EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.11.2018

COM(2018) 732 final

2018/0380(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vse uredbe o določitvi ribolovnih možnosti morajo omejiti ulov staležev rib na ravni, ki morajo biti skladne s splošnimi cilji skupne ribiške politike (SRP). V zvezi s tem Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupni ribiški politiki (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba) določa cilje za letne predloge omejitev ulova in ribolovnega napora za zagotovitev, da so ribiška območja Unije ekološko, gospodarsko in družbeno trajnostna.

Določanje ribolovnih možnosti pomeni ciklus letnega upravljanja (dvoletnega v primeru globokomorskih staležev). Vendar to ne ovira uvedbe pristopov dolgoročnega upravljanja. Evropski parlament in Svet sta sprejela večletni načrt za Severno morje, ki je bil 4. julija 2018 objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Komisija je 23. marca 2018 predstavila predlog večletnega načrta za zahodne vode 1 , ki ga trenutno preučujeta Evropski parlament in Svet.

Ta predlog vsebuje ribolovne možnosti, ki jih Unija določi samostojno. Vsebuje tudi ribolovne možnosti na podlagi dvo- ali večstranskih posvetovanj o ribištvu. Rezultat se izvaja tako, da se po načelu relativne stabilnosti določi notranja dodelitev med države članice.

Zato ta predlog poleg avtonomnih staležev Unije zajema tudi:

·deljene staleže, tj. staleže v Severnem morju in Skagerraku, ki se upravljajo skupaj z Norveško, ali staleže, ki so povezani s posvetovanji z obalnimi državami Komisije za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC);

·ribolovne možnosti na podlagi sporazumov v okviru regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (RFMO).

Številne ribolovne možnosti so v tem predlogu označene kot pm (pro memoria). Vzrok za to je lahko:

–da mnenje glede nekaterih staležev ob sprejetju predloga ni na voljo ali

–da nekatere omejitve ribolova in druga priporočila zadevne RFMO še niso na voljo, ker RFMO še ni imela svojega letnega zasedanja, ali

–da za nekatere staleže v grenlandskih vodah ter za deljene staleže ali staleže, ki se izmenjujejo z Norveško in drugimi tretjimi državami, številke še niso na voljo in bodo določene ob koncu posvetovanj s temi državami novembra in decembra 2018 ali

–da je bilo za nekaj TAC mnenje prejeto, vendar se ocenjevanje še izvaja.

Pristop k določanju ribolovnih možnosti

Komisija je kot običajno v letnem Sporočilu Komisije v zvezi s posvetovanjem o ribolovnih možnostih (COM(2018) 452, v nadaljnjem besedilu: Sporočilo) ponovno preučila položaj, ki mu je treba prilagoditi predloge glede ribolovnih možnosti. Sporočilo omogoča pregled stanja staležev na podlagi ugotovitev iz razpoložljivega znanstvenega mnenja in pojasnjuje proces določitve ribolovnih možnosti.

Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je 29. junija 2018 v odgovor na zahtevo Komisije pripravil letno mnenje v zvezi z večino staležev rib iz tega predloga.

Znanstveno mnenje, ki ga je podal ICES, temelji predvsem na podatkih: v celoti je mogoče oceniti samo staleže, za katere obstaja dovolj zanesljivih podatkov, da se lahko pripravijo ocene velikosti staležev ter napoved, kako se bodo ti odzvali na različne scenarije izkoriščanja (to se navaja kot „tabele možnosti ulova“). Kadar je na voljo dovolj podatkov, lahko znanstveni organi pripravijo ocene za prilagoditev na ribolovne možnosti, s čimer se omogoči ribolov staleža z največjim trajnostnim donosom (MSY). V takih primerih se mnenje navaja kot „mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa“. V drugih primerih se znanstveni organi pri pripravi priporočil v zvezi z ravnmi ribolovnih možnosti zanašajo na previdnostni pristop. Metodologija, ki jo je v ta namen upošteval ICES, je predstavljena v objavljenem gradivu ICES, ki se nanaša na izvajanje svetovanja v zvezi s staleži, za katere niso na voljo vsi podatki 2 .

Vse predlagane ribolovne možnosti ustrezajo znanstvenemu mnenju o stanju staležev, ki ga je prejela Komisija in je bilo uporabljeno na način, naveden v Sporočilu.

Obveznost iztovarjanja, uvedena z Uredbo (EU) št. 1380/2013

Obveznost iztovarjanja, uvedena z osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, je bila uvedena postopoma med letoma 2015 in 2019. V letu 2019 se bo obveznost iztovarjanja morala uporabljati za vse staleže, za katere veljajo omejitve ulova. Uporabljajo se lahko nekatere izjeme od obveznosti iztovarjanja iz osnovne uredbe. Na podlagi skupnih priporočil, ki so jih predložile države članice, je Komisija sprejela delegirane uredbe o posebnih načrtih za zavržke, ki dovoljujejo omejene količine zavržkov na podlagi izjeme de minimis ali izjeme zaradi visoke stopnje preživetja.

Z uvedbo obveznosti iztovarjanja in v skladu s členom 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 morajo predlagane ribolovne možnosti odražati razliko med iztovorjenimi in ulovljenimi količinami, pri tem pa upoštevati, da zavržki niso več dovoljeni. To se izvede na podlagi prejetega znanstvenega mnenja za staleže rib v okviru ribištva iz člena 15(1) osnovne uredbe o skupni ribiški politiki. Ribolovne možnosti bi bilo treba določiti tudi v skladu z ostalimi zadevnimi določbami, in sicer s členom 16(1) (v zvezi z načelom relativne stabilnosti) in členom 16(4) (v zvezi s cilji skupne ribiške politike in pravili iz večletnih načrtov).

Posledično bo zaradi upoštevanja popolne uporabe obveznosti iztovarjanja od 1. januarja 2019 Komisija TAC predlagala na podlagi mnenja o ulovu namesto na podlagi mnenja o iztovarjanjih, ki se je uporabljalo v preteklosti. Pri predlaganih TAC se bo upoštevalo dejstvo, da bo na podlagi določenih izjem prišlo do nekaterih omejenih zavržkov, ki pa se ne bodo iztovarjali in vštevali v kvoto. Zato se te količine odštejejo od TAC na podlagi ulova.

ICES je leta 2019 izdal znanstveno mnenje o ničnem ulovu za pet staležev (trsko in mola zahodno od Škotske, mola v Irskem morju, trsko v Keltskem morju in morsko ploščo v južnem delu Keltskega morja, jugozahodno od Irske). Za tri od teh staležev so bili TAC več let določeni na nič. Vendar pa ta pristop k upravljanju kljub odpravi možnosti za usmerjeni ribolov ni prinesel želenega učinka ohranjanja, s katerim bi se zagotovila obnovitev zadevnih staležev. Privedel je zgolj do povečanja zavržkov.

Če se bo pristop določanja TAC na nič uporabil v letu 2019, bo izvajanje popolne obveznosti iztovarjanja pri mešanem ribolovu, kadar pride do prilova navedenih petih staležev in obstoječe prilagodljivosti ni mogoče uporabiti, povzročilo pojav „vrste, ki omejuje ribolov“. Svetovalni sveti in regionalne skupine držav članic so skupaj razvili tako imenovani „instrument za blažitev omejitve ribolova“. Z uporabo tega instrumenta so zainteresirane strani preučile, ali bi razpoložljivi ukrepi in prilagodljivost, kot so povečanje selektivnosti, zagotovitev menjave kvot, uporaba prilagodljivosti med vrstami itd., omilili primere, v katerih se mešani ribolov zaradi ničnih ali zelo nizkih TAC ne bi mogel nadaljevati. Čeprav so bile za številne staleže ugotovljene rešitve, je treba za pet staležev, za katere je bilo izdano znanstveno mnenje o ničnem ulovu, sprejeti odločitve o upravljanju na ravni EU. S temi odločitvami bi bilo treba doseči pravo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih družbeno-gospodarskih posledic prekinitve in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev.

Zato bi bilo treba ob upoštevanju težav pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom pri mešanem ribolovu za navedene staleže določiti samo prilovne TAC, in sicer na ravni, ki omogoča nadaljevanje mešanega ribolova ter hkrati zagotavlja, da se ribolovna umrljivost ne poveča. Ti TAC bi morali zato temeljiti na najboljšem razpoložljivem znanstvenem mnenju o dosedanjih ravneh zavržkov, vključenih v mnenje ICES, in sicer kot najboljši razpoložljivi približek za neizogibni ulov. Poleg tega bi bilo treba te ravni znatno zmanjšati, da bi se dosegel dober biološki status navedenih staležev ter zagotovile spodbude za nadaljnji razvoj in uvedbo ukrepov za selektivnost in preprečevanje. Za stalež trske v Keltskem morju bi se moralo pri stopnji TAC upoštevati mnenje ICES o neizogibnem prilovu (ICES za druge staleže takega mnenja ne more izdati).

Države članice bi morale od leta 2019 izvajati večletne načrte za zmanjšanje prilova v zvezi z zadevnim ribolovom, da se postopoma zmanjša neželen ulov zadevnih staležev z uvedbo nacionalnih ukrepov, uporabo ukrepov v obstoječih načrtih za zavržke in, kadar je to primerno, s sodelovanjem na regionalni ravni, da se Komisiji predložijo skupna priporočila v letu 2019. Te načrte za zmanjšanje prilova bi moral STECF oceniti in pregledati dve leti po začetku njihove uporabe. Poleg tega bi morala vsa plovila, ki imajo koristi od teh posebnih TAC, od leta 2019 voditi celotno dokumentacijo o ulovu.

Države članice bi se morale dogovoriti o skupnem upravljanju teh prilovnih TAC. S tem upravljanjem bi se morali zagotoviti enaki konkurenčni pogoji za gospodarske subjekte Unije, pri čemer bi se moralo upoštevati dejstvo, da flote brez razpoložljive kvote za prilov ne bi mogle loviti ciljnih vrst in da se lahko potrebe po kvotah za neizogiben prilov znatno razlikujejo od ulova pri usmerjenem ribolovu navedenih vrst.

Prilagodljivost med letom

Obravnavati je treba tudi povezave med osnovno uredbo o skupni ribiški politiki in Uredbo Sveta (ES) št. 847/96. S slednjo so bili določeni dodatni pogoji za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti iz členov 3 in 4 za previdnostne oziroma analitične staleže. V skladu s členom 2 Uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Nedavno je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden dodatni mehanizem prilagodljivosti. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike, bi bilo treba pojasniti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ne moreta uporabljati v kombinaciji z vsakoletno prilagodljivostjo iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Ukrepi v zvezi z jeguljo

Ukrepi v zvezi z jeguljo bodo določeni na podlagi znanstvenega mnenja ICES po opravljeni celoviti analizi navedenega mnenja. Znanstveno mnenje za južnoevropski stalež brancina bo objavljeno 7. novembra 2018.

