V skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru lahko ponudniki plačilnih storitev s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v državi članici zunaj euroobmočja, zagotavljajo plačilne storitve z digitalnim eurom.

(49)Za zagotavljanje plačilnih storitev z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v tretji državi z izjemo tretjih držav ali ozemelj, ki imajo sklenjen monetarni sporazum z Unijo, bi moral veljati predhodni sporazum med Unijo in tako tretjo državo. To bi moralo veljati tudi za države pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ali Konvencije o ustanovitvi Evropskega združenja za prosto trgovino. Tak sporazum bi morala dopolnjevati ureditev med Evropsko centralno banko in nacionalno centralno banko tretje države. Posredniki s sedežem v isti državi prebivališča ali sedeža kot uporabniki digitalnega eura in ponudniki plačilnih storitev s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru lahko zagotavljajo plačilne storitve z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah. Za posrednike, ki opravljajo plačilne storitve z digitalnim eurom v tretjih državah, bi morale veljati ustrezne regulativne in nadzorne zahteve, da bi zagotovili, da se digitalni euro, ki je centralnobančni denar, varno in ustrezno distribuira in ne zlorablja. Regulativne in nadzorne zahteve bi bilo treba določiti v okviru sklenitve mednarodnega sporazuma na podlagi sorazmernih, objektivnih in enotnih meril. Sporazume in ureditve s tretjimi državami z visokim tveganjem, opredeljenimi v skladu z Uredbo [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 421 final)], bi bilo treba omejiti, začasno prekiniti ali odpovedati.

(50)Zagotavljanje plačilnih storitev z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah ali ozemljih, ki imajo sklenjen monetarni sporazum z Unijo, bi morali urejati monetarni sporazumi. Posredniki s sedežem v isti državi prebivališča ali sedeža kot uporabniki digitalnega eura in ponudniki plačilnih storitev s sedežem v Evropskem gospodarskem prostoru lahko zagotavljajo plačilne storitve z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah ali ozemljih, ki imajo sklenjen monetarni sporazum z Unijo.

(51)Uporaba digitalnega eura pri medvalutnih plačilih bi poleg tega prispevala k spodbujanju mednarodne uporabe eura. To bi koristilo tudi euroobmočju in drugim gospodarstvom, saj bi olajšalo čezmejna plačila za namene trgovine ali nakazil v skladu z agendo G20.

(52)Uporabniki digitalnega eura imajo lahko ne glede na to, ali imajo prebivališče ali sedež v euroobmočju ali ne, tudi možnost prejemati ali odrejati medvalutna plačila med digitalnim eurom in lokalno valuto. Ureditve, sklenjene med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami v državah članicah, katerih valuta ni euro, in v tretjih državah bi morale določati pogoje za dostop do interoperabilnih plačilnih sistemov in njihovo uporabo za namene medvalutnih plačil, ki vključujejo digitalni euro.

(53)Sporazumi in ureditve v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev z digitalnim eurom ali medvalutnih plačil, ki vključujejo digitalni euro, bi morali biti sklenjeni prostovoljno in prednostno z državami članicami zunaj euroobmočja. Evropska centralna banka bi morala sodelovati z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta ni euro, za namene medvalutnih plačil, ki vključujejo digitalni euro.

(54)Tehnična zasnova digitalnega eura bi morala zagotoviti, da bo široko dostopen in uporaben za širšo javnost. Ta zasnova bi morala zlasti podpirati dostop finančno izključenih oseb ali oseb, ki jim grozi finančna izključenost, invalidov z zagotavljanjem skladnosti z zahtevami glede dostopnosti iz Priloge I k Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta 32 (evropski akt o dostopnosti), oseb s funkcijskimi omejitvami, ki bi tudi imele koristi od dostopnosti, ali oseb z omejenimi digitalnimi spretnostmi in starejših. V ta namen bi moral digitalni euro imeti preproste in enostavne funkcije uporabe, ki bi morale biti dovolj dostopne prek široke palete strojne opreme, da bi zadostile potrebam različnih skupin prebivalstva. Poleg tega bi morali ponudniki plačilnih storitev uporabnikom digitalnega eura zagotavljati plačilne storitve z digitalnim eurom ne glede na to, kateri uporabniki imajo plačilne račune za nedigitalni euro. Prav tako bi moralo biti tem uporabnikom dovoljeno, da imajo plačilne račune za digitalni euro pri ponudnikih plačilnih storitev, ki niso isti kot tisti, pri katerih imajo plačilne račune za nedigitalni euro.

(55)Digitalni euro bi moral podpirati programiranje pogojnih plačilnih transakcij z digitalnim eurom s strani ponudnikov plačilnih storitev. Vendar digitalni euro ne bi smel biti „programljivi denar“, kar pomeni enote, ki se lahko zaradi inherentno opredeljenih pogojev porabe uporabljajo samo za nakup določenih vrst blaga ali storitev ali za katere veljajo časovne omejitve, po preteku katerih jih ni več mogoče uporabljati. Pogojne plačilne transakcije so plačila, ki se samodejno sprožijo s programsko opremo na podlagi vnaprej določenih in dogovorjenih pogojev. Cilj ali učinek pogojnih plačil ne bi smela biti uporaba digitalnega eura kot programljivega denarja. Ponudniki plačilnih storitev bi lahko razvili različne vrste logike, da bi uporabnikom digitalnega eura ponudili paleto pogojnih plačilnih transakcij, vključno z avtomatiziranimi plačilnimi transakcijami za polog ali dvig digitalnega eura, trajnimi plačilnimi nalogi, ki sprožijo avtomatična plačila določenega zneska na določen datum, in plačili med napravami, pri katerih so te naprave programirane tako, da samodejno sprožijo plačila za lastne rezervne dele, ko se naročijo, za zaračunavanje in plačilo električne energije pod najugodnejšimi tržnimi pogoji, za plačilo zavarovanja ter pristojbin za zakup in vzdrževanje na podlagi uporabe.

(56)Za lažjo uporabo digitalnega eura in zagotavljanje inovativnih storitev bi moral Eurosistem podpirati zagotavljanje pogojnih plačilnih transakcij z digitalnim eurom. Prvič, nekatere vrste pogojnih plačilnih storitev bi bilo mogoče podpreti s podrobnimi ukrepi, pravili in standardi, ki bi lahko ponudnikom plačilnih storitev pomagali pri razvoju in upravljanju interoperabilnih aplikacij, ki izvajajo pogojno logiko. To bi lahko vključevalo sklop tehničnih orodij, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje. Drugič, Eurosistem bi lahko zagotovil dodatne funkcionalnosti v infrastrukturi za poravnavo digitalnega eura, ki so potrebne za zagotavljanje pogojnih plačilnih storitev uporabnikom digitalnega eura. To bi lahko olajšalo rezervacijo sredstev v infrastrukturi za poravnavo za prihodnje izvrševanje nekaterih pogojnih plačil. Ponudniki plačilnih storitev bi morali prilagoditi poslovno logiko pogojnih plačilnih transakcij z digitalnim eurom v skladu s standardi in vmesniki za aplikacijsko programiranje, ki jih Eurosistem lahko sprejme za olajšanje takih transakcij.

(57)Evropske denarnice za digitalno identiteto bi lahko olajšale digitalne transakcije z omogočanjem avtentikacije, identifikacije in izmenjave atributov, vključno z licencami in potrdili. Evropske denarnice za digitalno identiteto bi morale prispevati k učinkovitemu univerzalnemu dostopu do digitalnega eura in njegovi uporabi. Države članice bi morale izdajati evropske denarnice za digitalno identiteto na podlagi skupnih standardov in praks, določenih v izvedbeni zakonodaji. Evropska denarnica za digitalno identiteto bi morala imeti močne in posebne zaščitne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov in zasebnosti ter varnostno certificiranje na visoki ravni. Zato bi bilo treba pri čelnih rešitvah, ki jih bo razvila Evropska centralna banka, ustrezno upoštevati tehnične specifikacije, ki urejajo evropske denarnice za digitalno identiteto. To bi omogočilo ustrezno interoperabilnost z evropskimi denarnicami za digitalno identiteto, kar bi omogočilo izkoriščanje teh prednosti. Na podlagi izbire uporabnikov bi morala interoperabilnost z evropsko denarnico za digitalno identiteto omogočati tudi izvajanje skrbnega preverjanja strank v skladu z Uredbo (EU) [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 421 final)]. Poleg tega se lahko posredniki, da bi dosegli poenoteno izkušnjo strank, odločijo, da bodo svoje čelne storitve v zvezi z digitalnim eurom v celoti vključili v specifikacije, ki urejajo evropske denarnice za digitalno identiteto.

(58)Uporabniki bi morali imeti možnost, da po želji vstopijo in odobrijo plačila z digitalnim eurom z uporabo evropskih denarnic za digitalno identiteto. Ponudniki plačilnih storitev bi zato morali biti obvezani sprejeti evropske denarnice za digitalno identiteto za preverjanje identitete potencialnih in obstoječih strank v skladu z Uredbo (EU) [vstavite sklic – predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 421 final)]. Za lažje odpiranje računov za digitalni euro po Uniji bi morali imeti ponudniki plačilnih storitev tudi možnost, da se zanesejo na kvalificirana potrdila, ki jih zagotavljajo evropske denarnice za digitalno identiteto, tudi za izvajanje skrbnega preverjanja strank na daljavo. Ponudniki plačilnih storitev bi morali tudi sprejeti uporabo evropskih denarnic za digitalno identiteto, če želi plačnik denarnico uporabiti za odobritev plačila s plačilno transakcijo z digitalnim eurom. Poleg tega bi bilo treba za olajšanje brezstičnih plačil z digitalnim eurom brez spletne povezave omogočiti uporabo evropskih denarnic za digitalno identiteto za shranjevanje digitalnih eurov v plačilni napravi.

(59)Da bi se olajšala enotna uporabniška izkušnja, bi morala pravila, standardi in postopki v zvezi z digitalnim eurom, ki jih Evropska centralna banka lahko sprejme v skladu s svojimi pristojnostmi, zagotoviti, da lahko vsak uporabnik digitalnega eura izvaja plačilne transakcije z digitalnim eurom z vsemi drugimi uporabniki digitalnega eura v euroobmočju, ne glede na vključene ponudnike plačilnih storitev in uporabljene čelne storitve. Da bi zmanjšali razdrobljenost evropskega trga plačil malih vrednosti ter podprli konkurenco, učinkovitost in inovacije na tem trgu ter razvoj plačilnih instrumentov po vsej Uniji v skladu s ciljem strategije Komisije za mala plačila, bi moral biti digitalni euro, kolikor je to mogoče, združljiv z zasebnimi digitalnimi plačilnimi rešitvami ter graditi na funkcionalnih in tehničnih sinergijah. Evropska centralna banka bi si morala zlasti prizadevati, da bi zagotovila, da je digitalni euro združljiv z zasebnimi digitalnimi plačilnimi rešitvami na stični točki in pri prenosih sredstev z osebe na osebo, kjer je trg plačil malih vrednosti v Uniji trenutno precej razdrobljen. Takšno združljivost bi lahko podprli z uporabo odprtih standardov, skupnih pravil in postopkov ter po možnosti s skupno infrastrukturo. Medtem ko se obstoječe rešitve lahko izkoristijo, kadar se take rešitve štejejo za primerne za zagotovitev, da je združljivost, zlasti z vidika zmanjšanja skupnih stroškov prilagajanja, ustrezna, take obstoječe rešitve ne bi smele ustvarjati nepotrebnih odvisnosti, ki bi lahko preprečile prilagoditev digitalnega eura novim tehnologijam ali bile nezdružljive s funkcijami digitalnega eura. Da bi dosegli te cilje in ne da bi udeležencem na trgu podelila izvršljive pravice, bi si morala Evropska centralna banka prizadevati zagotoviti, da je digitalni euro združljiv z zasebnimi digitalnimi plačilnimi rešitvami na podlagi najboljših prizadevanj in kadar je to primerno.

(60)Za lažje reševanje sporov bi morala Evropska centralna banka ponudnikom plačilnih storitev in uporabnikom digitalnega eura zagotoviti tehnično in funkcionalno podporo za reševanje sporov, vsaj v zvezi s tehničnimi spori in spori v zvezi z goljufijami ter zgodnjim reševanjem omenjenih sporov. Tehnični spori med drugim vključujejo primere, v katerih se znesek transakcije razlikuje, kadar pride do podvojenih transakcij ali kadar ni dovoljenja ali predhodne potrditve. Spori v zvezi z goljufijami med drugim vključujejo krajo identitete, zlorabo identitete trgovca in ponarejeno blago.

(61)Za dostop do digitalnega eura in njegovo uporabo kot del plačilnih storitev z digitalnim eurom bi bilo treba uporabnikom digitalnega eura zagotavljati čelne storitve. Ti uporabniki bi morali imeti možnost, da dostopajo do plačilnih storitev z digitalnim eurom in jih uporabljajo prek čelnih storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki plačilnih storitev in Evropska centralna banka. Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost, da se oprejo na čelne storitve, ki jih zagotavljajo drugi deležniki, vključno z Evropsko centralno banko, zlasti kadar so stroški razvoja in delovanja čelnih storitev, vključno z aplikacijami, nesorazmerni. Kadar lahko uporabniki digitalnega eura izbirajo med različnimi čelnimi storitvami, bi morala odločitev o izbiri dane čelne storitve na koncu ostati v rokah teh uporabnikov in je ponudniki plačilnih storitev ali Evropska centralna banka ne bi smeli vsiljevati. V zvezi s tem bi morali imeti ponudniki plačilnih storitev možnost, da uporabnikom digitalnega eura zagotovijo možnost, da dostopajo do plačilnih storitev z digitalnim eurom in jih uporabljajo prek čelnih storitev, ki jih zagotavlja Evropska centralna banka. Evropska centralna banka in ponudniki plačilnih storitev izvajajo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da bi zagotovili, da ECB prek svoje čelne rešitve ne more dostopati do identitete posameznih uporabnikov digitalnega eura.