Ukrepi v zvezi z brancinom

Glede na znanstveno mnenje stalež brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem Severnem morju (razdelki ICES 4b, 4c in 7a, 7d–7h) ostaja ogrožen. Biomasa drstitvenega staleža se od leta 2005 zmanjšuje in je zdaj pod Blim. Ribolovna umrljivost se je povečala skozi časovne vrste in je bila največja leta 2013, preden se je hitro zmanjšala pod raven največjega trajnostnega donosa (FMSY). Po ocenah je bila prirast od leta 2008 slaba, z izjemo ocen za letnika 2013 in 2014, ki kažejo na povprečno prirast. Po mnenju ICES ob uporabi pristopa največjega trajnostnega donosa skupni odvzem v letu 2019 ne bi smel preseči 1 789 ton. Zato je primerno, da se sveženj ukrepov za neizogiben prilov brancina še naprej izvaja. V skladu z znanstvenim mnenjem ICES bi bil večji ulov te vrste dovoljen pri ribolovu s trnki in vrvicami. Prilagoditi bi bilo treba ukrepe za upravljanje rekreacijskega ribolova brancina, pri čemer bi bilo treba upoštevati pomemben vpliv takega ribolova zadevnih staležev.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagani ukrepi so zasnovani v skladu s cilji in pravili skupne ribiške politike ter so skladni s politiko Unije na področju trajnostnega razvoja.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagani ukrepi so skladni z drugimi politikami Unije, zlasti s politiko na področju okolja.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Obveznosti Unije za trajnostno izkoriščanje živih morskih virov izhajajo iz obveznosti, določenih v členu 2 osnovne uredbe o skupni ribiški politiki.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) Pogodbe. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.

•Sorazmernost

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov: SRP je skupna politika. Svet v skladu s členom 43(3) Pogodbe sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

Predlagana uredba Sveta dodeljuje ribolovne možnosti državam članicam. Ob upoštevanju členov 16 in 17 osnovne uredbe lahko države članice nato regijam ali gospodarskim subjektom dodeljujejo takšne ribolovne možnosti, kot se jim zdi primerno. Zato imajo države članice na voljo obsežen manevrski prostor za odločitve v zvezi z družbenim/gospodarskim modelom za izkoriščanje dodeljenih ribolovnih možnosti, ki so ga same izbrale.

Ta predlog za države članice nima novih finančnih posledic. Svet sprejme to uredbo vsako leto, javna in zasebna sredstva za njeno izvajanje pa že obstajajo.

•Izbira instrumenta

Predlagani instrument: uredba.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

(a)Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Komisija se je posvetovala z zainteresiranimi stranmi, zlasti prek svetovalnih svetov, in državami članicami o predlaganem pristopu k različnim predlogom o določitvi ribolovnih možnosti na podlagi Sporočila o ribolovnih možnostih za leto 2019.

Poleg tega je Komisija upoštevala usmeritve, določene v Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o izboljšanju posvetovanja o upravljanju ribištva v Skupnosti (COM(2006) 246 final), ki določa načela za t. i. „postopek izboljšanja kakovosti odločitev“.

(b)Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Odziv na navedeno Sporočilo Komisije o ribolovnih možnostih odraža stališča zainteresiranih strani o ocenjevanju stanja virov, ki ga je izvedla Komisija, ter o tem, kako zagotoviti ustrezen odziv upravljanja. Komisija je pri oblikovanju predloga te odzive upoštevala.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Kot je že navedeno, se je Komisija glede uporabljene metodologije posvetovala z Mednarodnim svetom za raziskovanje morja (ICES). Mnenje ICES temelji na svetovalnem okviru, ki so ga oblikovale njegove strokovne skupine in organi odločanja, izda pa se v skladu z Memorandumom o soglasju, dogovorjenim s Komisijo.

Končni cilj je privesti staleže na ravni, ki lahko zagotovijo največji trajnostni donos, in jih na teh ravneh tudi obdržati. Ta cilj je bil izrecno vključen v osnovno uredbo o skupni ribiški politiki, zlasti v člen 2(2), ki določa, da se ta cilj „doseže do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa [...] do leta 2020“. To odraža zavezo Unije v zvezi s sklepi Svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 in z njim povezanega načrta za izvajanje. Kot je že bilo navedeno, so za nekatere staleže informacije o ravneh največjega trajnostnega donosa dejansko na voljo. Izmed teh staležev so nekateri zelo pomembni staleži v smislu količine ulova in tržne vrednosti, kot so oslič, trska, morska spaka, morski list, krilati romb, vahnja in škamp.

Letos je začel veljati večletni načrt za ribištvo v Severnem morju. V skladu z navedenim načrtom je treba ribolovne možnosti določiti v skladu s cilji načrta, za staleže iz člena 1 navedenega načrta pa je treba upoštevati razpone ravni največjega trajnostnega donosa (razponi Fmsy). V primerih, ko je biomasa staleža nižja od referenčnih točk, določenih v načrtu, je treba ribolovne možnosti določiti na ravni, ki ustreza ribolovni umrljivosti, ki se sorazmerno zmanjša ob upoštevanju zmanjšanja biomase staleža.

Da bi se dosegel cilj največjega trajnostnega donosa, bi bilo v nekaterih primerih treba zmanjšati stopnjo ribolovne umrljivosti in/ali ulov. Ob upoštevanju navedenega je v tem predlogu zajeto mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa, kadar je to na voljo. Če so TAC predlagani ob upoštevanju mnenja na podlagi največjega trajnostnega donosa, so TAC v skladu s cilji skupne ribiške politike na ravni, ki bi glede na navedeno mnenje zagotovila dosego cilja največjega trajnostnega donosa v letu 2019. Ta pristop sledi načelu, predstavljenemu v Sporočilu o ribolovnih možnostih za leto 2019.

Za staleže, za katere niso na voljo vsi podatki, znanstveni svetovalni organi izdajo priporočila o tem, ali naj se ulov zmanjša, stabilizira oziroma se dovoli njegovo povečanje. Mnenje ICES je v številnih primerih zagotovilo količinske smernice glede tovrstnih nihanj, ki temeljijo na metodologiji največ +/– 20-odstotne spremembe ulova z enega leta na naslednje, v skladu z načelom previdnosti. Te smernice so se uporabile za določitev predlaganih TAC. Kadar znanstveno mnenje ni na voljo, se je upošteval previdnostni pristop, tj. previdnostno zmanjšanje TAC za 20 %.

•Ocena učinka

Področje uporabe uredbe o ribolovnih možnostih je omejeno s členom 43(3) Pogodbe.

Predlog se skuša izogniti kratkoročnim pristopom v korist dolgoročnim odločitvam v zvezi s trajnostjo, zato so v njem upoštevane pobude zainteresiranih strani in svetovalnih svetov, če sta jih preučila ICES in/ali STECF ter o njih dala pozitivno mnenje. Poleg tega je bil predlog Komisije za reformo skupne ribiške politike pripravljen na podlagi ocene učinka (SEC(2011) 891), v okviru katere je bil analiziran cilj največjega trajnostnega donosa. V zaključkih navedene ocene učinka je bil ta cilj opredeljen kot nujen pogoj za dosego okoljske, gospodarske in družbene trajnosti.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

S predlogom se bodo poenostavili upravni postopki za javne organe (na ravni Unije ali nacionalni ravni), zlasti glede zahtev za upravljanje napora.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

2018/0380 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Člen 43(3) Pogodbe določa, da Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.

(2)Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 3 zahteva, da se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter mnenj svetovalnih svetov.

(3)Svet je zadolžen za sprejetje ukrepov o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s tem. V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba ribolovne možnosti določiti v skladu s cilji skupne ribiške politike, kot so določeni v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) navedene uredbe bi bilo treba ribolovne možnosti med države članice razdeliti tako, da se zagotovi relativna stabilnost ribolovnih dejavnosti vsake države članice za vsak stalež rib ali ribištvo.

(4)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 treba določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in družbeno-gospodarskih vidikov, pri čemer se zagotovi poštena obravnava med ribiškimi sektorji, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanjem z zainteresiranimi stranmi, zlasti na zasedanjih svetovalnih svetov.

(5)V skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 se bo obveznost iztovarjanja v celoti začela uporabljati najpozneje 1. januarja 2019. Kadar za ribolov velja obveznost iztovarjanja, je treba pri tem ribolovu iztovoriti vse vrste, za katere veljajo omejitve ulova. Člen 16(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa, da se morajo ob uvedbi obveznosti iztovarjanja za ribji stalež ribolovne možnosti določiti tako, da se upošteva razlika med določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo iztovarjanje, in določanjem ribolovnih možnosti, ki odražajo ulove. Na podlagi skupnih priporočil, ki jih predložijo države članice, in v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013 je Komisija sprejela več delegiranih uredb, v katerih so določene podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v obliki posebnih načrtov za zavržke, ki se uporabljajo začasno in največ za obdobje treh let.

(6)Ribolovne možnosti za staleže vrst, za katere od 1. januarja 2019 velja obveznost iztovarjanja, bi morale upoštevati dejstvo, da zavržki načeloma ne bodo več dovoljeni. Zato bi ribolovne možnosti morale temeljiti na količini celotnega ulova iz mnenja (namesto na skupni količini iztovarjanj iz mnenja), ki jo določi Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES). Količine, ki se lahko izjemoma še naprej zavržejo pri izvajanju obveznosti iztovarjanja, bi bilo treba odšteti od navedene količine celotnega ulova iz mnenja.

(7)Obstaja nekaj staležev, za katere je ICES izdal znanstveno mnenje o ničnem ulovu. Če so TAC za te staleže določeni na ravni, navedeni v znanstvenem mnenju, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova pri mešanem ribolovu, ki vsebuje prilov teh staležev, privedla do pojava „vrste, ki omejuje ribolov“. Da bi dosegli pravo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova zaradi morebitnih resnih družbeno-gospodarskih posledic in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev, ob upoštevanju težav pri ribolovu vseh staležev hkrati z največjim trajnostnim donosom pri mešanem ribolovu, je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Stopnja teh TAC bi morala biti taka, da se smrtnost teh staležev ne poveča ter se zagotovijo spodbude za izboljšanje selektivnosti in preprečevanja. Države članice bi se morale dogovoriti o deljenem upravljanju navedenih TAC, ob upoštevanju neizogibnega prilova iz zadevnih staležev in drugih ustreznih meril.

(8)Da se postopoma zmanjša neželen ulov zadevnih staležev, bi morale države članice od leta 2019 izvajati večletne načrte za zmanjšanje prilova v zvezi z zadevnim ribolovom z uvedbo nacionalnih ukrepov in, kadar je to primerno, s sodelovanjem na regionalni ravni, da se Komisiji predložijo skupna priporočila v letu 2019. Te načrte za zmanjšanje prilova bo moral STECF oceniti in pregledati dve leti po začetku njihove uporabe. Poleg tega bi morala vsa plovila, ki imajo koristi od teh posebnih TAC, od leta 2019 voditi celotno dokumentacijo o ulovu.

(9)Glede na znanstveno mnenje stalež brancina (Dicentrarchus labrax) v Keltskem morju, Rokavskem prelivu, Irskem morju in južnem Severnem morju (razdelki ICES 4b, 4c in 7a, 7d–7h) ostaja ogrožen. Biomasa drstitvenega staleža se od leta 2005 zmanjšuje in je zdaj pod Blim. Ribolovna umrljivost se je povečala skozi časovne vrste in je bila največja leta 2013, preden se je hitro zmanjšala pod raven največjega trajnostnega donosa (FMSY). Po ocenah je bila prirast od leta 2008 slaba, z izjemo ocen za letnika 2013 in 2014, ki kažejo na povprečno prirast. Po mnenju ICES ob uporabi pristopa največjega trajnostnega donosa skupni odvzem v letu 2019 ne bi smel preseči 1 789 ton. Zato je primerno, da se sveženj ukrepov za neizogiben prilov brancina še naprej izvaja. V skladu z znanstvenim mnenjem ICES bi bil večji ulov te vrste dovoljen pri ribolovu s trnki in vrvicami. Prilagoditi bi bilo treba ukrepe za upravljanje rekreacijskega ribolova brancina, pri čemer bi bilo treba upoštevati pomemben vpliv takega ribolova zadevnih staležev.

(10)[Ukrepi v zvezi z jeguljo (Anguilla anguilla) bodo v predlog Komisije vključeni pozneje, in sicer po objavi znanstvenega mnenja 7. novembra 2019.]

(11)Nekateri TAC za staleže morskih psov, skatov in raž so bili za nekaj let določeni na nič, s tem pa je povezana še določba o obveznem takojšnjem izpustu naključnega ulova. Razloga za to posebno obravnavo sta bila slabo stanje ohranjenosti teh staležev in predpostavka, da zavržki zaradi visoke stopnje preživetja ne bi povečali stopenj ribolovne umrljivosti teh vrst ampak bi bili koristni za njihovo ohranitev. Vendar je od 1. januarja 2019 ulove teh vrst treba iztovoriti, razen če zanje velja katero od odstopanj od obveznosti iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Člen 15(4)(a) navedene uredbe omogoča taka odstopanja za vrste, katerih ulov je prepovedan in ki so kot take opredeljene v pravnem aktu Unije, sprejetem na področju skupne ribiške politike. Zato je primerno ribolov teh vrst na zadevnih območjih prepovedati.

(12)V skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 bi bilo treba TAC za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz teh načrtov.

(13)Večletni načrt za Severno morje je bil določen z Uredbo (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta 4 , veljati pa je začel leta 2018. Ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedenega načrta bi bilo treba določiti v skladu s cilji (razponi Fmsy) in zaščitnimi ukrepi iz navedenega načrta. Ribolovne možnosti za staleže prilova v Severnem morju bi bilo treba določiti v skladu s previdnostnim pristopom, kot je določen v členu 5(2) Uredbe (EU) 2018/973.

(14)TAC za staleže morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu ter staleže modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju bi bilo treba določiti v skladu s pravili iz Uredbe Sveta (ES) št. 509/2007 5 in Uredbe (EU) 2016/1627 6 Evropskega parlamenta in Sveta. Cilj za stalež južnega osliča iz Uredbe Sveta (ES) št. 2166/2005 7 je, da se obnovi biomasa zadevnih staležev na ravni znotraj varnih bioloških meja, ob tem pa se upoštevajo znanstveni podatki. V skladu z znanstvenim mnenjem je – kadar ni dokončnih podatkov o ciljni biomasi drstilnega staleža in ob upoštevanju sprememb varne biološke meje – primerno, da se z namenom prispevati k doseganju ciljev skupne ribiške politike TAC določi na osnovi mnenja o največjem trajnostnem donosu, ki ga zagotovi ICES.

(15)Za stalež sleda zahodno od Škotske je ICES na podlagi primerjalne analize podal mnenje za kombinirane staleže sleda v razdelkih 6a, 7b in 7c (zahodno od Škotske, zahodno od Irske). To mnenje pokriva dva različna TAC (na območjih 6aS, 7b in 7c na eni strani ter 5b, 6b in 6aN na drugi strani). Po mnenju ICES je treba za te staleže oblikovati obnovitveni načrt. Ker glede na znanstveno mnenje načrta za upravljanje severnega staleža 8 ni mogoče uporabiti za kombinirane staleže in ker za ta dva staleža ni mogoče določiti ločenih ribolovnih možnosti, bi bilo treba določiti TAC, s katerim se omogoči omejeni ulov v okviru komercialno upravljanega znanstvenega programa vzorčenja.

(16)Za staleže, za katere ni zadostnih ali zanesljivih podatkov za oceno njihove velikosti, bi morali biti ukrepi upravljanja in stopnje TAC v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva, kot je opredeljen v členu 4(1)(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob upoštevanju dejavnikov, značilnih za posamezne staleže, še posebej razpoložljivih informacij o trendih staležev ter dejavnikih mešanega ribolova.

(17)Z Uredbo Sveta (ES) št. 847/96 9 so bili določeni dodatni pogoji za vsakoletno upravljanje TAC, vključno z določbami glede prilagodljivosti za previdnostne in analitske TAC iz členov 3 in 4 navedene uredbe. V skladu s členom 2 navedene uredbe Svet pri določanju TAC odloči, za katere staleže se člen 3 ali 4 navedene uredbe ne uporablja, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Pred kratkim je bil s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 uveden mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi razvrednotila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in poslabšala biološki status staležev, bi bilo treba določiti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(18)Če se TAC za določen stalež dodeli le eni državi članici, je ustrezno to državo članico v skladu s členom 2(1) Pogodbe pooblastiti za določitev stopnje takšnega TAC. Sprejeti bi bilo treba določbe za zagotovitev, da zadevna država članica pri določanju stopnje TAC v celoti upošteva načela in pravila skupne ribiške politike.

(19)Določiti bi bilo treba zgornje meje ribolovnega napora za leto 2019 v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 509/2007 in členi 5, 6, 7 in 9 ter Prilogo I k Uredbi (EU) 2016/1627.

(20)Da bi zagotovili popolno uporabo ribolovnih možnosti, je primerno dovoliti prožno ureditev za nekatera območja TAC, če gre za isti biološki stalež.

(21)Pri nekaterih vrstah, kot so nekatere vrste morskega psa, bi lahko celo omejene ribolovne dejavnosti resno ogrozile njihovo ohranitev. Ribolovne možnosti za takšne vrste bi bilo zato treba popolnoma omejiti s splošno prepovedjo ribolova teh vrst.

(22)Na dvanajsti konferenci pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali, ki je potekala od 23. do 28. oktobra 2017 v Manili, je bilo na sezname zaščitenih vrst iz dodatkov I in II h Konvenciji uvrščenih več vrst. Zato je primerno zagotoviti zaščito teh vrst, kar zadeva ribiška plovila Unije, ki lovijo ribe v vseh vodah, in ribiška plovila, ki ne plujejo pod zastavo Unije in ki lovijo ribe v vodah Unije.

(23)Uporabo ribolovnih možnosti, ki so na voljo ribiškim plovilom Unije in so določene v tej uredbi, ureja Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 10 , zlasti člena 33 in 34 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora ter sporočanju podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti. Zato je treba določiti oznake, ki jih države članice uporabljajo pri pošiljanju podatkov Komisiji v zvezi z iztovarjanjem staležev, ki jih ureja ta uredba.

(24)Ob upoštevanju mnenja ICES je primerno ohraniti posebni sistem za upravljanje prave peščenke in z njo povezanega prilova v vodah Unije razdelkov ICES 2a in 3a ter podobmočja ICES 4. Ker naj bi bilo znanstveno mnenje ICES znano šele februarja 2019, je do izdaje tega mnenja primerno TAC in kvote za navedeni stalež začasno določiti na vrednost nič.

(25)Unija je v skladu s postopkom, določenim v sporazumih ali protokolih o odnosih na področju ribištva z Norveško 11 in Ferskimi otoki 12 , s tema partnerjema opravila posvetovanja o ribolovnih pravicah. V skladu s postopkom, določenim v sporazumu in protokolu o odnosih na področju ribištva z Grenlandijo 13 , je skupni odbor določil stopnjo ribolovnih možnosti, ki so v letu 2019 Uniji na voljo v grenlandskih vodah. Zato je treba te ribolovne možnosti vključiti v to uredbo.

(26)Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) je na letnem zasedanju leta 2018 sprejela ohranitvene ukrepe za dva staleža rdečega okuna v Irmingerjevem morju. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(27)Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) je na letnem zasedanju leta 2017 stopnjo TAC za južnoatlantskega belega tuna in rumenoplavutega tuna ohranila na isti ravni. Komisija ICCAT je sprejela tudi povečanja TAC za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter severnega belega tuna. TAC za leto 2018 za severnega belega tuna za Španijo že odraža odbitek 945,56 tone zaradi prelova iz leta 2016. Ta prelov je bil na ravni ICCAT nadomeščen z ribolovnimi možnostmi drugih držav članic (Francije, Irske, Portugalske in Združenega kraljestva). Da se tem državam članicam zagotovi polno nadomestilo, bo potrebno dodatno povračilo s strani Španije.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(28)V skladu s priporočilom ICCAT 16-05 se TAC za sredozemsko mečarico za leto 2018 zmanjša. Tako kot za stalež modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju bi bilo primerno, da bi za ulov vseh drugih staležev ICCAT v okviru rekreacijskega ribolova veljale omejitve, ki jih je sprejela ICCAT. Poleg tega bi morale za ribiška plovila Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, veljati omejitve zmogljivosti, ki jih je sprejela ICCAT v svojem priporočilu št. 15-01. Vse te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(29)Pogodbenice Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki (CCAMLR) so na 36. letnem zasedanju leta 2017 sprejele omejitve ulova za ciljne vrste in vrste prilova za obdobje od 1. decembra 2017 do 30. novembra 2018. Pri določanju ribolovnih možnosti za leto 2018 bi bilo treba upoštevati izkoriščenost kvot v letu 2017.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(30)Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) je na letnem zasedanju leta 2017 sprejela nove omejitve ulova za rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), ki ne vplivajo na omejitve ulova Unije v IOTC. Prav tako je zmanjšala možnosti za uporabo naprav za zbiranje rib in oskrbovalnih plovil. Te določbe na letnem zasedanju leta 2018 niso bile revidirane, zato bi bilo treba nadaljevati z njihovim prenosom v pravo Unije.