(62)Da bi se izognili vmešavanju v odnose ponudnikov plačilnih storitev in njihovih strank ter njihovo vlogo v distribuciji digitalnega eura, bi morale biti čelne rešitve, ki jih zagotavlja Evropska centralna banka, omejene na zagotavljanje vmesnika med uporabniki digitalnega eura in plačilnimi infrastrukturami ponudnikov plačilnih storitev. Eurosistem zlasti ne bi bil v pogodbenem razmerju z uporabniki digitalnega eura, tudi če ti uporabniki uporabljajo čelne storitve, ki jih zagotavlja Evropska centralna banka. ECB in ponudniki plačilnih storitev bi morali izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da bi zagotovili, da ECB prek svoje čelne rešitve ne more dostopati do identitete posameznih uporabnikov digitalnega eura.

(63)Da bi omogočili nemoteno uporabniško izkušnjo, bi morali ponudniki plačilnih storitev, ki uporabnikom digitalnega eura zagotavljajo čelne storitve za dostop do digitalnega eura in njegovo uporabo, poskrbeti, da lahko uporabniki digitalnega eura hitro in enostavno dostopajo do digitalnega eura in ga uporabljajo. Zlasti plačilni računi za digitalni euro bi morali biti jasno označeni z uporabo uradnega logotipa digitalnega eura. Do plačilnih računov za digitalni euro bi bilo treba dostopati prek ene od glavnih strani spletnega mesta ali aplikacije ali katere koli druge čelne storitve, ki je enakovredna kot pri plačilnih računih za nedigitalni euro.

(64)Da bi zagotovili takojšnjo poravnavo, bi bilo treba v običajnih okoliščinah transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo in brez nje, tudi v okviru prenosov na račun in z njega ter kot funkcionalnost slapu in obratnega slapu poravnati takoj, v samo nekaj sekundah. Poravnavo plačilnih transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo bi se morala izvajati v okviru infrastrukture za poravnavo digitalnega eura, ki jo sprejme Eurosistem. Plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo bi se morale poravnati v sekundah, kot je določeno v funkcionalnih in tehničnih zahtevah, ki jih je sprejela Evropska centralna banka. Končna poravnava plačilnih transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo bi morala biti dosežena v trenutku, ko se zadevni digitalni euri plačnika in prejemnika plačila evidentirajo v infrastrukturi za poravnavo digitalnega eura, ki jo je odobrila Evropska centralna banka, ne glede na to, ali so digitalni euri evidentirani kot stanja imetja ali enote vrednosti, ter ne glede na uporabljeno tehnologijo. Infrastruktura za poravnavo digitalnega eura bi si morala prizadevati za prilagoditev novim tehnologijam, vključno s tehnologijo razpršene evidence.

(65)Kadar omrežna povezljivost ni na voljo, bi se morala brezstična plačila v digitalnih eurih brez spletne povezave poravnati v lokalnem pomnilniku plačilne naprave plačnikov oziroma prejemnikov plačil. Brezstična plačila z digitalnim eurom brez spletne povezave bi se morala poravnati v sekundah, kot je določeno v funkcionalnih in tehničnih zahtevah, ki jih je sprejela Evropska centralna banka. Do končne poravnave bi moralo priti v trenutku, ko se posodobijo evidence ustreznih imetij digitalnega eura v lokalnih pomnilniških napravah plačnika oziroma prejemnika plačila ne glede na to, ali so digitalni euri evidentirani kot stanja imetja ali enote vrednosti, ter ne glede na uporabljeno tehnologijo.

(66)Ker ponudniki plačilnih storitev niso stranke v plačilni transakciji z digitalnim eurom med dvema uporabnikoma digitalnega eura, plačilne transakcije z digitalnim eurom ne pomenijo sistemskih tveganj in zato ne upravičujejo določitve za sistem, kot je opredeljen v členu 2, točka (a), Direktive 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta 33 . . Plačilne transakcije z digitalnim eurom bi se morale poravnati v sekundah, zato ne bi smele biti dovoljene možnosti za pobot.

(67)Zaradi pogodbene svobode in za zagotovitev konkurence bi morali imeti uporabniki digitalnega eura možnost, da svoje plačilne račune za digitalni euro prenesejo na različne ponudnike plačilnih storitev. Ponudniki plačilnih storitev bi morali nato na zahtevo uporabnikov digitalnega eura omogočiti zamenjavo plačilnih računov za digitalni euro, hkrati pa ohraniti iste identifikacijske oznake računa. V izjemnih okoliščinah, ko ponudnik plačilnih storitev ne more opraviti te naloge, tudi zato, ker je izgubil zadevne podatke, povezane s plačilnim računom za digitalni euro, bi morala imeti Evropska centralna banka možnost, da odobri zamenjavo plačilnih računov za digitalni euro, tako da lahko novi ponudnik plačilnih storitev, ki ga določi uporabnik digitalnega eura, pridobi informacije o imetjih digitalnega eura uporabnika digitalnega eura in zaključi zamenjavo, ne da bi se zanašal na nerazpoložljivega ponudnika plačilnih storitev. Ta postopek bi moral uporabniku digitalnega eura omogočiti, da nato prek novega določenega ponudnika plačilnih storitev še naprej dostopa do svojih imetij digitalnega eura. Evropska centralna banka ne bi imela operativne vloge pri zamenjavi računa, tako v času rednega poslovanja kot v izjemnih okoliščinah.

(68)Preprečevanje goljufij s strani ponudnikov plačilnih storitev je bistveno za zaščito državljanov, ki uporabljajo digitalni euro, celovitost osebnih podatkov, ki se obdelujejo pri plačilih z digitalnim eurom, ter za zagotovitev nemotenega in učinkovitega delovanja digitalnega eura. Preprečevanje goljufij ima ključno vlogo pri ohranjanju zaupanja v enotno valuto. V ta namen lahko Evropska centralna banka vzpostavi splošni mehanizem za odkrivanje in preprečevanje goljufij za podporo dejavnostim obvladovanja goljufij, ki jih ponudniki plačilnih storitev izvajajo v zvezi s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom s spletno povezavo. Splošni mehanizem za odkrivanje in preprečevanje goljufij zagotavlja paleto bistvenih funkcij za odkrivanje vzorcev goljufij, ki jih posamezni ponudnik plačilnih storitev sam ne bi mogel odkriti. En ponudnik plačilnih storitev pogosto nima popolne slike o vseh elementih, ki bi lahko privedli do pravočasnega odkrivanja goljufij. Vendar se lahko njegova učinkovitost poveča z informacijami o morebitnih goljufivih dejavnostih, ki prihajajo od drugih ponudnikov plačilnih storitev. Ta splošna funkcija odkrivanja goljufij obstaja v primerljivih plačilnih shemah in je potrebna za doseganje dokazljivo nizkih stopenj goljufij, da bi digitalni euro ostal varen za potrošnike in trgovce. Za prenos informacij med ponudniki plačilnih storitev ter mehanizmom za odkrivanje in preprečevanje goljufij bi morali veljati najsodobnejši varnostni ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da se zagotovi, da centralni mehanizem za odkrivanje in preprečevanje goljufij ne prepozna posameznih uporabnikov digitalnega eura.

(69)Za obdelavo plačil z digitalnim eurom na spletu ali zunaj njega je bistveno, da ponudniki čelnih storitev za digitalni euro in izdajatelji evropskih denarnic za digitalno identiteto pridobijo dostop do tehnologije za komunikacijo v bližnjem polju (NFC) na mobilnih napravah. Ti sestavni deli vključujejo zlasti, vendar ne izključno, antene NFC in tako imenovane varnostne elemente mobilnih naprav (npr.: univerzalna pametna kartica (UICC), vgrajen varnostni element (eSE), mikroSD itn.). Zato je treba zagotoviti, da proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav ali ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, kadar koli je to potrebno za opravljanje storitev v zvezi z digitalnim eurom, ne bodo zavrnili dostopa do anten NFC in varnostnih elementov. Centralnobančni denar s statusom zakonitega plačilnega sredstva bi moral biti široko dostopen. Da bi to zagotovili tudi v digitalnem gospodarstvu, so ponudniki čelnih storitev za digitalni euro in operaterji evropskih denarnic za digitalno identiteto upravičeni do shranjevanja programske opreme na ustrezni strojni opremi mobilnih naprav, da bi bile transakcije z digitalnim eurom tehnično izvedljive tako s spletno povezavo kot brez nje. V ta namen bi morali proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji zagotoviti dostop do vseh komponent strojne in programske opreme, kadar je to potrebno za transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo in brez nje. V vseh primerih bi morali taki operaterji zagotoviti ustrezno zmogljivost zadevnih funkcij strojne in programske opreme na mobilnih napravah za obdelavo plačilnih transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo in za shranjevanje digitalnih eurov na mobilnih napravah pri plačilnih transakcijah z digitalnim eurom brez spletne povezave. Ta obveznost ne bi smela posegati v člen 6, odstavek 7, Uredbe (EU) 2022/1925, ki vratarje zavezuje, da brezplačno zagotavljajo učinkovito interoperabilnost s funkcijami operacijskega sistema, strojne ali programske opreme mobilnih naprav ter dostop do njih za namene interoperabilnosti, kar se uporablja za obstoječa in nova digitalna plačilna sredstva, vključno z digitalnim eurom.

(70)Pravica do zasebnosti in varstvo osebnih podatkov sta temeljni pravici, zapisani v členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kot je poudaril Evropski odbor za varstvo podatkov 34 , je visok standard zasebnosti in varstva podatkov ključnega pomena za zagotovitev zaupanja Evropejcev v prihodnji digitalni euro. To je tudi v skladu z načeli javne politike skupine G7 za centralnobančne digitalne valute za plačila malih vrednosti. Obdelava osebnih podatkov zaradi skladnosti s to uredbo in v njenem okviru bi se izvajala v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 35 in Uredbo (EU) 2018/1715 36 ter po potrebi Direktivo 2002/58/ES 37 .

(71)Digitalni euro bi moral zato biti zasnovan tako, da bodo obdelava osebnih podatkov, ki jo izvajajo ponudniki plačilnih storitev in Evropska centralna banka, omejena na tisto, kar je potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja digitalnega eura. Digitalni euro bi moral biti na voljo brez spletne povezave in zagotavljati raven zasebnosti v razmerju do ponudnikov plačilnih storitev, ki je primerljiva z dvigom bankovcev na bankomatih. Poravnava transakcij z digitalnim eurom bi morala biti zasnovana tako, da niti Evropska centralna banka niti nacionalne centralne banke ne morejo pripisati podatkov določenemu ali določljivemu uporabniku digitalnega eura.

(72)Vsi sistemi za obdelavo podatkov, ki se razvijejo in uporabljajo v okviru te uredbe, bi morali imeti vgrajene funkcije za varstvo podatkov in slednje zagotavljati privzeto. Za obdelavo osebnih podatkov bi morali veljati ustrezni zaščitni ukrepi za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. S temi zaščitnimi ukrepi bi bilo treba zagotoviti, da so vzpostavljeni tehnični in organizacijski ukrepi, zlasti za zagotovitev spoštovanja načel varstva podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679 in Uredbe (EU) 2018/1715, vključno z zmanjšanjem količine podatkov in omejitvijo namena.

(73)Ponudniki plačilnih storitev bi morali imeti možnost, da osebne podatke obdelujejo, kolikor je to potrebno za izpolnjevanje nalog, ki so bistvene za pravilno delovanje digitalnega eura. V skladu s členom 6(1)(c) Uredbe (EU) 2016/679 bi bilo treba dejavnosti obdelave v zvezi z digitalnim eurom šteti za zakonite, če in v obsegu, v katerem so potrebne za izpolnjevanje pravne obveznosti, ki velja za upravljavca v skladu s to uredbo. V okviru te uredbe so obdelava osebnih podatkov za namene izvrševanja omejitev imetij, odobritev prenosov imetij uporabnika na račun in z njega ter upravljanje lokalnih pomnilniških naprav za plačila z digitalnim eurom brez spletne povezave naloge v javnem interesu, ki so bistvene za zaščito državljanov, ki uporabljajo digitalni euro, ter za stabilnost in celovitost finančnega sistema Unije. Ponudniki plačilnih storitev bodo upravljavci osebnih podatkov v zvezi s temi nalogami. Poleg tega lahko ponudniki plačilnih storitev obdelujejo osebne podatke za izpolnjevanje obstoječih nalog v javnem interesu ali za izpolnjevanje pravne obveznosti iz prava Unije, ki se uporablja za sredstva, opredeljena v Direktivi (EU) 2015/2366. Te naloge se nanašajo na opravljanje plačilnih storitev ter preprečevanje in odkrivanje goljufij v skladu z Direktivo (EU) 2015/2366, boj proti pranju denarja in financiranju terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849, izpolnjevanje obveznosti v zvezi z obdavčitvijo in izogibanjem davkom ter obvladovanje operativnih in varnostnih tveganj v skladu z Uredbo (EU) 2022/255.

(74)Vsaka obdelava osebnih podatkov za preverjanje, ali so uporabniki osebe ali subjekti s seznama na podlagi omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, bi morala biti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Obdelava imen in identifikacijskih oznak plačilnih računov fizičnih oseb je sorazmerna in potrebna za zagotovitev skladnosti z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago.