(31)Letno zasedanje Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) bo potekalo od 23. do 27. januarja 2019. Primerno je, da se trenutni ukrepi na območju Konvencije SPRFMO začasno ohranijo do tega letnega zasedanja.

(32)Medameriška komisija za tropske tune (IATTC) je na letnem zasedanju leta 2017 sprejela ohranitvene ukrepe za rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna za obdobje 2018–2020. Ti na letnem zasedanju leta 2018 niso bili revidirani, zato bi bilo treba nadaljevati z njihovim prenosom v pravo Unije.

(33)Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna (CCSBT) je na letnem zasedanju leta 2017 potrdila TAC za južnega modroplavutega tuna za obdobje 2018–2020, kot je bil sprejet na letnem zasedanju leta 2016. Zdaj veljavne ukrepe za dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih je sprejela CCSBT, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(34)Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika (SEAFO) na letnem zasedanju leta 2017 ni spremenila ohranitvenega ukrepa za dvoletni TAC za patagonsko zobato ribo, globokomorsko rdečo rakovico, sluzoglavko in pelagično oklepnoglavko, kot je bil sprejet leta 2016. Ohranitveni ukrep za dvoletni TAC za oranžno sluzoglavko v razdelku B1 ni bil spremenjen in se še naprej uporablja v letu 2018. Zdaj veljavne ukrepe za dodelitev ribolovnih možnosti, ki jih je sprejela SEAFO, bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(35)Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je na 14. letnem zasedanju sprejela ohranitvene in upravljalne ukrepe za tropske tune. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(36)Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) je na 40. letnem zasedanju leta 2018 sprejela več ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže na podobmočjih 1–4 območja Konvencije NAFO. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(37)Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) je na 40. letnem zasedanju leta 2016 sprejela omejitve ulova in napora za nekatere male pelagične staleže za leti 2017 in 2018 na geografskih podobmočjih 17 in 18 (Jadransko morje) območja Sporazuma GFCM. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije. Največje omejitve ulova iz Priloge IL so določene zgolj za eno leto in brez poseganja v druge ukrepe, ki bodo sprejeti v prihodnje, in v morebitno shemo dodeljevanja državam članicam.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(38)Ob upoštevanju posebnosti slovenske flote in njenega zanemarljivega vpliva na staleže malih pelagičnih vrst je primerno ohraniti obstoječe ribolovne vzorce in slovenski floti omogočiti dostop do minimalne količine malih pelagičnih vrst.

(39)Pogodbenice Sporazuma o ribolovu v južnem Indijskem oceanu (SIOFA) so na petem zasedanju leta 2018 sprejele ukrepe za ohranjanje in upravljanje staležev, ki spadajo na področje uporabe Sporazuma. Te ukrepe bi bilo treba prenesti v pravo Unije.

(40)Zadevne regionalne organizacije za upravljanje ribištva (RFMO) ob koncu leta sprejmejo nekatere mednarodne ukrepe, ki ustvarjajo ali omejujejo ribolovne možnosti za Unijo in začnejo veljati pred začetkom veljavnosti te uredbe. Zato bi bilo treba določbe, ki takšne ukrepe prenašajo v pravo Unije, uporabljati retroaktivno. Ker ribolovna sezona na območju Konvencije CCAMLR traja od 1. decembra do 30. novembra in ker so zato nekatere ribolovne možnosti ali prepovedi na območju Konvencije CCAMLR določene za obdobje, ki se začne s 1. decembrom 2017, je ustrezno, da se zadevne določbe te uredbe uporabljajo od navedenega datuma. Takšna retroaktivna uporaba ne posega v načelo legitimnih pričakovanj, saj je članicam CCAMLR prepovedano loviti brez dovoljenja na območju Konvencije CCAMLR.

[Uvodna izjava, zadevni členi in priloge bodo posodobljeni po letnem zasedanju.]

(41)Kar zadeva ribolovne možnosti za snežnega morskega pajka na območju okoli Svalbarda, zagotavlja Pariška pogodba iz leta 1920 vsem svojim pogodbenicam enak in nediskriminatoren dostop do virov, tudi v zvezi z ribolovom. Stališče Unije glede tega dostopa v zvezi z ribolovom snežnega morskega pajka v epikontinentalnem pasu okrog Svalbarda je opredeljeno v dveh verbalnih notah Norveški z dne 25. oktobra 2016 in 24. februarja 2017. Da bi bilo izkoriščanje snežnega morskega pajka na območju Svalbarda skladno s takšnimi nediskriminatornimi pravili za upravljanje, kot jih lahko določi Norveška, pod suverenostjo in v pristojnosti katere je območje znotraj meja iz navedene pogodbe, je primerno določiti število plovil, ki jim je dovoljeno izvajati tak ribolov. Dodelitev takih ribolovnih možnosti državam članicam je omejena na leto 2019. Opozoriti je treba, da so v Uniji za zagotavljanje skladnosti z veljavnim pravom odgovorne predvsem države članice zastave.

(42)V skladu z izjavo Unije, ki je naslovljena na Bolivarsko republiko Venezuelo, o odobritvi ribolovnih možnosti v vodah Unije za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Bolivarske republike Venezuele v izključni ekonomski coni ob obali Francoske Gvajane 14 , je treba določiti ribolovne možnosti za hlastača, ki so Venezueli na voljo v vodah Unije.

(43)Ker je treba nekatere določbe uporabljati kontinuirano in da bi se izognili pravni negotovosti v obdobju od konca leta 2019 do datuma začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020, bi se morale določbe, ki zadevajo prepovedi in zaprte sezone, iz te uredbe še naprej uporabljati tudi na začetku leta 2020, dokler ne začne veljati uredba o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020.

(44)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dovoljenjem posameznim državam članicam za upravljanje dodelitev ribolovnega napora v skladu s sistemom kilovatnih dni. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 15 .

(45)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z dodeljevanjem dodatnega števila dni na morju za dokončno prekinitev ribolovnih dejavnosti in večjo prisotnost znanstvenih opazovalcev ter v zvezi z določitvijo oblike tabel za zbiranje in prenos informacij glede prenosa dni na morju med ribiškimi plovili, ki plujejo pod zastavo države članice. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(46)Da bi se izognili prekinitvi ribolovnih dejavnosti in ribičem Unije zagotovili preživetje, bi bilo treba to uredbo uporabljati od 1. januarja 2019, razen določb o omejitvah ribolovnega napora, ki bi jih bilo treba uporabljati od 1. februarja 2019, in nekaterih določb za posebne regije, ki bi morale imeti poseben datum začetka uporabe. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.

(47)Ribolovne možnosti bi bilo treba uporabljati popolnoma v skladu s pravom Unije –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta uredba določa ribolovne možnosti, ki so na voljo v vodah Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib.

2.Ribolovne možnosti iz odstavka 1 vključujejo:

(a)omejitve ulova za leto 2019 in, kadar je tako določeno v tej uredbi, za leto 2020;

(b)omejitve ribolovnega napora za obdobje od 1. februarja 2019 do 31. januarja 2020, razen če so v členih 26, 27 in 40 določena druga obdobja za omejitve napora, ter tudi v zvezi z določbami glede naprav za zbiranje rib;

(c)ribolovne možnosti za obdobje od 1. decembra 2018 do 30. novembra 2019 za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR;

(d)ribolovne možnosti za nekatere staleže na območju Konvencije IATTC, določene v členu 28 za obdobja v letih 2019 in 2020 iz navedenega člena.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za naslednja plovila:

(a)ribiška plovila Unije;

(b)plovila tretjih držav v vodah Unije.

2.Ta uredba se uporablja tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevnih določbah.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:

(a)„plovilo tretje države“ pomeni ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo tretje države in je v njej registrirano;

(b)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

(c)„mednarodne vode“ pomenijo vode, ki so zunaj suverenosti ali jurisdikcije katere koli države;

(d)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:

(i)za ribolov, za katerega velja izjema od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4)–(7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža iztovori vsako leto;

(ii)za vse druge vrste ribolova količino rib, ki se lahko iz posameznega staleža ulovi vsako leto;

(e)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;

(f)„analitična ocena“ pomeni količinske ocene trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, ki so bile v znanstvenem pregledu označene kot dovolj kakovostne za pripravo znanstvenega mnenja o možnostih za prihodnje ulove;

(g)„velikost mrežnega očesa“ pomeni velikost mrežnega očesa ribiških mrež, kot je določena v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 517/2008 16 ;

(h)„register ribiške flote Unije“ pomeni register, ki ga je vzpostavila Komisija v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(i)„ribolovni ladijski dnevnik“ pomeni ladijski dnevnik iz člena 14 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 4
Ribolovna območja

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve območij:

(a)območja ICES (Mednarodni svet za raziskovanje morja) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 17 ;

(b)„Skagerrak“ pomeni geografsko območje, ki je na zahodu omejeno s črto od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes in na jugu s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna ter od te točke do najbližje točke na švedski obali;

(c)„Kattegat“ pomeni geografsko območje, ki je na severu omejeno s črto od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od te točke do najbližje točke na švedski obali ter na jugu s črto od Hasenøreja do Gnibens Spidsa, od Korshageja do Spodsbjerga in od Gilbjerg Hoveda do Kullena;

(d)„funkcionalna enota 16 podobmočja ICES 7“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–53° 30' S 15° 00' Z,

–53° 30' S 11° 00' Z,

–51° 30' S 11° 00' Z,

–51° 30' S 13° 00' Z,

–51° 00' S 13° 00' Z,

–51° 00' S 15° 00' Z,

–53° 30' S 15° 00' Z;

(e)„funkcionalna enota 26 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–43° 00' S 8° 00' Z,

–43° 00' S 10° 00' Z,

–42° 00' S 10° 00' Z,

–42° 00' S 8° 00' Z;

(f)„funkcionalna enota 27 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

–42° 00' S 8° 00' Z,

–42° 00' S 10° 00' Z,

–38° 30' S 10° 00' Z,

–38° 30' S 9° 00' Z,

–40° 00' S 9° 00' Z,

–40° 00' S 8° 00' Z;

(g)„funkcionalna enota 30 razdelka ICES 9a“ pomeni geografsko območje pod jurisdikcijo Španije v Cadiškem zalivu in v sosednjih vodah razdelka 9a;

(h)„Cadiški zaliv“ pomeni geografsko območje v razdelku ICES 9a vzhodno od zemljepisne dolžine 7° 23' 48'' Z;

(i)„območje Konvencije CCAMLR (Komisija za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki)“ je geografsko območje, opredeljeno v točki (a) člena 2 Uredbe Sveta (ES) št. 601/2004 18 ;

(j)območja CECAF (Odbor za ribištvo za vzhodni srednji Atlantik) so geografska območja, določena v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 19 ;

(k)„geografska podobmočja GFCM (Generalna komisija za ribištvo v Sredozemlju)“ so območja, opredeljena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 20 ;

(l)„območje Konvencije IATTC (Medameriška komisija za tropske tune)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, ustanovljene leta 1949 s Konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko 21 ;

(m)„območje Konvencije ICCAT (Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku)“ je geografsko območje, opredeljeno v Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku 22 ;

(n)„območje pristojnosti IOTC (Komisija za tune v Indijskem oceanu)“ je geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tune v Indijskem oceanu 23 ;

(o)območja NAFO (Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika) so geografska območja, določena v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 24 ;

(p)„območje Konvencije SEAFO (Organizacija za ribištvo jugovzhodnega Atlantika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku 25 ;

(q)„območje Sporazuma SIOFA“ je geografsko območje, opredeljeno v Sporazumu o ribolovu v južnem Indijskem oceanu 26 ;

(r)„območje Konvencije SPRFMO (Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu 27 ;

(s)„območje Konvencije WCPFC (Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika)“ je geografsko območje, opredeljeno v Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana 28 ;

(t)„odprto morje Beringovega morja“ je geografsko območje odprtega morja Beringovega morja več kakor 200 morskih milj od osnovnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja obalnih držav Beringovega morja;

(u)„območje prekrivanja med IATTC in WCPFC“ je geografsko območje, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna dolžina 130° Z,

–zemljepisna širina 4º J,

–zemljepisna širina 50º J.