(75)Plačilne transakcije z digitalnim eurom brez spletne povezave so plačila, ki se izvajajo v neposredni fizični bližini (v živo). Podobne so gotovinskim transakcijam in bi jih bilo treba z vidika zasebnosti obravnavati na podoben način. Ponudniki plačilnih storitev zato ne bi smeli obdelovati osebnih podatkov, povezanih s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom brez spletne povezave, temveč le osebne podatke, povezane s pologom ali dvigom digitalnih eurov s plačilnih računov za digitalni euro, da bi jih prenesli na lokalne pomnilniške naprave ali z lokalnih pomnilniških naprav na plačilne račune za digitalni euro. To vključuje identifikacijsko oznako lokalnih pomnilniških naprav, ki jih ponudniki plačilnih storitev dodelijo uporabniku digitalnega eura, ki ima digitalni euro brez spletne povezave. Ta raven zasebnosti bi bila primerljiva z dvigi bankovcev na bankomatih, kadar ponudniki plačilnih storitev obdelujejo osebne podatke, povezane z identiteto uporabnika, in podatke o tem, kako so bile izvedene transakcije prenosa na račun in z njega. To pomeni, da za plačilne transakcije z digitalnim eurom brez spletne povezave ne bi smelo biti spremljanja podatkov o transakcijah.

(76)Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke lahko obdelujejo osebne podatke, če je to potrebno za izpolnjevanje nalog, ki so bistvene za pravilno delovanje digitalnega eura. V okviru te uredbe sta obdelava osebnih podatkov za namene poravnave plačilnih transakcij z digitalnim eurom ter upravljanje varnosti in integritete infrastrukture za digitalni euro nalogi v javnem interesu, ki sta bistveni za zaščito državljanov, ki uporabljajo digitalni euro, ter za stabilnost in celovitost finančnega sistema Unije. Naloga ohranjanja varnosti in integritete infrastrukture za digitalni euro vključuje dejavnosti, povezane z zagotavljanjem stabilnosti in operativne odpornosti digitalnega eura. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke bi bile upravljavci osebnih podatkov v zvezi s temi nalogami. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke bi osebne podatke za te naloge obdelovale z uporabo najsodobnejših varnostnih ukrepov in ukrepov za ohranjanje zasebnosti, kot sta psevdonimizacija ali šifriranje, da se zagotovi, da podatkov ni mogoče uporabiti za neposredno identifikacijo določenega uporabnika digitalnega eura.

(77)Za namene izvrševanja omejitev imetij in zagotovitve izredne zamenjave plačilnih računov za digitalni euro v izrednih razmerah na zahtevo uporabnika digitalnega eura je potrebna enotna točka dostopa do identifikacijskih oznak uporabnikov digitalnega eura in s tem povezanih omejitev imetij digitalnega eura, da se zagotovi učinkovito delovanje digitalnega eura v celotnem euroobmočju, saj lahko imajo uporabniki digitalnega eura plačilne račune za digitalni euro v različnih državah članicah. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke bi morale pri vzpostavitvi enotne točke dostopa zagotoviti, da se obdelava osebnih podatkov čim bolj zmanjša na to, kar je nujno potrebno, ter da je funkcija za varstvo podatkov vgrajena in se zagotavlja privzeto. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke bi morale, kadar je primerno, in za zmanjšanje tveganja kršitev varstva podatkov razmisliti o uporabi decentraliziranega shranjevanja podatkov.

(78)Komisija je s svežnjem o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, ki ga je sprejela 21. julija 2021 38 (v nadaljnjem besedilu: sveženj o preprečevanju pranja denarja), predlagala znatno okrepitev pravil o preprečevanju pranja denarja po vsej Uniji. V skladu s tem ciljem in za zagotovitev učinkovite uporabe zahtev glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma za digitalni euro bi morala ta uredba določati, da za plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo veljajo zahteve glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma iz Direktive (EU) 2015/849.

(79)Da bi olajšali široko uporabo digitalnega eura, je bistveno, da lahko potencialni uporabniki digitalnega eura enostavno dostopajo do plačilnih storitev z digitalnim eurom, ki jih opravljajo ponudniki plačilnih storitev, in sicer na usklajen način v celotnem euroobmočju. Zato je primerno, da organ Unije za preprečevanje pranja denarja (AMLA) brez poseganja v pristop tveganja, na katerem temelji sveženj o preprečevanju pranja denarja, obravnava odpiranje plačilnih računov za digitalni euro v svojih regulativnih tehničnih standardih o skrbnem preverjanju strank. AMLA bi moral za transakcije ali poslovne odnose z nizkim tveganjem opredeliti ustrezne poenostavljene ukrepe skrbnega pregleda, ki bi jih morali uporabljati ponudniki plačilnih storitev. AMLA bi moral dati prednost razvoju teh regulativnih tehničnih standardov.

(80)V nasprotju s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom brez spletne povezave plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo niso omejene na transakcije v fizični bližini in se lahko uporabijo za prenos sredstev med uporabniki digitalnega eura na daljavo. Pri plačilnih transakcijah z digitalnim eurom s spletno povezavo bi lahko centralnobančne digitalne valute pomenile večja tveganja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma kot gotovina, saj bi delovale kot instrument, katerega likvidnost je podobna likvidnosti gotovine, vendar brez omejitev prenosljivosti, ki so implicitne za gotovino. Zato bi bilo treba določiti, da za plačilno transakcijo z digitalnim eurom s spletno povezavo veljata Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta 39 .

(81)Da bi zagotovili dosledno uporabo zahtev v zvezi z zakonitim plačilnim sredstvom in sledili tehnološkemu razvoju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte za dopolnitev te uredbe s sprejetjem delegiranih aktov v zvezi z dodatnimi izjemami od obveznega sprejemanja in vrstami osebnih podatkov, ki jih obdelujejo ponudniki plačilnih storitev, Evropska centralna banka in nacionalna centralna banka ter ponudniki podpornih storitev. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(82)Čeprav so plačilne transakcije z digitalnim eurom brez spletne povezave podobne gotovinskim transakcijam in bi jih bilo treba z vidika spoštovanja zasebnosti obravnavati na podoben način, so specifične omejitve imetij in transakcij za brezstična plačila brez spletne povezave bistvene za zmanjšanje tveganj glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(83)Za zagotovitev enotnih pogojev za uporabo omejitev imetij in transakcij za brezstična plačila brez spletne povezave bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 40 . Za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo omejitve transakcij in imetij digitalnega eura brez spletne povezave bi bilo treba uporabiti postopek pregleda, saj ti akti prispevajo k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.

(84)V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje osnovnega cilja zagotavljanja, da se euro uporablja kot enotna valuta v digitaliziranem gospodarstvu, potrebno in primerno določiti pravila, ki se nanašajo zlasti na njegov status zakonitega plačilnega sredstva, distribucijo, uporabo in bistvene značilnosti. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(85)V skladu s členom 42 Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 41 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta skupno mnenje podala [XX. XX 2023] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
PREDMET UREJANJA IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1
Predmet urejanja

Z namenom prilagoditve eura tehnološkim spremembam in zagotovitve njegove uporabe kot enotne valute ta uredba uvaja digitalni euro in določa pravila zlasti v zvezi z njegovim statusom zakonitega plačilnega sredstva, njegovo distribucijo, uporabo in njegovimi bistvenimi tehničnimi značilnostmi.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„digitalni euro“ pomeni digitalno obliko enotne valute, ki je na voljo fizičnim in pravnim osebam;

2.„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 42 ;

3.„plačilna transakcija z digitalnim eurom“ pomeni dejanje pologa, prenosa ali dviga digitalnih eurov, ki ga odredi plačnik oziroma se odredi v njegovem imenu ali ga odredi prejemnik plačila, in sicer neodvisno od osnovnih obveznosti med plačnikom in prejemnikom plačila;

4.„uporabnik digitalnega eura“ pomeni vsakogar, ki uporablja plačilne storitve z digitalnim eurom kot plačnik, prejemnik plačila ali oboje;

5.„plačilni račun za digitalni euro“ pomeni račun, voden v imenu enega ali več uporabnikov digitalnih eurov pri ponudniku plačilnih storitev za dostopanje do digitalnih eurov, evidentiranih v infrastrukturi za poravnavo digitalnega eura ali na napravi za digitalni euro brez spletne povezave, in za odreditev ali prejemanje plačilnih transakcij z digitalnim eurom, prek spletne povezave ali brez nje, ne glede na tehnologijo in podatkovno strukturo;

6.„evropske denarnice za digitalno identiteto“ pomenijo denarnice iz člena 6a Uredbe (EUDIWR) [vstaviti sklic na predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo evropskega okvira za digitalno identiteto – COM(2021) 281 final];

7.„ponudnik plačilnih storitev“ pomeni ponudnika plačilnih storitev, kot je opredeljen v členu 4, točka 11, Direktive (EU) 2015/2366;

8.„plačilna storitev z digitalnim eurom“ pomeni vse poslovne dejavnosti, opredeljene v Prilogi I;

9.„plačnik“ pomeni vsakogar, ki ima plačilni račun za digitalni euro in odobri plačilni nalog v breme tega plačilnega računa za digitalni euro;

10.„prejemnik plačila“ pomeni vsakogar, ki je predvideni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije z digitalnim eurom;

11.„prenos na račun“ pomeni postopek, po katerem uporabnik digitalnih eurov pridobi digitalne eure v zameno za denar ali druga sredstva, s čimer nastane neposredna odgovornost Evropske centralne banke ali nacionalne centralne banke v odnosu do tega uporabnika digitalnega eura;

12.„prenos z računa“ pomeni postopek, po katerem uporabnik digitalnega eura zamenja digitalne eure za denar ali druga sredstva;  

13.„nacionalna centralna banka“ pomeni nacionalno centralno banko države članice, katere valuta je euro;

14.„plačilna transakcija z digitalnim eurom s spletno povezavo“ pomeni plačilno transakcijo z digitalnim eurom, pri kateri se poravnava izvede v infrastrukturi za poravnavo digitalnega eura;

15.„plačilna transakcija z digitalnim eurom brez spletne povezave“ pomeni plačilno transakcijo z digitalnim eurom, ki se izvede v fizični bližini in pri kateri odobritev in poravnava potekata v lokalnih pomnilniških napravah plačnika in prejemnika plačila;

16.„prebivališče“ pomeni kraj, kjer fizična oseba zakonito prebiva v Uniji, kot je opredeljeno v členu 2, točka 2, Direktive 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta 43 ;

17.„pogojna plačilna transakcija z digitalnim eurom“ pomeni plačilno transakcijo z digitalnim eurom, ki se samodejno odredi po izpolnitvi vnaprej določenih pogojev, o katerih se dogovorita plačnik in prejemnik plačila;

18.„programljivi denar“ pomeni enote digitalnega denarja z notranjo logiko, po kateri je popolna zamenljivost vsake enote omejena;

19.„infrastruktura za poravnavo digitalnega eura“ pomeni infrastrukturo za poravnavo digitalnega eura, ki jo sprejme Eurosistem;

20.„čelna storitev“ pomeni vse komponente, potrebne za zagotavljanje storitev uporabnikom digitalnega eura, ki se prek opredeljenih vmesnikov sporazumevajo z zalednimi rešitvami in drugimi čelnimi storitvami;

21.„tretja država“ pomeni državo, ki ni članica Evropske unije;

22.„obiskovalec“ pomeni fizično osebo, ki nima stalnega ali začasnega prebivališča v državi članici, katere valuta je euro, in ki potuje v eno od teh držav članic ter v njej biva, tudi zaradi turizma, poslovanja ali izobraževanja in usposabljanja;

23.„država članica, katere valuta ni euro“ pomeni državo članico, v zvezi s katero Svet ni odločil, da izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura v skladu s členom 140 PDEU;

24.„provizija, ki se zaračuna trgovcu“ pomeni provizijo, ki jo prejemnik plačila plača ponudniku plačilnih storitev ob pridobitvi plačilne transakcije z digitalnim eurom;

25.„primerljiva digitalna plačilna sredstva“ pomenijo digitalna plačilna sredstva, vključno s plačilom z debetno kartico in takojšnjim plačilom na stični točki, iz katerih pa so izključeni kreditna plačila in direktne bremenitve, ki se ne odredijo na stični točki;

26.„zamenjava“ pomeni, da se na zahtevo uporabnika digitalnega eura od enega ponudnika plačilnih storitev do drugega prenesejo informacije o vseh ali nekaterih plačilnih storitvah z digitalnim eurom, vključno s periodičnimi plačili, izvršenimi na plačilnem računu za digitalni euro, ali da se imetja digitalnega eura prenesejo z enega plačilnega računa za digitalne eure na drugega ali oboje, pri čemer se prvi plačilni račun za digitalne eure ali zapre ali ne, ohrani pa se ista identifikacijska oznaka računa;

27.„identifikacijska oznaka uporabnika“ pomeni enolično identifikacijsko oznako, ki jo ustvari ponudnik plačilnih storitev, ki distribuira digitalni euro, in ki za namene digitalnega eura, dostopnega s spletno povezavo, nedvoumno razločuje uporabnike digitalnega eura, vendar je Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke ne morejo pripisati določljivi fizični ali pravni osebi;

28.„psevdonim uporabnika“ pomeni enolično psevdonimno identifikacijsko oznako, ki se uporablja za zaščito identitete uporabnika pri obdelavi plačil v digitalnih eurih in jo lahko ponudnik plačilnih storitev, ki distribuira digitalni euro, ali uporabnik digitalnega eura pripiše le določljivi fizični ali pravni osebi;

29.„avtentikacija uporabnika“ pomeni edinstveno informacijo, ki jo ustvari ponudnik plačilnih storitev, ki distribuira digitalni euro, in ki skupaj z identifikacijsko oznako uporabnika uporabniku digitalnega eura omogoča, da dokaže lastništvo imetja digitalnega eura, dostopnega s spletno povezavo, evidentiranega v infrastrukturi za poravnavo digitalnega eura;

30.„ponudniki podpornih storitev“ pomenijo enega ali več subjektov, ki jih imenuje Evropska centralna banka in ki zagotavljajo storitve vsem ponudnikom plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, njihov namen pa je olajšati nemoteno delovanje plačilnih transakcij z digitalnim eurom;

31.„mobilna naprava“ pomeni napravo, ki uporabnikom digitalnega eura omogoča, da odobrijo plačilno transakcijo z digitalnim eurom prek spletne povezave ali brez nje, vključno zlasti s pametnimi telefoni, tabličnimi računalniki, pametnimi urami in nosljivimi napravami vseh vrst.

POGLAVJE II
UVEDBA IN IZDAJA DIGITALNEGA EURA

Člen 3
Uvedba digitalnega eura

Digitalni euro se uvede kot digitalna oblika enotne valute.

Člen 4
Izdaja digitalnega eura

1.V skladu s Pogodbama ima Evropska centralna banka izključno pravico, da odobri izdajo digitalnega eura, izdajajo pa ga lahko Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke.

2.Digitalni euro je neposredna odgovornost Evropske centralne banke ali nacionalnih centralnih bank v razmerju do uporabnikov digitalnega eura.

Člen 5
Pravo, ki se uporabi

1.Digitalni euro urejajo določbe te uredbe, dopolnjene z delegiranimi akti, za sprejetje katerih je Komisija pooblaščena v skladu s členi 11, 33, 34, 35 in 38, ter izvedbenimi akti, za sprejetje katerih je Komisija pooblaščena v skladu s členom 37.

2.V okviru te uredbe digitalni euro urejajo tudi podrobni ukrepi, pravila in standardi, ki jih lahko sprejme Evropska centralna banka v skladu s svojimi pristojnostmi. Če ti podrobni ukrepi, pravila in standardi vplivajo na varstvo pravic in svoboščin posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, se Evropska centralna banka pred njihovim sprejetjem posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3.V skladu s členom 4(25) Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, kakor je bila nadomeščena z Direktivo (EU) [vstaviti sklic – predlog direktive o plačilnih storitvah in storitvah v zvezi z elektronskim denarjem na notranjem trgu – COM(2023) 366 final] in Uredbo (EU) [vstaviti sklic – predlog uredbe o plačilnih storitvah na notranjem trgu – COM(2023) 367 final] Evropskega parlamenta in Sveta z dne XX/XX/2023 se določbe navedene direktive uporabljajo za plačilne transakcije z digitalnim eurom.

4.V skladu s členom 2(10) Uredbe (EU) 2021/1230 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o čezmejnih plačilih v Uniji, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) [vstaviti sklic – predlog uredbe o opravljanju plačilnih storitev v digitalnih eurih s strani ponudnikov plačilnih storitev s sedežem v državi članici, katere valuta ni euro – COM(2023) 368 final], se določbe navedene uredbe uporabljajo za plačilne transakcije z digitalnim eurom.

5.Brez poseganja v člen 37 te uredbe se Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, uporabljata za plačilne transakcije z digitalnim eurom.

Člen 6
Pristojni organi

1.Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov za zagotavljanje skladnosti s poglavjem III in členom 17 na svojem ozemlju. O tem obvestijo Komisijo ter navedejo vse razdelitve funkcij in nalog.

Države članice določijo pravila v zvezi s kaznimi, ki se uporabljajo za kršitve poglavja III in člena 17, ter sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja teh pravil, vključno s pooblastilom pristojnih organov za dostop do potrebnih podatkov. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice o teh pravilih in ukrepih brez odlašanja uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki vpliva nanje.

2.Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, kakor je bila nadomeščena z Direktivo (EU) [vstaviti sklic – predlog direktive o plačilnih storitvah in storitvah v zvezi z elektronskim denarjem na notranjem trgu – COM(2023) 366 final], ureja nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi, režim sankcij in nadzorniške ureditve med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti ponudnikov plačilnih storitev v skladu s poglavji IV, V, VI in VII te uredbe.

3.Direktiva (EU) 2015/849, kakor je bila nadomeščena z Direktivo (EU) [vstaviti sklic – predlog direktive o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 423 final], ureja nadzor, ki ga izvajajo pristojni organi, režim sankcij in nadzorniške ureditve med pristojnimi organi matičnih držav članic in držav članic gostiteljic glede dejavnosti ponudnikov plačilnih storitev v zvezi z digitalnim eurom, da se zagotovi skladnost s poglavjem IX Uredbe (EU) št. [x] o uvedbi digitalnega eura. 

4.Za namene nadzora skladnosti s poglavji IV, V in VII te uredbe pristojni organi iz odstavka 2 sodelujejo z Evropsko centralno banko.

5.Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni ustrezni ukrepi za ozaveščanje javnosti o razpoložljivosti digitalnega eura in njegovih značilnostih ter možnostih dostopa do digitalnega eura.

POGLAVJE III
ZAKONITO PLAČILNO SREDSTVO

Člen 7
Status zakonitega plačilnega sredstva

1.Digitalni euro ima status zakonitega plačilnega sredstva.

2.Status zakonitega plačilnega sredstva, ki ga ima digitalni euro, pomeni, da je njegovo sprejemanje obvezno, da se sprejema s polno nominalno vrednostjo ter da ima učinek izpolnitve plačilne obveznosti.

3.V skladu z obveznim sprejemanjem digitalnega eura prejemnik plačila ne zavrne plačila v digitalnih eurih za izpolnitev navedene obveznosti.

4.V skladu s sprejemanjem digitalnega eura s polno nominalno vrednostjo je denarna vrednost digitalnega eura, s katerim se poravna dolg, enaka vrednosti denarnega dolga. Za plačilo dolga z digitalnim eurom je prepovedano zaračunavati doplačilo.

5.V skladu z učinkom izpolnitve plačilne obveznosti, ki ga ima digitalni euro, se plačnik lahko razreši plačilne obveznosti, tako da prejemniku plačila svojo plačilno obveznost poravna z izplačilom v digitalnih eurih.

Člen 8
Ozemeljsko področje uporabe statusa zakonitega plačilnega sredstva

1.Digitalni euro ima status zakonitega plačilnega sredstva za plačila denarnega dolga, denominiranega v eurih, brez spletne povezave, ki se izvršijo v euroobmočju.

2.Digitalni euro ima status zakonitega plačilnega sredstva za plačila denarnega dolga, denominiranega v eurih, s spletno povezavo prejemniku plačila s prebivališčem ali sedežem v euroobmočju.

Člen 9
Izjeme od obveznosti sprejemanja digitalnega eura

Z odstopanjem od člena 7(3) in člena 8 ima prejemnik plačila pravico zavrniti digitalni euro v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)kadar je prejemnik plačila podjetje, ki zaposluje manj kot 10 oseb ali katerega letni promet ali letna bilančna vsota ne presega 2 milijonov EUR, ali ki je nepridobitni pravni subjekt, kot je opredeljen v členu 2, točka 18, Uredbe (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta 44 , razen če sprejema primerljiva digitalna plačilna sredstva;

(b)kadar se digitalni euro zavrne v dobri veri in kadar taka zavrnitev temelji na legitimnih in začasnih razlogih v skladu z načelom sorazmernosti glede na konkretne okoliščine, na katere prejemnik plačila ne more vplivati;

(c)kadar je prejemnik plačila fizična oseba, ki opravlja popolnoma osebno ali domačo dejavnost;

(d)če se je prejemnik plačila pred izvedbo plačila s plačnikom dogovoril o drugem plačilnem sredstvu, pod pogoji iz člena 10.

Za namene točke (b) dokazno breme za ugotovitev, da so v posameznem primeru obstajali legitimni in začasni razlogi ter da je bila zavrnitev sorazmerna, nosi prejemnik plačila.

Člen 10
Prepoved enostranske izključitve plačil v digitalnih eurih

Prejemniki plačil, za katere velja obveznost sprejemanja digitalnega eura, ne uporabljajo pogodbenih pogojev, ki niso soglasno posamično dogovorjeni, ali poslovnih praks, katerih cilj ali učinek je izključitev uporabe digitalnega eura s strani plačnikov denarnih dolgov, denominiranih v eurih. Taki pogodbeni pogoji ali poslovne prakse za plačnika niso zavezujoči. Pogodbeni pogoj se šteje za pogoj, ki ni soglasno posamično dogovorjen, če je bil sestavljen vnaprej in plačnik torej ni mogel vplivati na vsebino pogoja, zlasti v primeru vnaprej oblikovane tipske pogodbe.

Člen 11
Dodatne izjeme v okviru monetarnega prava

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo dodatnih izjem k načelu obveznega sprejemanja v okviru monetarnega prava. Navedene izjeme so utemeljene s ciljem javnega interesa in sorazmerne z njim, ne ogrožajo učinkovitosti statusa digitalnega eura kot zakonitega plačilnega sredstva in so dovoljene le, če so na voljo druga sredstva za plačilo denarnih dolgov. Komisija se pri pripravi navedenih delegiranih aktov posvetuje z Evropsko centralno banko.

Člen 12
Povezanost med digitalnim eurom ter eurobankovci in eurokovanci

1.Digitalni euro je mogoče po nominalni vrednosti pretvoriti v eurobankovce in eurokovance.

2.Prejemniki plačil denarnega dolga, denominiranega v eurih, sprejemajo plačila v digitalnih eurih v skladu z določbami te uredbe ne glede na to, ali sprejemajo plačila v eurobankovcih in eurokovancih v skladu z Uredbo (EU) [vstaviti sklic – predlog o eurobankovcih in eurokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu – COM(2023) 364 final]. Kadar je sprejemanje eurobankovcev in eurokovancev ter digitalnega eura obvezno v skladu z določbami te uredbe in Uredbe (XXX o eurobankovcih in eurokovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu), ima plačnik pravico izbrati plačilno sredstvo.

POGLAVJE IV
DISTRIBUCIJA

Člen 13
Ponudniki plačilnih storitev

1.V okviru Direktive 2015/2366 lahko ponudniki plačilnih storitev opravljajo plačilne storitve z digitalnim eurom iz Priloge I za:

(a)fizične in pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v državi članici, katere valuta je euro;

(b)fizične in pravne osebe, ki so odprle račun za digitalni euro v času, ko so imele prebivališče ali sedež v državi članici, katere valuta je euro, vendar prebivališča ali sedeža v tej državi članici nimajo več;

(c)obiskovalce;

(d)fizične in pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, pod pogoji iz člena 18;

(e)fizične in pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah, vključno z ozemlji, ki imajo z Unijo sklenjen monetarni sporazum, pod pogoji iz členov 19 in 20.

Evropska centralna banka lahko omeji dostop do digitalnega eura in časovno omeji njegovo uporabo za uporabnike digitalnega eura iz točk (b) in (c) pod pogoji iz člena 16(2). Relevantne časovne okvire določi glede na prebivališče ali vrsto obiska uporabnikov digitalnega eura.

Za namene točke (a) osebe s prebivališčem vključujejo državljane Unije in državljane tretjih držav, ki imajo pravico do prebivanja v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom.

2.Ponudniki plačilnih storitev, ki zagotavljajo storitve vodenja računov, v smislu Direktive 2015/2366, uporabnikom digitalnega eura omogočijo, da ročno ali samodejno prenesejo sredstva na svoje plačilne račune za digitalni evro s plačilnih računov za nedigitalni euro ali obratno oziroma, kadar ponudnik plačilnih storitev zagotavlja gotovinske storitve, na plačilni račun za digitalni euro prenesejo eurobankovce in eurokovance ali obratno, ob upoštevanju morebitnih omejitev, ki jih Evropska centralna banka lahko sprejme v skladu s členom 16 te uredbe.

3.Ponudniki plačilnih storitev dajo uporabnikom digitalnega eura na voljo funkcionalnosti prenosa na račun in prenosa z računa:

(a)kadar koli, neprekinjeno, če se prenosi na račun oziroma z računa izvajajo prek plačilnih računov za nedigitalni evro;

(b)kadar ponudnik plačilnih storitev zagotavlja gotovinske storitve, pri katerih se prenosi na račun oziroma z računa izvajajo z eurobankovci in eurokovanci.

4.Ponudniki plačilnih storitev, ki zagotavljajo storitve vodenja računov, v smislu Direktive 2015/2366, uporabnikom digitalnega eura omogočijo:

(a)samodejni prenos njihovih digitalnih eurov v višini, ki presega omejitve, ki jih lahko Evropska centralna banka sprejme v skladu s členom 16, s plačilnega računa za digitalni euro na plačilni račun za nedigitalni euro, kadar prejmejo plačilno transakcijo z digitalnim eurom s spletno povezavo;

(b)izvedbo plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo, kadar znesek transakcije presega njihova imetja digitalnega eura.

Za namene točk (a) in (b) in po predhodni odobritvi uporabnikov digitalnega eura ponudniki plačilnih storitev vsak plačilni račun za digitalne eure povežejo z enim samim plačilnim računom za nedigitalni euro, ki ga določi uporabnik digitalnega eura. Uporabniki digitalnega eura imajo lahko ta določni plačilni račun za nedigitalni euro odprt pri drugem ponudniku plačilnih storitev, kot je tisti, pri katerem se vodi posamezni plačilni račun za digitalni euro.