NASLOV II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 5
TAC in dodelitve

1.TAC za ribiška plovila Unije v vodah Unije ali nekaterih vodah zunaj Unije in dodeljevanje teh TAC državam članicam ter po potrebi pogoji, ki so s tem funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi I.

2.Ribiška plovila Unije imajo dovoljenje za ulov v okviru TAC iz Priloge I k tej uredbi v vodah, ki spadajo pod ribolovno jurisdikcijo Ferskih otokov, Grenlandije in Norveške, ter na ribolovnem območju okrog otoka Jan Mayen ob upoštevanju pogojev iz člena 15 te uredbe in Priloge III k tej uredbi ter pogojev iz Uredbe (EU) 2017/2403 29 in njenih izvedbenih določb.

Člen 6
TAC, ki jih določijo države članice

1.TAC za nekatere staleže rib določi zadevna država članica. Ti staleži so določeni v Prilogi I.

2.TAC, ki jih določi država članica:

(a)so skladni z načeli in predpisi skupne ribiške politike, predvsem z načelom trajnostnega izkoriščanja staleža, in

(b)privedejo do:

(i)če so analitične ocene na voljo, izkoriščanja staleža, ki se, kolikor je mogoče, sklada z največjim trajnostnim donosom od leta 2019 dalje, ali

(ii)če analitične ocene niso na voljo ali so nepopolne, izkoriščanja staleža v skladu s previdnostnim pristopom k upravljanju ribištva.

3.Vsaka zadevna država članica Komisiji do 15. marca 2019 predloži naslednje informacije:

(a)sprejete TAC;

(b)podatke, ki jih zbere in oceni zadevna država članica ter na katerih temeljijo sprejeti TAC;

(c)podrobnosti o tem, kako sprejeti TAC izpolnjujejo zahteve iz odstavka 2.

Člen 7
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

1.Ulov, za katerega ne velja obveznost iztovarjanja iz člena 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, se obdrži na krovu ali iztovori le, če:

(a)so ulov opravila plovila, ki plujejo pod zastavo države članice, ki ima kvoto, in ta kvota ni izčrpana ali

(b)je ulov sestavljen iz deleža kvote Unije, ki državam članicam ni bil dodeljen s kvotami, in ta kvota Unije ni izčrpana.

2.Staleži neciljnih vrst v okviru varnih bioloških meja iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so določeni v Prilogi I k tej uredbi za namene odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot, določenih v navedenem členu.

Člen 8
Omejitve ribolovnega napora

Za obdobja iz člena 1(2)(b) se uporabljajo naslednji ukrepi v zvezi z ribolovnim naporom:

(a)Priloga IIA za obnovitev staležev osliča in škampa v razdelkih ICES 8c in 9a, z izjemo Cadiškega zaliva;

(b)Priloga IIB za upravljanje staleža morskega lista v razdelku ICES 7e.

Člen 9
Ukrepi za ribolov brancina

1.Za ribiška plovila Unije in komercialni ribolov z obale je prepovedano loviti brancina v razdelkih ICES 4b in 4c ter na podobmočju ICES 7. Prav tako je prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenih območjih.

2.Ribiška plovila Unije lahko v razdelkih ICES 4b, 4c, 7d, 7e, 7f in 7h ter v vodah znotraj 12 morskih milj od temeljnih črt pod suverenostjo Združenega kraljestva v razdelkih ICES 7a in 7g z odstopanjem od odstavka 1 v januarju 2019 in od 1. aprila do 31. decembra 2019 lovijo brancina ter obdržijo na krovu, premeščajo, pretovarjajo ali iztovarjajo brancina, ulovljenega na navedenem območju, in sicer z naslednjim orodjem in znotraj naslednjih omejitev:

(a)z uporabo pridnenih vlečnih mrež 30 količina neizogibnega prilova ne presega 100 kilogramov na mesec in 1 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu plovila v enem samem dnevu;

(b)z uporabo potegalk 31 količina neizogibnega prilova ne presega 180 kilogramov na mesec in 1 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu plovila v enem samem dnevu;

(c)z uporabo trnkov in vrvic 32 količina ne presega 7 ton na plovilo na leto;

(d)z uporabo zabodnih mrež na kolih 33 količina neizogibnega prilova ne presega 1,2 tone na plovilo na leto in 1 % teže celotnega ulova morskih organizmov na krovu plovila v enem samem dnevu;

Odstopanja iz prvega pododstavka se uporabljajo za ribiška plovila Unije, ki so zabeležila ulove brancina v obdobju od 1. julija 2015 do 30. septembra 2016: v točki (c) z zabeleženimi ulovi s trnki in vrvicami ter v točki (d) z zabeleženimi ulovi z zabodnimi mrežami na kolih. V primeru zamenjave ribiškega plovila Unije lahko države članice dovolijo, da se odstopanje uporabi za drugo ribiško plovilo, pod pogojem da se število ribiških plovil Unije, za katera velja to odstopanje, in njihova skupna ribolovna zmogljivost ne povečata.

3.Omejitve ulova iz odstavka 2 niso prenosljive med plovili in iz enega meseca v drugega, če se uporablja mesečna omejitev. Za ribiška plovila Unije, ki uporabljajo več orodij v istem koledarskem mesecu, se uporabi nižja omejitev ulova iz odstavka 2 za vsako orodje.

Države članice Komisiji sporočijo podatke o celotnem ulovu brancina po posameznih vrstah orodja najpozneje v 15 dneh po koncu vsakega meseca.

4.    Pri rekreacijskem ribolovu, tudi z obale, sta v razdelkih ICES 4b, 4c, 6a, 7a do 7k

(a)od 1. januarja do 31. marca in od 1. novembra do 31. decembra 2019 dovoljena le ulov in izpustitev, ki omogočata visoke stopnje preživetja brancina. V navedenem obdobju je prepovedano obdržati na krovu, premeščati, pretovarjati ali iztovarjati brancina, ulovljenega na navedenem območju;

(b)od 1. aprila do 31. oktobra 2019 lahko vsak ribič obdrži največ en osebek brancina na dan.

5.Pri rekreacijskem ribolovu v razdelkih ICES 8a in 8b lahko vsak ribič obdrži največ tri osebke brancina na dan.

Člen 10
Ukrepi za ribolov jegulje

[Ukrepi v zvezi z jeguljo bodo določeni na podlagi znanstvenega mnenja ICES po opravljeni celoviti analizi navedenega mnenja. Znanstveno mnenje za južnoevropski stalež brancina bo objavljeno 7. novembra 2018.]

Člen 11
Posebne določbe o dodelitvah ribolovnih možnosti

1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:

(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)odbitke in ponovne dodelitve v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(c)ponovne dodelitve v skladu s členom 10(4) Uredbe (ES) št. 1006/2008;

(d)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(e)količine, ki so bile zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 in členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(f)odbitke na podlagi členov 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(g)prenose in izmenjave kvot v skladu s členom 16 te uredbe.

2.Staleži, za katere velja previdnostni ali analitski TAC, so za namene upravljanja TAC in kvot iz leta v leto iz Uredbe (ES) št. 847/96 določeni v Prilogi I k tej uredbi.

3.Razen kadar je drugače določeno v Prilogi I k tej uredbi, se za staleže, za katere velja previdnostni TAC, uporablja člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96, za staleže, za katere velja analitski TAC, pa člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe.

4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 12
Zaprte ribolovne sezone

1.Od 1. maja do 31. maja 2019 je v Plitvini ježevcev prepovedano loviti ali obdržati na krovu naslednje vrste: trsko, krilatega romba, morsko spako, vahnjo, mola, osliča, škampa, morsko ploščo, polaka, saja, raže, morskega lista, morskega menka, modrega lenga, lenga in trneža.

V tem odstavku Plitvina ježevcev obsega geografsko območje, ki ga določajo stranice loksodrome, ki se stikajo v naslednjih točkah:

Z odstopanjem od prvega pododstavka je v skladu s členom 50(3), (4) in (5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 skozi Plitvino ježevcev dovoljen prehod plovilom, ki imajo na krovu vrste iz navedenega pododstavka.

2.Gospodarski ribolov prave peščenke s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm je v razdelkih ICES 2a in 3a ter na podobmočju ICES 4 prepovedan od 1. januarja do 31. marca 2019 in od 1. avgusta do 31. decembra 2019.

Prepoved iz prvega pododstavka velja tudi za plovila tretjih držav, ki imajo dovoljenje za ribolov prave peščenke in z njo povezan prilov v vodah Unije podobmočja ICES 4.

Člen 13
Prepovedi

1.Ribiškim plovilom Unije je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati naslednje vrste:

(a)žarkasto ražo (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES 2a, 3a in 7d ter podobmočja ICES 4;

(b)belega morskega volka (Carcharodon carcharías) v vseh vodah;

(c)luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(d)portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(e)morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) v vseh vodah;

(f)temnega morskega psa (Dalatias licha) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(g)kljunatega morskega psa (Deania calcea) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(h)kompleks vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8, 9 in 10;

(i)velikega svetilca (Etmopterus princeps) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1 in 14;

(j)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(k)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES 2a in podobmočja ICES 4 ter v vodah Unije in mednarodnih vodah podobmočij ICES 1, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(l)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vseh vodah;

(m)naslednje vrste raž iz rodu Mobula v vseh vodah:

(i)Mobula mobular;

(ii)Mobula rochebrunei;

(iii)Mobula japanica;

(iv)Mobula thurstoni;

(v)Mobula eregoodootenkee;

(vi)Mobula munkiana;

(vii)Mobula tarapacana;

(viii)Mobula kuhlii;

(ix)Mobula hypostoma;

(x) Mobula alfredi;

(xi) Mobula birostris;

(n)naslednje vrste pilarjev (Pristidae) v vseh vodah:

(i)Anoxypristis cuspidata;

(ii)Pristis clavata;

(iii)Pristis pectinata;

(iv)Pristis pristis;

(v)Pristis zijsron;

(o)ražo trnjevko (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(p)norveško kljunato ražo (Dipturus nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES 6a, 6b, 7a, 7b, 7c, 7e, 7f, 7g, 7h in 7k;

(q)valovito progasto ražo (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES 6 in 10;

(r)orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah;

(s)navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v Sredozemskem morju;

(t)belo ražo (Rostroraja alba) v vodah Unije podobmočij ICES 6, 7, 8, 9 in 10;

(u)goslaše (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 12;

(v)trneža (Squalus acanthias) v vodah Unije podobmočij ICES 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10, razen v skladu s programi izogibanja prilovu, kot so določeni v Prilogi IA;

(x)sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.