5.Digitalni euro, ki ga distribuirajo ponudniki plačilnih storitev, je mogoče po nominalni vrednosti pretvoriti v knjižni denar in elektronski denar, denominiran v eurih.

6.Za namene plačilnih storitev z digitalnim eurom uporabniki digitalnega eura sklenejo pogodbeno razmerje samo s ponudniki plačilnih storitev. Uporabniki digitalnega eura niso v pogodbenem razmerju z Evropsko centralno banko ali nacionalnimi centralnimi bankami.

7.Uporabniki digitalnega eura imajo lahko en ali več plačilnih računov za digitalni euro pri istem ali različnih ponudnikih plačilnih storitev.

8.Ponudniki plačilnih storitev dajo javnosti brezplačno na voljo dostopne informacije o posebnih značilnostih plačilnih storitev z digitalnim eurom in pogojih njihove distribucije.

Člen 14
Dostop do digitalnega eura v državah članicah, katerih valuta je euro

1.Za namen distribucije digitalnega eura fizičnim osebam iz člena 13(1)(a) kreditne institucije, ki opravljajo plačilne storitve iz točk 1, 2 ali 3 Priloge I k Direktivi (EU) 2015/2366, na zahtevo svojih strank tem osebam zagotavljajo vse osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom iz Priloge II.

2.Za fizične osebe iz člena 13(1)(a), ki nimajo računa za nedigitalni evro, se za dostop potrošnikov do računa za digitalni euro z osnovnimi storitvami uporablja poglavje IV Direktive (EU) 2014/92 o dostopu do osnovnih plačilnih računov, z izjemo členov 17 in 18.

3.Države članice določijo organe iz člena 1, točka (f), Direktive (EU) 2015/2366 ali poštne institucije iz člena 1, točka (c), Direktive (EU) 2015/2366, da:

(a)zagotavljajo osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom fizičnim osebam iz člena 13(1)(a), ki nimajo ali ne želijo imeti plačilnega računa za nedigitalni euro;

(b)zagotavljajo osnovne digitalne plačilne storitve in podporo pri digitalnem vključevanju, in sicer osebno v fizični bližini invalidov, oseb s funkcijskimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejših.

4.Ponudniki plačilnih storitev iz odstavkov 1 do 3 zagotavljajo podporo pri digitalnem vključevanju invalidom, osebam s funkcijskimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejšim. Brez poseganja v odstavek 3, točka (b), podpora pri digitalnem vključevanju zajema namensko pomoč za vstopanje v račun za digitalni euro in uporabo vseh osnovnih storitev v digitalnih eurih.

5.Organ Unije za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma (v nadaljnjem besedilu: organ AML), ustanovljen z Uredbo (EU) [vstaviti sklic – predlog uredbe o ustanovitvi organa EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) – COM(2021) 421 final)] in Evropski bančni organ skupaj izdata smernice, ki določajo interakcijo med zahtevami glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma in opravljanjem osnovnih plačilnih storitev z digitalnim eurom, s posebnim poudarkom na finančnem vključevanju ranljivih skupin, vključno s prosilci za azil ali upravičenci do mednarodne zaščite, posamezniki brez stalnega naslova ali državljani tretjih držav, ki jim dovoljenje za prebivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.  

POGLAVJE V
UPORABA DIGITALNEGA EURA KOT HRANILCA VREDNOSTI IN KOT PLAČILNEGA SREDSTVA

Člen 15
Načela

1.Da bi fizičnim in pravnim osebam omogočili dostop do digitalnega eura in njegovo uporabo, opredelili in izvajali monetarno politiko ter prispevali k finančni stabilnosti, lahko za uporabo digitalnega eura kot hranilca vrednosti veljajo omejitve.

2.Da bi zagotovili učinkovito uporabo digitalnega eura kot zakonitega plačilnega sredstva in se izognili pretiranim provizijam za trgovce, za katere velja obveznost sprejemanja digitalnega eura iz poglavja II, hkrati pa zagotovili nadomestilo za relevantne stroške, ki nastanejo ponudnikom plačilnih storitev zaradi zagotavljanja plačil v digitalnih eurih, za višino nadomestil ali provizij, ki jih morajo fizične osebe ali trgovci plačati ponudnikom plačilnih storitev ali ki se plačujejo med ponudniki plačilnih storitev, veljajo omejitve.

Člen 16
Omejitve uporabe digitalnega eura kot hranilca vrednosti

1.Za namene člena 15(1) Evropska centralna banka razvije instrumente za omejitev uporabe digitalnega eura kot hranilca vrednosti ter odloča o njihovih parametrih in uporabi v skladu z okvirom iz tega člena. Ponudniki plačilnih storitev, ki zagotavljajo storitve vodenja računa, v smislu Direktive 2015/2366 fizičnim in pravnim osebam iz člena 12(1), uporabljajo te omejitve za plačilne račune za digitalni euro.

2.Parametri in uporaba instrumentov iz odstavka 1 zagotavljajo:

(a)zaščito ciljev iz člena 15(1), zlasti finančno stabilnost;

(b)uporabnost in sprejemanje digitalnega eura kot zakonitega plačilnega sredstva;

(c)upoštevanje načel sorazmernosti.

3.Parametri in uporaba instrumentov iz odstavka 1 se uporabljajo nediskriminatorno in enotno v celotnem euroobmočju.

4.Vse omejitve imetja na plačilnih računih za digitalni euro, sprejete v skladu z odstavkom 1, se uporabljajo za imetja digitalnega eura, dostopna prek spletne povezave ali brez nje. Če uporabnik digitalnega eura uporablja digitalni euro, dostopen tako prek spletne povezave kot brez nje, je omejitev, ki se uporablja za digitalni euro, dostopen s spletno povezavo, enaka skupni omejitvi, ki jo določi Evropska centralna banka, zmanjšani za omejitev imetja digitalnega eura, dostopnega brez spletne povezave, ki jo določijo uporabniki digitalnega eura. Uporabnik digitalnega eura lahko določi omejitev za lastno imetje, dostopno brez spletne povezave, pri katerem koli znesku med nič in omejitvijo imetja, določeno v skladu s členom 37.

5.Za obiskovalce euroobmočja iz člena 13(1), točka (c), ter fizične in pravne osebe iz člena 13(1), točke (b), (d) in (e), veljajo omejitve glede uporabe eura kot hranilca vrednosti, ki niso višje od omejitev, ki se dejansko izvajajo v euroobmočju za fizične in pravne osebe s prebivališčem ali sedežem v državi članici, katere valuta je euro. Parametri in uporaba instrumentov se uporabljajo nediskriminatorno in enotno v vseh državah članicah, katerih valuta ni euro. Evropska centralna banka se pri odločanju o uporabi instrumentov v teh državah članicah in določanju parametrov posvetuje z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta ni euro.

6.Če ima uporabnik digitalnega eura več plačilnih računov za digitalni euro, uporabnik digitalnega eura ponudnikom plačilnih storitev, pri katerih se vodijo plačilni računi za digitalni euro, sporoči, kako se posamezna omejitev imetja razdeli med različne plačilne račune za digitalni euro.

7.Če ima več uporabnikov digitalnega eura en plačilni račun za digitalni euro, je vsaka omejitev imetja na povezanem plačilnem računu za digitalni euro, sprejeta v skladu z odstavkom 1, enaka vsoti posameznih omejitev imetja, dodeljenih uporabnikom računa.

8.V okviru te uredbe se na digitalni euro ne obračunavajo obresti.

Člen 17
Provizije za plačilne storitve z digitalnim eurom

1.Za namene člena 15(2) in brez poseganja v morebitne provizije, zaračunane za druge plačilne storitve z digitalnim eurom, ponudniki plačilnih storitev fizičnim osebam iz člena 13(1), točke (a), (b) in (c), za zagotavljanje osnovnih plačilnih storitev z digitalnim eurom iz Priloge 2 ne zaračunavajo provizij.

2.Za namene člena 15(2) je vsaka provizija, ki se zaračuna trgovcu, ali provizija med ponudniki plačilnih storitev v zvezi s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom, skladna z načelom sorazmernosti. Provizija, ki se zaračuna trgovcu, ali provizija med ponudniki plačilnih storitev ne presega nižjega od naslednjih dveh zneskov:

(a)relevantnih stroškov, ki nastanejo ponudnikom plačilnih storitev zaradi zagotavljanja plačil v digitalnih eurih, vključno z razumno stopnjo dobička;

(b)provizij ali nadomestil, ki se zahtevajo za primerljiva digitalna plačilna sredstva. 

3.Evropska centralna banka redno spremlja informacije, ki so pomembne za namene zneskov iz odstavka 2, in redno objavlja zneske, ki jih pridobi na podlagi tega spremljanja, skupaj z obrazložitvenim poročilom.

4.Evropska centralna banka lahko od ponudnikov plačilnih storitev zahteva, da zagotovijo vse informacije, ki so potrebne za uporabo tega člena, in preverijo skladnost z njim. Ponudniki plačilnih storitev pošljejo vse zahtevane informacije v roku, ki ga določi Evropska centralna banka. Evropska centralna banka lahko zahteva, da takšne informacije potrdi neodvisni revizor.

5.Metodologija, ki jo razvije Evropska centralna banka za spremljanje in izračun zneskov iz odstavkov 2 in 3, temelji na naslednjih parametrih:

(a)znesek provizij med ponudniki plačilnih storitev in provizij, ki se zaračunajo trgovcu, iz odstavka 2(a) temelji na relevantnih stroških, ki pri opravljanju plačilnih storitev z digitalnim eurom nastanejo najbolj stroškovno učinkovitim ponudnikom plačilnih storitev, ki skupaj predstavljajo eno četrtino digitalnega eura, distribuiranega v euroobmočju v danem letu, v skladu s tem, kar ponudniki plačilnih storitev sporočijo Evropski centralni banki, vključno z razumno stopnjo dobička;

(b)razumna stopnja dobička, vključena v najvišji znesek iz odstavka 2(a), se izračuna na podlagi stopnje dobička ponudnikov plačilnih storitev, ki zaračunavajo najnižjo stopnjo dobička, ki skupaj predstavljajo eno četrtino digitalnega eura, distribuiranega v euroobmočju v danem letu, v skladu s tem, kar ponudniki plačilnih storitev sporočijo Evropski centralni banki;

(c)znesek provizij med ponudniki plačilnih storitev in provizij, ki se zaračunajo trgovcu, iz odstavka 2(b) temelji na reprezentativni skupini ponudnikov plačilnih storitev, ki zagotavljajo primerljiva digitalna plačilna sredstva v euroobmočju;

(d)zneski iz odstavka 2 se uporabljajo nediskriminatorno in enotno v celotnem euroobmočju.

6.Provizija, ki se zaračuna trgovcu, je edino nadomestilo, ki ga lahko ponudniki plačilnih storitev za posamezno transakcijo zaračunajo trgovcem. Ponudniki plačilnih storitev trgovcem ne zaračunavajo provizije za prenos digitalnega eura na račun ali z računa, vključno s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom iz člena 13(4). Ponudniki plačilnih storitev stroške, povezane s prenosi na račun oziroma z računa, vključijo v relevantne stroške iz odstavka 2(a).

7.Za prenose digitalnega eura na račun oziroma z računa, vključno s plačilnimi transakcijami z digitalnim eurom iz člena 13(4), se ne zaračunavajo provizije med ponudniki plačilnih storitev.

POGLAVJE VI
DISTRIBUCIJA DIGITALNEGA EURA ZUNAJ EUROOBMOČJA

Člen 18
Distribucija digitalnega eura fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v državi članici, katere valuta ni euro

1.Ponudniki plačilnih storitev lahko digitalni euro distribuirajo fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, le, če sta Evropska centralna banka in nacionalna centralna banka te države članice podpisali sporazum v ta namen.

2.Za podpis sporazuma iz odstavka 1 veljajo vsi naslednji pogoji:

(a)država članica, katere valuta ni euro, je uradno obvestila druge države članice, Komisijo in Evropsko centralno banko o zahtevi za zagotavljanje dostopa do digitalnega eura in njegove uporabe fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v tej državi članici;

(b)država članica, katere valuta ni euro, se je v svoji zahtevi zavezala:

(i)da bo zagotovila, da njena nacionalna centralna banka upošteva vsa pravila, smernice, navodila ali zahteve, ki jih izda Evropska centralna banka v zvezi z digitalnim eurom;

(ii)da bo zagotovila, da njena nacionalna centralna banka zagotovi vse informacije o dostopu do digitalnega eura in njegovi uporabi v tej državi članici, ki jih lahko zahteva Evropska centralna banka;

(c)država članica, katere valuta ni euro, je sprejela vso nacionalno zakonodajo, potrebno za zagotovitev spoštovanja ustreznih zahtev, določenih v tej uredbi, ali pravil in standardov, sprejetih v skladu s členom 5(2).

3.Sporazum iz odstavka 1 določa potrebne izvedbene ukrepe in postopke ter primere, v katerih se lahko sporazum omeji, začasno prekine ali odpove.

4.Ponudniki plačilnih storitev izvajajo omejitve, ki jih Evropska centralna banka v skladu s členom 16(4) določi glede uporabe digitalnega eura s strani fizičnih in pravnih oseb s prebivališčem ali sedežem v državi članici, katere valuta ni euro, ki se uporabljajo v navedeni državi članici.

Člen 19
Distribucija digitalnega eura fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah

1.Digitalni euro se lahko distribuira fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah samo, če sta Unija in zadevna tretja država v ta namen podpisali predhodni sporazum.

2.Svet na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko odloči o ureditvah glede pogajanj in sklenitve sporazuma iz odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)tretja država zagotovi, da:

(i)njena nacionalna centralna banka in, kjer je primerno, njen pristojni nacionalni organ upoštevata vsa pravila, smernice, navodila ali zahteve, ki jih izda Evropska centralna banka v zvezi z digitalnim eurom;

(ii)njena nacionalna centralna banka in, kjer je primerno, po potrebi njen pristojni nacionalni organ zagotovita vse informacije o uporabi digitalnega eura v tej tretji državi, ki jih lahko zahteva Evropska centralna banka;

(b)tretja država je sprejela vso nacionalno zakonodajo, potrebno za zagotovitev spoštovanja pravil in standardov, določenih v tej uredbi ali sprejetih v skladu s členom 5(2);

(c)tretja država zagotovi, da za posrednike, ki imajo sedež ali poslujejo v tretji državi in ki distribuirajo digitalni euro, veljajo nadzorne in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo za ponudnike plačilnih storitev s sedežem v Uniji.

3.V sporazumu med Unijo in tretjo državo so določeni potrebni izvedbeni ukrepi in postopki ter primeri, v katerih se lahko sporazum omeji, začasno prekine ali odpove, zlasti kadar je bila tretja država opredeljena kot tretja država z znatnimi strateškimi pomanjkljivostmi v njeni nacionalni ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma iz člena 23 Uredbe [vstavite sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 420 final] ali kot tretja država s pomanjkljivo skladnostjo v njeni nacionalni ureditvi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma iz člena 24 Uredbe [vstavite sklic na predlog uredbe o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 420 final]. Navedeni sporazum dopolnjuje ureditev med Evropsko centralno banko in nacionalno centralno banko ter po potrebi pristojnim nacionalnim organom tretje države.

4.Pogajanja s tretjimi državami se lahko začasno prekinejo zaradi razlogov iz odstavka 3.

5.Posredniki, ki imajo sedež ali poslujejo v tretji državi, izvajajo omejitve glede uporabe digitalnega eura s strani fizičnih in pravnih oseb s prebivališčem ali sedežem v tretji državi, ki se uporabljajo v tej državi, ki jih določi Evropska centralna banka v skladu s členom 16(5).

Člen 20
Distribucija digitalnega eura fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah ali ozemljih, ki imajo monetarni sporazum z Unijo

1.Fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v Andori, Monaku, San Marinu in Vatikanski mestni državi, francoskih čezmorskih skupnostih Saint-Barthélemy ter Sveti Peter in Mihael ali v kateri koli tretji državi ali ozemlju z monetarnim sporazumom, katerega namen je, da se zadevni tretji državi ali ozemlju dovoli uporaba eura kot uradne valute v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1103/97 45 in Uredbo Sveta (ES) št. 974/98 46 , se lahko digitalni euro distribuira po spremembi ustreznih monetarnih sporazumov v ta namen.

2.Ob upoštevanju dodatnih pogojev, o katerih se lahko dogovorita Unija in zadevna tretja država ali ozemlje, distribucija digitalnega eura fizičnim in pravnim osebam s prebivališčem ali sedežem v tretjih državah ali ozemljih, ki jih ureja monetarni sporazum iz odstavka 1, izpolnjuje zahteve iz te uredbe.

Člen 21
Medvalutna plačila

1.Za medvalutna plačila med digitalnim eurom in drugimi valutami veljajo predhodni dogovori med Evropsko centralno banko na eni strani ter nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta ni euro, in tretjimi državami na drugi strani.

2.Evropska centralna banka sodeluje z nacionalnimi centralnimi bankami držav članic, katerih valuta ni euro, da se omogočijo interoperabilna plačila med digitalnim eurom in drugimi valutami.

POGLAVJE VII
TEHNIČNE ZNAČILNOSTI

Oddelek 1
Funkcionalnosti digitalnega eura

Člen 22
Dostopnost in uporaba

1.Digitalni euro:

(a)ima uporabniške in storitvene funkcije, ki so preproste in enostavne za uporabo, tudi za invalide, osebe s funkcijskimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejše;

(b)je dostopen invalidom z izpolnjevanjem zahtev glede dostopnosti iz Priloge I k Direktivi 2019/882.

2.Uporabnikom digitalnega eura v odnosih s ponudniki plačilnih storitev za zagotavljanje plačilnih storitev z digitalnim eurom ni treba imeti plačilnih računov za nedigitalni euro ali jih odpreti ali sprejemati drugih produktov na podlagi nedigitalnega eura.

3.Vsak plačilni račun za digitalni euro ima edinstveno številko plačilnega računa za digitalni euro.

4.Vsak plačilni račun za digitalni euro je lahko povezan z enim ali več plačilnimi računi za nedigitalni euro, ki jih določi uporabnik digitalnega eura. Za namene člena 13(4) je lahko vsak plačilni račun za digitalni euro povezan le z enim plačilnim računom za nedigitalni euro.

5.Ponudniki plačilnih storitev dovolijo uporabo plačilnega računa za digitalni euro več kot enemu uporabniku digitalnega eura.

Člen 23
Plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo ali brez nje

1.Digitalni euro je na voljo za plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo in brez nje od prve izdaje digitalnega eura.

2.Digitalni euro, ki se hrani na spletu ali zunaj njega, je na zahtevo uporabnikov digitalnega eura medsebojno konvertibilen po nominalni vrednosti.

3.Pred izvedbo plačilne transakcije z digitalnim eurom v brezstičnem plačilu se prejemnika plačila in plačnika obvesti o tem, ali bo plačilna transakcija z digitalnim eurom potekala prek spleta ali ne.

Člen 24
Pogojne plačilne transakcije z digitalnim eurom

1.Za zagotovitev, da lahko ponudniki plačilnih storitev in uporabniki digitalnega eura uporabljajo pogojne plačilne transakcije z digitalnim eurom, lahko Evropska centralna banka:

(a)sprejme podrobne ukrepe, pravila in standarde v skladu s členom 5(2), ki jih lahko ponudniki plačilnih storitev uporabijo za zagotovitev interoperabilnih pogojnih plačilnih transakcij z digitalnim eurom;

(b)zagotovi funkcionalnosti v infrastrukturi za poravnavo digitalnih eurov, ki so potrebne za izvršitev pogojnih plačilnih transakcij z digitalnim eurom, vključno z rezervacijo sredstev.

2.Digitalni euro ni programljivi denar.

Oddelek 2
Načini distribucije

Člen 25 
Evropske denarnice za digitalno identiteto

1.Čelne storitve so interoperabilne z evropskimi denarnicami za digitalno identiteto ali vključene vanje.

2.Ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, na zahtevo uporabnikov digitalnega eura zagotovijo, da se lahko ti uporabniki zanesejo na funkcionalnosti svojih evropskih denarnic za digitalno identiteto v skladu s členom 6a Uredbe (EU) [vstavite sklic na predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto – COM(2021) 281 final].

Člen 26
Interoperabilnost

Evropska centralna banka si prizadeva zagotoviti čim večjo interoperabilnost standardov, ki urejajo plačilne storitve z digitalnim eurom, z ustreznimi standardi, ki urejajo zasebna digitalna plačilna sredstva. Evropska centralna banka si prizadeva, kolikor je to mogoče in primerno, omogočiti, da bodo zasebna digitalna plačilna sredstva uporabljala pravila, standarde in postopke, ki urejajo plačilne storitve z digitalnim eurom.

Za namene prvega pododstavka se lahko interoperabilnost med drugim podpre z uporabo odprtih standardov.

Člen 27
Mehanizem za reševanje sporov

1.Brez poseganja v spore v zvezi z zakonitostjo obdelave osebnih podatkov spore ureja Direktiva 2015/2366. Direktiva (EU) 2020/1828 se uporablja za zastopniške tožbe, vložene zaradi kršitev določb te uredbe, ki škodijo ali bi lahko škodovale kolektivnim interesom potrošnikov.

2.Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke lahko ponudnikom plačilnih storitev dajo na voljo mehanizme za lažjo izmenjavo sporočil za reševanje sporov. Te mehanizme lahko upravlja neposredno Evropska centralna banka ali ponudniki podpornih storitev, ki jih določi Evropska centralna banka.

3.Evropska centralna banka ne sodeluje kot stranka v nobenem od sporov iz odstavkov 1 in 2.

Člen 28
Čelne storitve za dostop do digitalnega eura in njegovo uporabo

1.Ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, uporabnikom digitalnega eura omogočijo izbiro uporabe naslednjih digitalnih čelnih storitev, da bi uporabnikom digitalnega eura omogočili dostop do plačilnih storitev z digitalnim eurom in njihovo uporabo:

(a)čelne storitve, ki jih razvijejo ponudniki plačilnih storitev, in

(b)čelne storitve, ki jih razvije Evropska centralna banka.

Kadar ponudnik plačilnih storitev ne ponuja čelne storitve za digitalni euro, tak ponudnik plačilnih storitev uporablja storitev Evropske centralne banke.

2.Čelne storitve, ki jih zagotavlja Evropska centralna banka, iz odstavka 1, točka (b), ne zagotavljajo odnosov s strankami, ki jih lahko zagotavljajo samo ponudniki plačilnih storitev v svoji vlogi pri distribuciji digitalnega eura, kot je določeno v členu 13 in Direktivi 2015/2366. Evropska centralna banka nima dostopa do osebnih podatkov v zvezi s čelnimi storitvami, ki jih razvije Evropska centralna banka in jih uporabljajo ponudniki plačilnih storitev.

3.Ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, zagotovijo, da:

(a)se za plačilne storitve z digitalnim eurom uporablja uradni logotip digitalnega eura;

(b)lahko uporabniki digitalnega eura hitro in enostavno dostopajo do plačilnih računov za digitalni euro in jih uporabljajo.

Člen 29
Skladnost s sankcijami Unije, sprejetimi v skladu s členom 215 PDEU

1.Ponudniki plačilnih storitev, ki izvršujejo plačilne transakcije z digitalnim eurom, preverijo, ali so njihovi uporabniki digitalnega eura osebe ali subjekti s seznama. Ponudniki plačilnih storitev taka preverjanja izvedejo takoj po začetku veljavnosti kakršnih koli novih ali spremenjenih omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago, in sicer vsaj enkrat vsak koledarski dan.

2.Med izvršitvijo plačilne transakcije z digitalnim eurom ponudnik plačilnih storitev plačnika in ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila, ki sodelujeta pri izvršitvi te transakcije, poleg izvajanja preverjanj iz odstavka 1 ne preverita, ali sta plačnik ali prejemnik plačila, katerih plačilni računi za digitalni euro se uporabljajo za izvršitev te plačilne transakcije z digitalnim eurom, oseba ali subjekt s seznama.

3.Ponudnik plačilnih storitev, ki ni opravil preverjanj iz odstavka 1 in izvrši plačilno transakcijo z digitalnim eurom, zaradi česar drugi ponudnik plačilnih storitev, vključen v izvršitev te plačilne transakcije z digitalnim eurom, ne zamrzne sredstev oseb ali subjektov s seznama ali tem osebam ali subjektom da na razpolago sredstva ali gospodarske vire, nadomesti finančno škodo, povzročeno drugemu ponudniku plačilnih storitev, ki izhaja iz kazni, naloženih temu drugemu ponudniku plačilnih storitev v okviru omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 215 PDEU, ki določajo zamrznitev sredstev ali prepoved dajanja sredstev ali gospodarskih virov na razpolago.

Člen 30
Poravnava plačilnih transakcij z digitalnim eurom

1.Plačilne transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo in brez nje se poravnajo takoj.

2.Končna poravnava plačilnih transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo se izvede v trenutku evidentiranja prenosa zadevnih digitalnih eurov od plačnika do prejemnika plačila v infrastrukturi za poravnavo digitalnega eura, ki jo odobri Eurosistem.

3.Končna poravnava plačilnih transakcij z digitalnim eurom brez spletne povezave se izvede v trenutku, ko se posodobijo evidence zadevnih imetij digitalnih eurov v lokalnih pomnilniških napravah plačnika in prejemnika plačila.

Člen 31 
Zamenjava plačilnih računov za digitalni euro

1.Ponudniki plačilnih storitev uporabnikom digitalnega eura na njihovo zahtevo omogočijo, da svoje plačilne račune za digitalni euro prenesejo k drugim ponudnikom plačilnih storitev, hkrati pa ohranijo iste identifikacijske oznake računa.

2.V izjemnih okoliščinah, ko ponudnik plačilnih storitev uporabnikom digitalnega eura operativno dlje časa ne more zagotavljati plačilnih storitev z digitalnim eurom ali je izgubil zadevne podatke, povezane s plačilnim računom za digitalni euro, lahko Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke odobrijo zamenjavo plačilnih računov za digitalni euro pri tem ponudniku plačilnih storitev z drugim ponudnikom plačilnih storitev, ki ga določi uporabnik digitalnega eura. Ta zamenjava novemu ponudniku plačilnih storitev omogoči, da zaključi zamenjavo, ne da bi se zanašal na nerazpoložljivega ponudnika plačilnih storitev.

Člen 32
Splošni mehanizem za odkrivanje in preprečevanje goljufij

1.Evropska centralna banka lahko olajša naloge odkrivanja in preprečevanja goljufij, ki jih ponudniki plačilnih storitev opravljajo v skladu z Direktivo 2015/2366, in sicer z vzpostavitvijo splošnega mehanizma za odkrivanje in preprečevanje goljufij za transakcije z digitalnim eurom s spletno povezavo, da se zagotovi nemoteno in učinkovito delovanje digitalnega eura. Ta splošni mehanizem za odkrivanje in preprečevanje goljufij lahko neposredno upravlja Evropska centralna banka ali ponudniki podpornih storitev, ki jih določi Evropska centralna banka.