2.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavka 1 ne smejo poškodovati. Osebki se takoj izpustijo.

Člen 14
Prenos podatkov

Kadar države članice na podlagi členov 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 Komisiji pošljejo podatke v zvezi z iztovarjanjem količin ujetih staležev, pri tem uporabijo oznake staležev iz Priloge I k tej uredbi.

Poglavje II
Dovoljenja za ribolov v vodah tretjih držav

Člen 15
Dovoljenja za ribolov

1.Največje število dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije, ki lovijo v vodah tretje države, je določeno v Prilogi III.

2.Država članica, ki prenese kvoto na drugo državo članico („zamenjava“) na ribolovnih območjih iz Priloge III k tej uredbi na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, ob tem ustrezno prenese tudi dovoljenja za ribolov, o prenosu pa uradno obvesti Komisijo. Vendar skupno število dovoljenj za ribolov za posamezno ribolovno območje, določeno v Prilogi III k tej uredbi, ne sme biti preseženo.

Poglavje III
Ribolovne možnosti v vodah regionalnih organizacij
za upravljanje ribištva

[Oddelki 2–3, 5, 7–10 v tem poglavju bodo posodobljeni po letnih zasedanjih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.]

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 16
Prenosi in izmenjave kvot

1.Če so v skladu s pravili regionalnih organizacij za upravljanje ribištva (v nadaljnjem besedilu: RFMO) med pogodbenicami RFMO dovoljeni prenosi ali izmenjave kvot, lahko država članica (v nadaljnjem besedilu: zadevna država članica) s pogodbenico RFMO preuči zadevne možnosti in po potrebi določi možen okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot.

2.Komisija lahko po uradnem obvestilu zadevne države članice odobri okvir nameravanega prenosa ali izmenjave kvot, za katere je država članica preučila možnosti z ustrezno pogodbenico RFMO. Nato brez nepotrebnega odlašanja izrazi soglasje, s katerim se zaveže k takšnemu prenosu ali izmenjavi kvot z ustrezno pogodbenico RFMO. Komisija o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot uradno obvesti sekretariat RFMO v skladu s pravili navedene organizacije.

3.Komisija obvesti države članice o dogovorjenem prenosu ali izmenjavi kvot.

4.Ribolovne možnosti, prejete od ustrezne pogodbenice RFMO ali prenesene nanjo v okviru prenosa ali izmenjave kvot, se štejejo za kvote, dodeljene zadevni državi članici ali odštete od dodelitve za zadevno državo članico, od trenutka, ko prenos ali izmenjava kvot začne učinkovati v skladu s pogoji dogovora, doseženega z ustrezno pogodbenico RFMO, ali v skladu s pravili zadevne RFMO, kot je primerno. V skladu z načelom relativne stabilnosti ribolovnih dejavnosti takšna dodelitev ne spremeni obstoječega delitvenega ključa za namen dodelitve ribolovnih možnosti med države članice.

5.Ta člen se uporablja do 31. januarja 2020 za prenose kvot s pogodbenice RFMO na Unijo in nato za njihovo dodeljevanje državam članicam.

Oddelek 2
Območje Konvencije ICCAT

Člen 17
Omejitve ribolovnih zmogljivosti ter zmogljivosti gojenja in pitanja

1.Število plovil Unije za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v vzhodnem Atlantiku, se omeji v skladu s točko 1 Priloge IV.

2.Število plovil Unije za mali obalni ribolov, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm v Sredozemskem morju, se omeji v skladu s točko 2 Priloge IV.

3.Število ribiških plovil Unije, ki lovijo modroplavutega tuna v Jadranskem morju zaradi gojenja, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna med 8 kg/75 cm in 30 kg/115 cm, je omejeno v skladu s točko 3 Priloge IV.

4.Število in skupna zmogljivost v bruto tonaži ribiških plovil, ki imajo dovoljenje za ribolov, zadržanje na krovu, pretovarjanje, prevoz ali iztovarjanje modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, se omejita v skladu s točko 4 Priloge IV.

5.Število pasti za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju je omejeno v skladu s točko 5 Priloge IV.

6.Zmogljivosti gojenja in pitanja modroplavutega tuna ter največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna, dodeljeni ribogojnicam v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, so omejeni v skladu s točko 6 Priloge IV.

7.Največje število ribiških plovil Unije, ki imajo dovoljenje za ribolov severnega belega tuna kot ciljne vrste v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 520/2007, se omeji v skladu s točko 7 Priloge IV k tej uredbi.

8.Največje število ribiških plovil Unije z dolžino vsaj 20 metrov, ki lovijo veleokega tuna na območju Konvencije ICCAT, je omejeno v skladu s točko 8 Priloge IV.

Člen 18
Rekreacijski ribolov

Države članice po potrebi iz svojih dodeljenih kvot, določenih v Prilogi ID, dodelijo poseben delež za rekreacijski ribolov.

Člen 19
Morski psi

1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa velikooke morske lisice (Alopias superciliosus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

2.Prepove se usmerjeni ribolov vrst morske lisice iz rodu Alopias.

3.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa kladvenic iz družine Sphyrnidae (razen Sphyrna tiburo) v povezavi z ribolovom na območju Konvencije ICCAT je prepovedano.

4.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa oceanskega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

5.Obdržanje na krovu svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

Oddelek 3
Območje Konvencije CCAMLR

Člen 20
Prepovedi in omejitve ulova

1.Neposredni ribolov vrst iz dela A Priloge V je prepovedan na območjih in v obdobjih, določenih v navedeni prilogi.

2.Za raziskovalni ribolov se TAC in omejitve prilova, določene v delu B Priloge V, uporabljajo na podobmočjih iz navedene priloge.

Člen 21
Raziskovalni ribolov

1.Države članice lahko v letu 2019 sodelujejo v raziskovalnem ribolovu zobate ribe (Dissostichus spp.) s parangalom na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a zunaj območij nacionalne jurisdikcije. Če namerava država članica sodelovati pri tem ribolovu, o tem obvesti sekretariat CCAMLR v skladu s členoma 7 in 7a Uredbe (ES) št. 601/2004, vsekakor pa najpozneje do 1. junija 2019.

2.Kar zadeva podobmočji FAO 88.1 in 88.2 ter razdelke 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a, so TAC in omejitve prilova po podobmočjih in razdelkih ter njihova razporeditev med manjše raziskovalne enote v vsakem izmed njih navedeni v delu B Priloge V. Ribolov v kateri koli manjši raziskovalni enoti preneha, ko prijavljeni ulov doseže določeni TAC, in se v zadevni manjši raziskovalni enoti ustavi do konca sezone.

3.Ribolov se odvija v čim večjem geografskem in globinskem razponu, da bi dobili informacije, potrebne za določitev ribolovnega potenciala in se izognili preveliki koncentraciji ulova in ribolovnega napora. Vendar pa je ribolov na podobmočjih FAO 88.1 in 88.2 ter v razdelkih 58.4.1, 58.4.2 in 58.4.3a prepovedan v globini manj kot 550 metrov.

Člen 22
Ribolov krila v ribolovni sezoni 2019/2020

1.Če država članica namerava loviti krila (Euphausia superba) na območju Konvencije CCAMLR v ribolovni sezoni 2019/2020, o svojem namenu loviti krila najpozneje do 1. maja 2019 uradno obvesti Komisijo, pri čemer uporabi obrazec iz dela C Priloge V k tej uredbi. Komisija na podlagi informacij držav članic najpozneje do 30. maja 2019 pošlje uradna obvestila sekretariatu CCAMLR.

2.Uradno obvestilo iz odstavka 1 tega člena vključuje tudi informacije iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004 za vsako plovilo, ki mu država članica dovoli ribolov krila.

3.Država članica, ki namerava na območju Konvencije CCAMLR loviti krila, o tem uradno obvesti CCAMLR samo v primeru plovil z dovoljenji, ki v času obveščanja plujejo pod njeno zastavo ali ki plujejo pod zastavo druge članice CCAMLR in se od njih v času ribolova pričakuje, da bodo plula pod zastavo navedene države članice.

4.Države članice lahko dovolijo sodelovanje pri ribolovu krila plovilom, ki niso plovila, prijavljena sekretariatu CCAMLR v skladu z odstavki 1, 2 in 3 tega člena, če plovilo z dovoljenjem ne more sodelovati zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takšnih primerih zadevna država članica nemudoma obvesti sekretariat CCAMLR in Komisijo ter pri tem navede:

(a)vse podatke o nameravanih nadomestnih plovilih, vključno z informacijami iz člena 3 Uredbe (ES) št. 601/2004;

(b)podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

5.Države članice plovilom, navedenim na katerem koli seznamu plovil CCAMLR, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov, ne dovolijo sodelovati pri ribolovu krila.

Oddelek 4
Območje pristojnosti IOTC

Člen 23
Omejitev ribolovne zmogljivosti plovil, ki lovijo na območju pristojnosti IOTC

1.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo tropskega tuna na območju pristojnosti IOTC, in ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 1 Priloge VI.

2.Največje število ribiških plovil Unije, ki lovijo mečarico (Xiphias gladius) in belega tuna (Thunnus alalunga) na območju pristojnosti IOTC, ter ustrezna zmogljivost v bruto tonaži sta določena v točki 2 Priloge VI.

3.Države članice lahko plovila, določena za eno od vrst ribolova iz odstavkov 1 in 2, prerazporedijo na drug ribolov, če lahko Komisiji dokažejo, da ta sprememba ne bo pomenila večjega ribolovnega napora za zadevne staleže rib.

4.Kadar je predlagan prenos zmogljivosti na floto držav članic, slednje zagotovijo, da so plovila, ki se bodo prenesla, na seznamu plovil IOTC ali na seznamu plovil drugih RFMO za tuna. Poleg tega ne sme biti preneseno nobeno plovilo, ki je na seznamu plovil, ki izvajajo nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov, katere koli RFMO.

5.Države članice lahko svoje ribolovne zmogljivosti prek zgornjih meja iz odstavkov 1 in 2 povečajo le v okviru omejitev, določenih v razvojnih načrtih, predloženih IOTC.

Člen 24
Plavajoče naprave za zbiranje rib in oskrbovalna plovila

1.Plovila z zaporno plavarico ne uporabljajo več kot 350 aktivnih plavajočih naprav za zbiranje rib naenkrat.

2.Število oskrbovalnih plovil ne presega enega oskrbovalnega plovila v podporo vsaj dvema ploviloma z zapornimi plavaricami, ki vsa plujejo pod zastavo iste države članice. Ta določba se ne uporablja za države članice, ki uporabljajo le eno oskrbovalno plovilo.

3.Posameznemu plovilu z zaporno plavarico kadar koli pomaga največ eno posamezno oskrbovalno plovilo, ki pluje pod zastavo iste države.

4.Unija na seznam plovil z dovoljenjem IOTC od 1. januarja 2018 ne bo dodala nobenih novih ali dodatnih oskrbovalnih plovil.

Člen 25
Morski psi

1.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa morskih lisic vseh vrst iz družine Alopiidae je prepovedano pri vseh vrstah ribolova.

2.Obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa oceanskega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus) je prepovedano pri vseh vrstah ribolova, razen za plovila, krajša od 24 metrov skupne dolžine, ki opravljajo izključno ribolovne dejavnosti v izključni ekonomski coni (IEC) države članice, pod katere zastavo plujejo, in pod pogojem, da je njihov ulov namenjen izključno za lokalno porabo.

3.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavkov 1 in 2 ne poškodujejo. Osebki se takoj izpustijo.

Oddelek 5
Območje Konvencije SPRFMO

Člen 26
Pelagični ribolov

1.Samo države članice, ki so dejavno izvajale dejavnosti pelagičnega ribolova na območju Konvencije SPRFMO v letu 2007, 2008 ali 2009, lahko lovijo pelagične staleže na tem območju v skladu s TAC, določenimi v Prilogi IJ.

2.Države članice iz odstavka 1 omejijo skupno raven bruto tonaže plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in v letu 2019 lovijo pelagične staleže, na skupno raven Unije v višini 78 600 bruto tonaže na navedenem območju.

3.Ribolovne možnosti iz Priloge IJ se lahko uporabijo samo pod pogojem, da države članice Komisiji pošljejo seznam plovil, ki dejavno lovijo ali so udeležena pri pretovarjanju na območju Konvencije SPRFMO, zapise sistemov za spremljanje plovil, mesečna poročila o ulovu in, kjer so na voljo, poročila o postankih v pristanišču, najpozneje do petega dne v naslednjem mesecu z namenom, da se te informacije prepošljejo sekretariatu SPRFMO.

Člen 27
Pridneni ribolov

1.Države članice svoj ulov ali napor pri pridnenem ribolovu v letu 2019 na območju Konvencije SPRFMO omejijo na tiste dele območja Konvencije, na katerih je v obdobju od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006 potekal pridneni ribolov, in na raven, ki v navedenem obdobju ne presega povprečnih letnih ravni ulova ali napora. Nad zabeleženim ulovom lahko lovijo le, če SPRFMO odobri njihov načrt za ribolov nad zabeleženimi količinami.

2.Države članice, ki nimajo zabeleženega ulova ali ribolovnega napora pri pridnenem ribolovu na območju Konvencije SPRFMO od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2006, ne izvajajo ribolova, razen če SPRFMO odobri njihov načrt za ribolov brez zabeleženega ulova.

Oddelek 6
Območje Konvencije IATTC

Člen 28
Ribolov z zaporno plavarico

1.Ribolov rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares), veleokega tuna (Thunnus obesus) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) s plovili z zaporno plavarico je prepovedan:

(a)od polnoči (00:00) 29. julija do polnoči (24:00) 8. oktobra 2019 ali od polnoči (00:00) 9. novembra 2019 do polnoči (24:00) 19. januarja 2020 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–tihooceanska obala Amerik,

–zemljepisna dolžina 150° Z,

–zemljepisna širina 40º S,

–zemljepisna širina 40° J;

(b)od polnoči (00:00) 9. oktobra 2019 do polnoči (24:00) 8. novembra 2019 na območju, ki ga opredeljujejo naslednje meje:

–zemljepisna dolžina 96° Z,

–zemljepisna dolžina 110° Z,

–zemljepisna širina 4º S,

–zemljepisna širina 3º J.

2.Zadevne države članice v zvezi z vsakim od svojih plovil Komisijo pred 1. aprilom 2019 uradno obvestijo o izbranem obdobju prepovedi iz odstavka 1. Vsa plovila zadevnih držav članic, opremljena z zaporno plavarico, na območjih, opredeljenih v odstavku 1, v izbranem obdobju ustavijo ribolov z zaporno plavarico.

3.Plovila z zaporno plavarico, ki lovijo tuna na območju Konvencije IATTC, obdržijo na krovu in nato iztovorijo ali pretovorijo celotni ulov rumenoplavutega, veleokega in črtastega tuna.

4.Odstavek 3 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)kadar ribe veljajo za neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(b)med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev celotne količine tuna, ujetega na tem delu potovanja.

Člen 29
Plavajoče naprave za zbiranje rib

1.Plovilo z zaporno plavarico nima več kot 450 aktivnih naprav za zbiranje rib naenkrat, ko se nahaja na območju Konvencije IATTC. Za napravo za zbiranje rib se šteje, da je aktivna, kadar je nameščena na morju, začenja oddajati informacije o svoji lokaciji ter ji sledi plovilo, njegov lastnik ali upravljavec. Naprava za zbiranje rib se aktivira le na krovu plovila z zaporno plavarico.

2.Plovilo z zaporno plavarico v obdobju 15 dni pred začetkom izbranega obdobja prepovedi iz člena 28(1)(a) ne sme nameščati naprav za zbiranje rib in mora pobrati enako število naprav za zbiranje rib, kot jih je bilo prvotno nameščenih v obdobju 15 dni pred začetkom obdobja prepovedi.

3.Države članice Komisiji vsak mesec sporočajo dnevne podatke o vseh aktivnih napravah za zbiranje rib, kot zahteva IATTC. Poročila se predložijo z najmanj 60-dnevnim zamikom, vendar ne več kot s 75-dnevnim zamikom. Komisija te informacije brez odlašanja posreduje sekretariatu IATTC.

Člen 30
Omejitve ulova za veleokega tuna pri ribolovu s parangalom

Celotni letni ulov veleokega tuna s plovili s parangali posameznih držav članic na območju Konvencije IATTC ne presega 500 metričnih ton oziroma njihovega letnega ulova veleokega tuna v letu 2001.

Člen 31
Prepoved ribolova oceanskih dolgoplavutih morskih psov

1.Na območju Konvencije IATTC je prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo, prodajati ali iztovarjati kateri koli del trupa ali celoten trup oceanskega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus), ujetega na tem območju.

2.Ob nenamernem ulovu se vrsta iz odstavka 1 ne poškoduje. Osebke upravljavci plovil nemudoma izpustijo.

3.Upravljavci plovil:

(a)zabeležijo število izpustov z navedbo stanja (mrtev ali živ osebek);

(b)informacije iz točke (a) sporočijo državi članici, katere državljani so. Države članice do 31. januarja pošljejo Komisiji podatke, zbrane v preteklem letu.

Člen 32
Prepoved ribolova raž iz družine Mobulidae

Za ribiška plovila Unije je na območju Konvencije IATTC prepovedano loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, shranjevati, ponujati za prodajo ali prodajati kateri koli del trupa ali celoten trup raž iz družine Mobulidae (ki vključuje rodova Manta in Mobula). Ribiška plovila Unije takoj, ko opazijo, da so bile ulovljene raže iz družine Mobulidae, če je le mogoče, te ribe nemudoma izpustijo žive in nepoškodovane.

Oddelek 7
Območje Konvencije SEAFO

Člen 33
Prepoved ribolova globokomorskih morskih psov

Prepovedan je usmerjeni ribolov naslednjih globokomorskih morskih psov na območju Konvencije SEAFO:

–fantomske morske mačke (Apristurus manis),

–bigelowovega svetilca (Etmopterus bigelowi),

–kratkorepega svetilca (Etmopterus brachyurus),

–velikega svetilca (Etmopterus princeps),

–gladkega svetilca (Etmopterus pusillus),

–raže (Rajidae),

–žametastega trneža (Scymnodon squamulosus),

–globokomorskih morskih psov nadvrste Selachimorpha,

–trneža (Squalus acanthias).

Oddelek 8
Območje Konvencije WCPFC

Člen 34
Pogoji za ribolov veleokega tuna, rumenoplavutega tuna, črtastega tuna
in južnopacifiškega belega tuna

1.Države članice zagotovijo, da skupno število ribolovnih dni, dodeljenih plovilom z zaporno plavarico, ki lovijo veleokega tuna (Thunnus obesus), rumenoplavutega tuna (Thunnus albacares) in črtastega tuna (Katsuwonus pelamis) na delu območja Konvencije WCPFC na odprtem morju, ki leži med 20° S in 20° J, ne presega 403 dni.

2.Ribiška plovila Unije ne lovijo južnopacifiškega belega tuna (Thunnus alalunga) na območju Konvencije WCPFC, južno od 20° J.

3.Države članice zagotovijo, da ulov veleokega tuna (Thunnus obesus) s plovili s parangalom ne preseže 2 000 ton.

Člen 35
Upravljanje ribolova z napravami za zbiranje rib

1.Na delu območja Konvencije WCPFC, ki leži med 20° S in 20° J, se med polnočjo (00:00) 1. julija 2019 in polnočjo (24:00) 30. septembra 2019 plovilom z zapornimi plavaricami prepove, da nameščajo, servisirajo ali nastavljajo naprave za zbiranje rib.

2.Poleg prepovedi iz odstavka 1 je prepovedano nastavljati naprave za zbiranje rib na odprtem morju območja Konvencije WCPFC med 20° S in 20° J še dodatna dva meseca: bodisi od polnoči (00:00) 1. aprila 2019 do polnoči (24:00) 31. maja 2019 bodisi od polnoči (00:00) 1. novembra 2019 do polnoči (24:00) 31. decembra 2019. Izbrana dodatna meseca se sporočita Komisiji pred 31. januarjem 2019.

3.Države članice zagotovijo, da nobeno od njihovih plovil z zaporno plavarico ne uporablja naenkrat več kot 350 naprav za zbiranje rib z aktiviranimi bojami, opremljenimi z instrumenti. Boje se aktivirajo izključno na krovu plovila.