2.Evropska centralna banka se pred oblikovanjem podrobnostih operativnih elementov mehanizma za odkrivanje in preprečevanje goljufij posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3.Mehanizem za odkrivanje in preprečevanje goljufij:

(a)v realnem času oceni izpostavljenost transakcijah z digitalnim eurom s spletno povezavo, ki jih uporabljajo izključno ponudniki plačilnih storitev, tveganju goljufije, preden se transakcija vključi v infrastrukturo za poravnavo digitalnih eurov;

(b)podpira ponudnike plačilnih storitev pri odkrivanju goljufivih transakcij v plačilnih transakcijah z digitalnim eurom s spletno povezavo, ki so bile poravnane.

4.Za namene tega člena ponudniki plačilnih storitev mehanizmu za odkrivanje in preprečevanje goljufij predložijo informacije iz Priloge 5. Ponudniki plačilnih storitev izvajajo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da zagotovijo, da s podporno storitvijo ni mogoče neposredno identificirati uporabnikov digitalnega eura na podlagi informacij, predloženih mehanizmu za odkrivanje in preprečevanje goljufij.

Člen 33
Pošten, razumen in nediskriminatoren dostop do mobilnih naprav

1.Brez poseganja v člen 6(7) Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju ter spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev v smislu člena 2(1) Direktive (EU) 2018/1972 47 ponudnikom čelnih storitev in ponudnikom evropskih denarnic za digitalno identiteto omogočijo učinkovito interoperabilnost in dostop za namene interoperabilnosti do funkcij strojne opreme in funkcij programske opreme, potrebnih za shranjevanje in prenos podatkov za obdelavo transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo ali brez nje, pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

2.Proizvajalcem originalne opreme mobilnih naprav in ponudnikom elektronskih komunikacijskih storitev iz odstavka 1 se ne prepreči, da sprejmejo nujno potrebne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev, da interoperabilnost ne ogroža celovitosti funkcij strojne in programske opreme, na katere se nanaša obveznost interoperabilnosti, če so taki ukrepi ustrezno utemeljeni.

3.Za namene uporabe poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev v skladu z odstavkom 1 proizvajalci originalne opreme mobilnih naprav in ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev iz odstavka 1 objavijo splošne pogoje za učinkovito interoperabilnost in dostop. Takšni splošni pogoji vključujejo mehanizem za alternativno reševanje sporov na ravni Evropske unije. Mehanizem za reševanje sporov ne sme posegati v pravico, da se uveljavljajo pravna sredstva pred sodnimi organi v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom.

POGLAVJE VIII
ZASEBNOST IN VARSTVO PODATKOV

Člen 34
Obdelava s strani ponudnikov plačilnih storitev 

1.Ponudniki plačilnih storitev opravljajo nalogo v javnem interesu, kadar obdelujejo osebne podatke za naslednje namene:

(a)izvrševanje omejitev, vključno s preverjanjem, ali imajo potencialni ali obstoječi uporabniki digitalnega eura račune za digitalni euro pri drugem ponudniku plačilnih storitev, kot je navedeno v členu 16;

(b)prenose na račun in z njega iz člena 13(2) in (3) ter plačilne transakcije z digitalnim eurom iz člena 13(4);

(c)zagotavljanje digitalnega eura brez spletne povezave, vključno z registracijo in odjavo lokalnih pomnilniških naprav iz točke (b) Priloge I;

(d)skladnost s sankcijami Unije iz člena 29;

(e)obveznosti ponudnikov plačilnih storitev na podlagi Direktive (EU) 2015/2366 v zvezi z izvrševanjem transakcij ter preprečevanjem in odkrivanjem goljufij, bojem proti pranju denarja in financiranju terorizma na podlagi Direktive (EU) 2015/849, izpolnjevanjem davčnih obveznosti v skladu z Direktivo Sveta 2006/112/ES, Direktivo 2011/16/EU in ustreznim nacionalnim pravom, upravljanjem operativnih in varnostnih tveganj v skladu z Uredbo (EU) 2022/2554 ter obveznostmi iz Direktive (EU) 2014/92/EU, kolikor zadevajo digitalni euro.

Za zagotavljanje digitalnega eura brez spletne povezave je obdelava osebnih podatkov s strani ponudnikov plačilnih storitev omejena na prenose na račun in z njega v skladu s členom 37, odstavki 3, 4 in 5.

2.Priloga III določa vrste osebnih podatkov za namene iz odstavka 1(a) do (c) tega člena.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za posodobitev vrst osebnih podatkov iz Priloge III.

Ponudniki plačilnih storitev se štejejo za upravljavce osebnih podatkov v zvezi z nameni iz odstavka 1 tega člena. Kadar je plačilni račun za digitalni euro, ki ga vodi en ponudnik plačilnih storitev, povezan s plačilnim računom za nedigitalni euro, ki ga vodi drug ponudnik plačilnih storitev, v skladu s členom 13(4), sta ta ponudnika plačilnih storitev skupna upravljavca.

4.Ponudniki plačilnih storitev izvajajo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da zagotovijo, da podatki, sporočeni Evropski centralni banki in nacionalnim centralnim bankam ali ponudnikom podpornih storitev, ne identificirajo neposredno posameznih uporabnikov digitalnega eura.

Člen 35
Obdelava osebnih podatkov s strani Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank

1.Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke opravljajo nalogo v javnem interesu ali izvajajo javno oblast, kadar obdelujejo osebne podatke za naslednje namene:

(a)zagotavljanje dostopa ponudnikov plačilnih storitev do infrastrukture za poravnavo digitalnega eura in podpiranje izmenjave sporočil med ponudniki plačilnih storitev;

(b)poravnavo plačilnih transakcij z digitalnim eurom s spletno povezavo;

(c)zaščito varnosti in celovitosti infrastrukture za poravnavo digitalnega eura in lokalnih pomnilniških naprav; 

(d)podporo ponudnikom plačilnih storitev pri preverjanju, ali potencialni uporabnik že ima plačilne račune za digitalni euro pri drugih ponudnikih plačilnih storitev, da se prepreči izogibanje omejitvam v skladu s členom 16;

(e)v izjemnih okoliščinah, kot so opredeljene v členu 31(2), za dovoljenje ponudnikom plačilnih storitev, da opravijo zamenjavo plačilnih računov za digitalni euro pri ponudniku plačilnih storitev z računom pri drugem ponudniku plačilnih storitev, ki ga določi uporabnik digitalnega eura.

2.Priloga IV določa vrste osebnih podatkov za namene iz odstavka 1.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za posodobitev vrst osebnih podatkov iz Priloge IV.

4.Osebni podatki, ki se obdelujejo za naloge iz odstavka 1, so podprti z ustreznimi tehničnimi in organizacijskimi ukrepi, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti. To vključuje jasno ločevanje osebnih podatkov za zagotovitev, da Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke ne morejo neposredno identificirati posameznih uporabnikov digitalnega eura.

5.Evropska centralna banka se šteje za upravljavca osebnih podatkov v zvezi z nameni iz odstavka 1 do 8 tega člena. Kadar Evropska centralna banka skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami izvaja posamezno nalogo iz odstavkov 1 in 8, sta za to nalogo skupna upravljavca.

6.Ta člen ne posega v obdelavo osebnih podatkov, vključenih v izvajanje drugih nalog in pooblastil Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank, vključno z nadzorom kreditnih institucij in pregledom nad delovanjem plačilnih sistemov.

7.Če se Evropska centralna banka odloči, da ne bo prenesla nalog iz členov 27 in 32 na ponudnike podpornih storitev, lahko Evropska centralna banka obdeluje vrste osebnih podatkov iz Priloge 5 ob upoštevanju zahtev iz odstavka 4 tega člena.

8.Da bi podprla nalogo ponudnikov plačilnih storitev, da izvršujejo omejitve imetij v skladu s členom 16(1), in zagotovila zamenjavo v sili na zahtevo uporabnika v skladu s členom 31(2), lahko Evropska centralna banka sama ali skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami vzpostavi enotno točko dostopa do identifikacijskih oznak uporabnikov digitalnega eura in s tem povezanih omejitev imetij digitalnega eura iz točke 4 Priloge 4. Evropska centralna banka izvede ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da zagotovi, da subjekti, ki niso ponudniki plačilnih storitev, katerih stranka ali potencialna stranka je uporabnik digitalnega eura, ne morejo sklepati o identiteti posameznih uporabnikov digitalnega eura iz informacij, do katerih se dostopa prek enotne točke dostopa.

Člen 36
Obdelava s strani ponudnikov podpornih storitev

1.Če se Evropska centralna banka odloči, da bo naloge iz členov 27 in 32 prenesla na ponudnike podpornih storitev, ti zagotavljajo storitve, povezane s plačili, pri vseh ponudnikih plačilnih storitev. V tem primeru ponudniki plačilnih storitev opravljajo nalogo v javnem interesu, kadar obdelujejo osebne podatke za naslednje namene:

(a)podpiranje preprečevanja in odkrivanja goljufij pri vseh ponudnikih plačilnih storitev v skladu s členom 32;

(b)podpora izmenjavi sporočil za reševanje sporov v skladu s členom 27.

2.Priloga V določa vrste osebnih podatkov za namene iz odstavka 1.

3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 38 za posodobitev vrst osebnih podatkov iz Priloge V.

4.Obdelava osebnih podatkov za namene iz odstavka 1 se izvede samo, kadar se izvajajo ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi, vključno z najsodobnejšimi varnostnimi ukrepi in ukrepi za ohranjanje zasebnosti, da se zagotovi, da ponudniki podpornih storitev ne morejo neposredno identificirati posameznih uporabnikov digitalnega eura.

5.Ponudniki podpornih storitev se štejejo za upravljavce osebnih podatkov v zvezi z nameni iz odstavka 1 tega člena. Ta odstavek ne posega v pravico Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank, da imenujejo izvajalce storitev, povezanih s plačili, pri ponudnikih plačilnih storitev in opravijo revizijo ravni uspešnosti storitev brez obdelave osebnih podatkov.

POGLAVJE IX
PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA

Člen 37
Pravila o preprečevanju pranja denarja, ki se uporabljajo za plačilne transakcije z digitalnim eurom brez spletne povezave

1.Ponudniki plačilnih storitev uporabljajo odstavke 2 do 6 za plačilne transakcije z digitalnim eurom brez spletne povezave. 

2.Ponudniki plačilnih storitev ali evropske centralne banke in nacionalne centralne banke ne hranijo podatkov o transakcijah.

3.Ponudniki plačilnih storitev hranijo podatke o prenosih na račun in z njega za shranjevanje digitalnih eurov na plačilnih instrumentih v skladu s členom 40 Direktive (EU) 2015/849 in nacionalnimi določbami za prenos navedenega člena. Ponudniki plačilnih storitev te podatke na zahtevo dajo na voljo finančnoobveščevalni enoti in drugim pristojnim organom iz člena 2(31) Uredbe [vstavite sklic – predlog Uredbe o preprečevanju pranja denarja – COM(2021) 420 final]. 

4.Za namene odstavka 3 podatki o prenosih na račun in z njega pomenijo naslednje:

(a)znesek prenosa na račun ali z njega;

(b)identifikacijsko oznako lokalne pomnilniške naprave za plačilo z digitalnim eurom brez spletne povezave;

(c)datum in uro transakcije prenosa na račun in z njega;

(d)številke računov, uporabljene za prenos na račun in z njega.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov, ki določajo omejitve plačilnih transakcij z digitalnim eurom brez spletne povezave in omejitve imetij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39.

6.Omejitve transakcij in imetij upoštevajo potrebo po preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ne da bi neupravičeno omejevale uporabo digitalnega eura brez spletne povezave kot plačilnega sredstva. Komisija pri pripravi izvedbenih aktov iz odstavka 5 upošteva zlasti naslednje:

(a)oceno groženj pranja denarja in financiranja terorizma ter s tem povezanih ranljivosti in tveganj digitalnega eura pri prenosih v plačilne instrumente in z njih;

(b)ustrezna priporočila in poročila, ki jih pripravijo mednarodne organizacije in organi za določanje standardov s pristojnostmi na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma;

(c)cilj zagotavljanja uporabnosti in sprejemanja digitalnega eura kot zakonitega plačilnega sredstva.

Za namene točke (a) lahko Komisija od organa za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma zahteva, da sprejme mnenje, v katerem oceni raven groženj pranja denarja in financiranja terorizma, povezanih z digitalnim eurom brez spletne povezave in njegovimi ranljivostmi. Komisija se lahko posvetuje z Evropskim odborom za varstvo podatkov.

POGLAVJE X
KONČNE DOLOČBE

Člen 38
Delegirani akti

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je na Komisijo preneseno v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11, 33, 34 in 35 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [začetka veljavnosti te uredbe].

3.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11, 33, 34 in 35 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 11, 33, 34 in 35, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 39
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 40
Poročila

1.Za izdajo in uporabo digitalnega eura se uporabljajo ureditve glede odgovornosti iz člena 15(1) in (3) Statuta ESCB in Evropske centralne banke.

V ta namen Evropska centralna banka poroča o razvoju digitalnega eura in njegovi uporabi. Poročilo zajema prispevek Evropske centralne banke k izvajanju določb te uredbe, vključno z naslednjimi elementi:

(a)višina provizij, ki jih morajo trgovci plačati ponudnikom plačilnih storitev ali ki se plačajo med ponudniki plačilnih storitev;

(b)interoperabilnost digitalnega eura z drugimi valutami v državah članicah, katerih valuta ni euro, in tretjih državah;

(c)razvoj centralnobančnih digitalnih valut, ki niso digitalni euro, v državah članicah, katerih valuta ni euro, in v zadevnih tretjih državah ter pomen tega razvoja za euroobmočje;

(d)tržni trendi na področju plačil in pomen takih trendov za primere inovativne uporabe.

2.Pred načrtovano izdajo digitalnega eura in pred uvedbo kakršnih koli sprememb parametrov in uporabe instrumentov iz člena 16 ali vsaj vsaka tri leta po izdaji digitalnega eura Evropska centralna banka Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži:

(a)informacije o instrumentih za omejitev uporabe digitalnega eura iz člena 16 in parametre, ki jih namerava Evropska centralna banka sprejeti glede na prevladujoče finančno in monetarno okolje;

(b)analizo, kako naj bi instrumenti in parametri iz točke (a) dosegli cilj zaščite finančne stabilnosti.

3.Komisija eno leto po prvi izdaji digitalnega eura in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem analizira učinek parametrov in uporabe instrumentov iz člena 16 na:

(a)vlogo finančnih posrednikov pri financiranju gospodarstva;

(b)likvidnostne zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta.

4.Države članice eno leto po prvi izdaji digitalnega eura in nato vsaki dve leti Komisiji predložijo informacije o vsem naslednjem:

(a)kaznih, uporabljenih v skladu s členom 6(1);

(b)številu odprtih računov za digitalni euro;

(c)številu ponudnikov plačilnih storitev, ki zagotavljajo osnovne storitve v digitalnih eurih fizičnim osebam, kot je navedeno v členih 14(2) in 14(3);

(d)številu plačilnih računov za digitalni euro, ki so jih odprli ponudniki plačilnih storitev iz členov 14(2) in 14(3);

deležu zahtevkov, ki so jih ponudniki plačilnih storitev iz členov 14(2) in 14(3) zavrnili.

Člen 41
Pregled

1.Komisija do eno leto po prvi izdaji digitalnega eura in nato vsaka tri leta Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe. Komisija pri pripravi svojega poročila upošteva poročila Evropske centralne banke iz člena 40 ter vsa mnenja in stališča, ki jih izrazi Evropska centralna banka.

2.Komisija v enem letu od datuma začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razvoju centralnobančnih digitalnih valut za plačila malih vrednosti v državah članicah, katerih valuta ni euro, in o vplivu te uredbe na notranji trg, ki mu po potrebi priloži predloge za spremembo zakonodajnih aktov, ki urejajo uporabo centralnobančnih digitalnih valut za mala plačila v Uniji.

3.Komisija v treh letih od prve izdaje digitalnega eura Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o tem, ali v euroobmočju obstaja zadosten in učinkovit dostop do digitalnega eura in njegovo sprejemanje.

Člen 42
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

(1)    Stabilni kovanec je kriptosredstvo, vezano na fiat valuto ali portfelj likvidnih sredstev, ki stabilizira njegovo tržno vrednost.

(2)    Glede na nedavno raziskavo Eurobarometra o maloprodajnih finančnih storitvah in produktih: vsak tretji anketiranec iz EU je dejal, da je slišal, da potekajo razprave o morebitni uvedbi digitalnega eura. Raziskava je na voljo na povezavi: Maloprodajne finančne storitve in produkti – oktober 2022 – raziskava Eurobarometer (europa.eu) .

(3)    UL L 83, 30.3.2010, str. 70.

(4)     Priporočilo Komisije z dne 22. marca 2010 o področju uporabe in učinkih, ki jih imajo eurobankovci in eurokovanci kot zakonito plačilno sredstvo (europa.eu)

(5)    COM(2020) 591 final in COM(2020) 592 final.

(6)     EUR-Lex – 02016R0679-20160504 – SL – EUR-Lex (europa.eu)

(7)     EUR-Lex – 32018R1725 – SL – EUR-Lex (europa.eu)

(8)     EUR-Lex – 32019L0882 – SL – EUR-Lex (europa.eu)

(9)     EUR-Lex – 32014L0092 – SL – EUR-Lex (europa.eu)

(10)     EUR-Lex – 02015L2366-20151223 – SL – EUR-Lex (europa.eu)

(11)    Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah in storitvah v zvezi z elektronskim denarjem na notranjem trgu, spremembi Direktive 98/26/ES ter razveljavitvi direktiv (EU) 2015/2366 in 2009/110/ES (COM(2023) 366 final) ter predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in spremembi Uredbe (EU) št. 1093/210 (COM(2013) 367 final).

(12)     Zakonodajni sveženj o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma (europa.eu).

(13)     EUR-Lex – 52021PC0281 – SL – EUR-Lex (europa.eu)

(14)     https://ec.europa.eu/info/publications/towards-stronger-international-role-euro-commission-contribution-european-council-13-14-december-2018_en

(15)    COM(2021) 32 final.

(16)     Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju .

(17)    Pomembno je poudariti, da podpora euru ostaja na zelo visoki ravni v EU (71 %, kar je druga najvišja raven doslej) in še bolj v euroobmočju (79 %). Vir: Standardna raziskava Eurobarometra 98 (zima 2022–2023), na voljo na povezavi: Standardna raziskava Eurobarometra 98 – zima 2022–2023 – februar 2023 – raziskava Eurobarometra (europa.eu) .

(18)    UL C […], […], str. […].

(19)    UL C […], […], str. […].

(20)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij o strategiji EU za digitalne finance (COM(2020) 591 final).

(21)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2022 o Evropski centralni banki – letno poročilo za leto 2021 (2021/2063(INI)).

(22)    https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6301-2022-INIT/en/pdf

(23)    Evropska centralna banka, Poročilo o digitalnem euru , oktober 2020.

(24)    https://documents1.worldbank.org/curated/en/806481470154477031/pdf/Payment-Aspects-of-Financial-Inclusion.pdf

(25)     Study on New Digital Payment Methods (Študija o novih digitalnih plačilnih metodah), (europa.eu) , marec 2022. Po mnenju Svetovne banke finančna vključenost pomeni, da imajo posamezniki dostop do koristnih in cenovno dostopnih finančnih produktov in storitev, ki izpolnjujejo njihove potrebe – transakcije, plačila, varčevanje, kreditiranje in zavarovanje.“

(26)    Glej sodbo z dne 26. januarja 2021 v združenih zadevah C-422/19 in C-423/19, Hessischer Rundfunk, ECLI:EU:C:2021:63, točka 46.

(27)    Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L 139, 11.5.1998, str. 1).

(28)    UL L 139, 11.5.1998, str. 1.

(29)    Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L 150, 9.6.2023, str. 40).  

(30)    Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).

(31)    Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (UL L 1, 3.1.1994, str. 3).

(32)    Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(33)    Direktiva 98/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta iz 19 maja 1998 o dokončnosti poravnave pri plačilih in sistemih poravnave vrednostnih papirjev.

(34)    Izjava o odločitvah glede zasnove digitalnega eura z vidika zasebnosti in varstva podatkov, sprejeta 10. oktobra 2022.

(35)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(36)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(37)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(38)    Predlog uredbe o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (COM(2021) 420 final); Predlog direktive o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice, da bi preprečile uporabo finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (COM(2021) 423 final); Predlog uredbe o ustanovitvi organa EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (AMLA) (COM(2021) 421 final) ter predlog za prenovitev Uredbe (EU) 2015/847, da bi se zahteve glede sledljivosti razširile na kriptosredstva (COM(2021) 422 final).

(39)    Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

(40)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(41)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(42)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(43)    Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).

(44)    Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1).

(45)    Uredba Sveta (ES) št. 1103/97 z dne 17. junija 1997 o nekaterih določbah v zvezi z uvajanjem evra (UL L 162, 19.6.1997, str. 1).

(46)    Uredba Sveta (ES) št. 974/98 z dne 3. maja 1998 o uvedbi eura (UL L 139, 11.5.1998, str. 1).

(47)    Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.6.2023

COM(2023) 369 final

PRILOGE

k

Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uvedbi digitalnega eura

{SEC(2023) 257 final} - {SWD(2023) 233 final} - {SWD(2023) 234 final}

PRILOGA I
Plačilne storitve z digitalnim eurom

Plačilne storitve z digitalnim eurom zajemajo:

(a)omogočanje uporabnikom digitalnega eura, da dostopajo do digitalnega eura in ga uporabljajo, brez poseganja v morebitne omejitve, ki jih določi Evropska centralna banka v skladu s členom 16;

(b)omogočanje uporabnikom digitalnega eura, da odrejajo in prejemajo plačilne transakcije z digitalnim eurom, ter zagotavljanje plačilnih instrumentov z digitalnim eurom uporabnikom digitalnega eura;

(c)upravljanje plačilnih računov za digitalni euro v imenu uporabnikov digitalnega eura;

(d)izvajanje operacij prenosa na račun in z računa v skladu s členom 13 ter

(e)zagotavljanje dodatnih plačilnih storitev z digitalnim eurom poleg osnovnih plačilnih storitev z digitalnim eurom v skladu s Prilogo II.

PRILOGA II
Osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom

Osnovne plačilne storitve z digitalnim eurom za fizične osebe zajemajo:

(a)odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa za digitalni euro;

(b)vpogled v bilance stanja in transakcije;

(c)neavtomatiziran prenos na račun s plačilnega računa za nedigitalni euro in obratno;

(d)prenos na račun iz gotovine in prenos z računa v gotovino;

(e)odrejanje in prejemanje plačilnih transakcij z digitalnim eurom prek elektronskega plačilnega instrumenta, vendar brez pogojnih plačilnih transakcij z digitalnim eurom razen trajnih nalogov v naslednjih primerih uporabe:

–plačilne transakcije z digitalnim eurom med posamezniki;

–plačilne transakcije z digitalnim eurom na stični točki, vključno s prodajnimi mesti in elektronskim trgovanjem;

–plačilne transakcije z digitalnim eurom med državo in posamezniki ter med posamezniki in državo;

(f)plačilne transakcije z digitalnim eurom iz člena 13(4) in

(g)zagotavljanje vsaj enega elektronskega plačilnega instrumenta za izvrševanje plačilnih transakcij z digitalnim eurom, kot so navedene v točki (e).

PRILOGA III
Osebni podatki, ki jih obdelujejo ponudniki plačilnih storitev

1.Za namene člena 34(1), točka (a), je obdelava omejena na:

(i)identifikacijsko oznako uporabnika;

(ii)avtentikacijo uporabnika;

(iii) informacije o plačilnih računih za digitalni euro, vključno z informacijami o imetjih digitalnega eura uporabnika digitalnega eura in edinstveno številko plačilnega računa za digitalni euro, ter

(iv) informacije o plačilnih transakcijah z digitalnim eurom s spletno povezavo, vključno z identifikacijsko oznako transakcije in zneskom transakcije.

2.Za namene člena 34(1), točka (b), je obdelava omejena na:

(i)identifikacijsko oznako uporabnika;

(ii)avtentikacijo uporabnika;

(iii)informacije o plačilnih računih za digitalni euro, vključno z edinstveno številko plačilnega računa za digitalni euro, in

(iv)informacije o plačilnih računih za nedigitalni euro, vključno s številko plačilnega računa, povezanega s plačilnim računom za nedigitalni euro.

3.Za namene člena 34(1), točka (c), je obdelava omejena na:

(i)identifikacijsko oznako uporabnika, vključno z imeni imetnikov lokalnih pomnilniških naprav, in

(ii)informacije o lokalni pomnilniški napravi, vključno z identifikacijsko oznako lokalne pomnilniške naprave.

PRILOGA IV
Osebni podatki, ki jih obdelujejo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke

1.Za namene člena 35(1), točka (a), je obdelava omejena na:

(i)informacije o plačilnih računih za digitalni euro, vključno z edinstveno številko plačilnega računa za digitalni euro, in

(ii)informacije o plačilnih transakcijah z digitalnim eurom s spletno povezavo; informacije, povezane z edinstveno številko plačilnega računa za digitalni euro, vključno z zneskom transakcije.

2.Za namene člena 35(1), točka (b), je obdelava omejena na:

(i)psevdonim uporabnika;

(ii)avtentikacijo uporabnika;

(iii)sklic na imetja digitalnega eura, ki se knjižijo v breme, in

(iv)sklic na imetja digitalnega eura, ki se knjižijo v dobro.

3.Za namene člena 35(1), točka (c), je obdelava omejena na podatke, potrebne za analizo goljufivih plačilnih transakcij z digitalnim eurom brez spletne povezave, in sicer: informacije o lokalni pomnilniški napravi, vključno s številko lokalne pomnilniške naprave.

4.Za namene člena 35(1), točki (d) in (e), ter enotne točke dostopa iz člena 34(8) je obdelava omejena na:

(i)identifikacijsko oznako uporabnika;

(ii)avtentikacijo uporabnika, povezano z uporabnikovimi obstoječimi imetji digitalnega eura, in

(iii)informacije o plačilnih računih za digitalni euro, vključno z edinstveno številko plačilnega računa za digitalni euro, uporabnikovimi imetji digitalnega eura, omejitvijo imetij, ki jo izbere uporabnik, in vrsto računa za digitalni euro.

PRILOGA V
Osebni podatki, ki jih obdelujejo ponudniki podpornih storitev

Za namene člena 36(1), točka (a), je obdelava omejena na podatke, potrebne za preprečevanje in odkrivanje goljufij med ponudniki plačilnih storitev:

(i)informacije o plačilnih računih za digitalni euro, vključno z edinstveno identifikacijsko oznako plačilnega računa za digitalni euro;

(ii)informacije o plačilnih transakcijah z digitalnim eurom s spletno povezavo, vključno z zneskom transakcije, in

(iii)informacije o seji transakcije uporabnika digitalnega eura, vključno z razponom naslova internetnega protokola naprave.