4.Vsa plovila z zaporno plavarico, ki lovijo na delu območja Konvencije WCPFC iz odstavka 1, obdržijo na krovu in iztovorijo ali pretovorijo celoten ulov veleokega, rumenoplavutega in črtastega tuna.

5.Odstavek 4 se ne uporablja v naslednjih primerih:

(a)med končnim delom ribolovnega potovanja, če plovilo nima dovolj prostora za shranitev vseh rib;

(b)kadar so ribe neprimerne za prehrano ljudi iz razlogov, ki niso povezani z velikostjo, ali

(c)v primeru resne okvare zamrzovalne opreme.

Člen 36
Omejitve števila ribiških plovil Unije
z dovoljenjem za ribolov mečarice

Največje število ribiških plovil Unije, za katera je bil odobren ribolov mečarice (Xiphias gladius) na območjih južno od 20° J območja Konvencije WCPFC, je navedeno v Prilogi VII.

Člen 37
Omejitve ulova za mečarico pri ribolovu s parangalom južno od 20° J

Države članice zagotovijo, da ulov mečarice (Xiphias gladius) južno od 20° J s plovili s parangalom ne presega omejitev iz Priloge IH. Države članice zagotovijo tudi, da se ribolovni napor za mečarico zaradi tega ukrepa ne prenese na območje severno od 20° J.

Člen 38
Svilnati morski psi in oceanski dolgoplavuti morski psi

1.Prepovedano je zadržanje na krovu, pretovarjanje, skladiščenje ali iztovarjanje katerega koli dela ali celotnega trupa naslednjih vrst na območju Konvencije WCPFC:

(a)svilnatega morskega psa (Carcharhinus falciformis),

(b)oceanskega dolgoplavutega morskega psa (Carcharhinus longimanus).

2.Ob nenamernem ulovu se vrste iz odstavka 1 ne smejo poškodovati. Osebki se takoj izpustijo.

Člen 39
Območje prekrivanja med IATTC in WCPFC

1.Plovila, navedena izključno v registru WCPFC, uporabijo ukrepe iz tega oddelka, ko lovijo na območju prekrivanja med IATTC in WCPFC, kot je določeno v členu 4(u).

2.Plovila, navedena tako v registru WCPFC kot v registru IATTC, ter plovila, navedena izključno v registru IATTC, uporabijo ukrepe iz člena 28(1)(a), (2), (3) in (4) ter členov 29, 30 in 31, ko lovijo na območju prekrivanja med IATTC in WCPFC, kot je določeno v členu 4(u).

Oddelek 9
Območje Sporazuma GFCM

Člen 40
Mali pelagični staleži na geografskih podobmočjih 17 in 18

1.Ulov malih pelagičnih staležev, ki ga opravijo ribiška plovila Unije na geografskih podobmočjih 17 in 18, ne presega ravni iz leta 2014, ki so bile sporočene v skladu s členom 24 Uredbe (EU) št. 1343/2011 in so določene v Prilogi IL k tej uredbi.

2.Za ribiška plovila Unije, ki lovijo male pelagične staleže na geografskih podobmočjih 17 in 18, znaša največje število ribolovnih dni na leto 180. Od teh skupno 180 ribolovnih dni znaša največje število ribolovnih dni za sardelo 144 in za sardona prav tako 144 ribolovnih dni.

Oddelek 10
Beringovo morje

Člen 41
Prepoved ribolova na odprtem morju Beringovega morja

Ribolov aljaškega polaka (Theragra chalcogramma) na odprtem morju Beringovega morja je prepovedan.

Oddelek 11
SIOFA

Člen 42

Začasni ukrepi za pridneni ribolov

1. Države članice, katerih plovila so do leta 2016 več kot 40 dni v katerem koli danem letu lovila na območju iz Sporazuma SIOFA, zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, svoj letni ribolovni napor in/ali ulov pri pridnenem ribolovu omejijo na svojo povprečno letno raven ter da ribolovne dejavnosti potekajo na območju, ki je bilo ocenjeno v oceni učinka, predloženi SIOFA.

2. Države članice, katerih plovila do leta 2016 niso več kot 40 dni v katerem koli danem letu lovila na območju Sporazuma SIOFA, zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, svoj napor in/ali ulov pri pridnenem ribolovu ter prostorsko porazdelitev omejijo v skladu s svojimi preteklimi ribolovnimi dejavnostmi.

NASLOV III
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
ZA PLOVILA TRETJIH DRŽAV V VODAH UNIJE

Člen 43
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške, in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih

Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Norveške, in ribiška plovila, ki so registrirana na Ferskih otokih, imajo dovoljenje za ribolov v vodah Unije v okviru TAC iz Priloge I k tej uredbi ter ob upoštevanju pogojev iz te uredbe in poglavja III Uredbe (ES) št. 1006/2008.

Člen 44
Ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele

Za ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo Venezuele, veljajo pogoji te uredbe in poglavja III Uredbe (ES) št. 1006/2008.

Člen 45
Dovoljenja za ribolov

Največje število dovoljenj za ribolov za plovila tretjih držav, ki lovijo v vodah Unije, je določeno v Prilogi VIII.

Člen 46
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova

Pogoji iz člena 7 se uporabljajo za ulov in prilov plovil tretje države, ki lovijo ribe v okviru dovoljenj iz člena 43.

Člen 47
Zaprte ribolovne sezone

Plovila tretjih držav, ki imajo dovoljenje za ribolov prave peščenke in z njo povezan prilov v vodah Unije podobmočja ICES 4, prave peščenke na tem območju s pridneno vlečno mrežo, potegalko ali podobnim vlečnim orodjem z velikostjo mrežnega očesa manj kot 16 mm ne lovijo od 1. januarja do 31. marca 2019 ter od 1. avgusta do 31. decembra 2019.

Člen 48
Prepovedi

1.Za plovila tretjih držav je prepovedan ribolov, obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje naslednjih vrst, če so iz voda Unije:

(a)žarkaste raže (Amblyraja radiata) v vodah Unije razdelkov ICES 2a, 3a in 7d ter podobmočja ICES 4;

(b)naslednjih vrst pilarjev v vodah Unije:

(i)Anoxypristis cuspidata;

(ii)Pristis clavata;

(iii)Pristis pectinata;

(iv)Pristis pristis;

(v)Pristis zijsron;

(c)morskega psa orjaka (Cetorhinus maximus) in belega morskega volka (Carcharodon carcharias) v vodah Unije;

(d)kompleksa vrst (Dipturus cf. flossada in Dipturus cf. intermedia) kljunate raže (Dipturus batis) v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 3, 4, 6, 7, 8, 9 in 10;

(e)pepelastega morskega psa (Galeorhinus galeus), ulovljenega s parangalom v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 1, 4, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(f)gladkega svetilca (Etmopterus pusillus) v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 1, 4, 5, 6, 7, 8, 12 in 14;

(g)temnega morskega psa (Dalatias licha), kljunatega morskega psa (Deania calcea), luskastega globokomorskega trneža (Centrophorus squamosus), velikega svetilca (Etmopterus princeps) in portugalskega morskega psa (Centroscymnus coelolepis) v vodah Unije razdelka ICES 2a ter podobmočij ICES 1, 4 in 14;

(h)atlantskega morskega psa (Lamna nasus) v vodah Unije;

(i)naslednjih vrst raž iz rodu Mobula v vodah Unije:

(i)Mobula mobular;

(ii)Mobula rochebrunei;

(iii)Mobula japanica;

(iv)Mobula thurstoni;

(v)Mobula eregoodootenkee;

(vi)Mobula munkiana;

(vii)Mobula tarapacana;

(viii)Mobula kuhlii;

(ix)Mobula hypostoma;

(x)Mobula alfredi;

(xi)Mobula birostris;

(j)raže trnjevke (Raja clavata) v vodah Unije razdelka ICES 3a;

(k)norveške kljunate raže (Dipturus nidarosiensis) v vodah Unije razdelkov ICES 6a, 6b, 7a, 7b, 7c, 7e, 7f, 7g, 7h in 7k;

(l)valovito progaste raže (Raja undulata) v vodah Unije podobmočij ICES 6, 9 in 10 ter bele raže (Rostroraja alba) v vodah Unije podobmočij ICES 6, 7, 8, 9 in 10;

(m)goslašev (Rhinobatidae) v vodah Unije podobmočij ICES 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 12;

(n)navadnega goslaša (Rhinobatos rhinobatos) v Sredozemskem morju;

(o)orjaškega kitovca (Rhincodon typus) v vseh vodah;

(p)trneža (Squalus acanthias) v vodah Unije podobmočij 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10;

(q)sklata (Squatina squatina) v vodah Unije.

2.Ob nenamernem ulovu se vrsta iz odstavka 1 ne poškoduje. Osebki se takoj izpustijo.

NASLOV IV
KONČNE DOLOČBE

Člen 49
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 50
Prehodna določba

Člen 9, člen 11(2) ter členi 13, 19, 20, 25, 31, 32, 33, 38, 41 in 48 se v letu 2020 še naprej smiselno uporabljajo do začetka veljavnosti uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2020.

Člen 51
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2019.

Člen 8 se uporablja od 1. februarja 2019. Določbe o ribolovnih možnostih iz členov 20, 21 in 22 ter prilog IE in V za nekatere staleže na območju Konvencije CCAMLR se uporabljajo od 1. decembra 2018.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    COM(2018) 149.

(2)    Glej zlasti dokument „General Context of ICES Advice“ (Splošno ozadje mnenja ICES) na naslednji povezavi: http://www.ices.dk/sites/pub/Publication%20Reports/Advice/2018/2018/Introduction_to_advice_2018.pdf.

(3)    Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(4)    Uredba (EU) 2018/973 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o vzpostavitvi večletnega načrta za pridnene staleže v Severnem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže, določitvi podrobnosti izvajanja obveznosti iztovarjanja v Severnem morju ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 676/2007 in (ES) št. 1342/2008 (UL L 179, 16.7.2018, str. 1).

(5)    Uredba Sveta (ES) št. 509/2007 z dne 7. maja 2007 o vzpostavitvi večletnega načrta za trajnostno izkoriščanje staleža morskega lista v zahodnem Rokavskem prelivu (UL L 122, 11.5.2007, str. 7).

(6)    Uredba (EU) 2016/1627 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009 (UL L 252, 16.9.2016, str. 1).

(7)    Uredba Sveta (ES) št. 2166/2005 z dne 20. decembra 2005 o določitvi ukrepov za obnovitev staležev južnega osliča in škampa v Kantabrijskem morju in zahodno od Iberskega polotoka ter o spremembi Uredbe (ES) št. 850/98 za ohranjanje ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi za varovanje nedoraslih morskih organizmov (UL L 345, 28.12.2005, str. 5).

(8)    Uredba Sveta (ES) št. 1300/2008 z dne 18. decembra 2008 o oblikovanju večletnega načrta za stalež sleda, ki se nahaja zahodno od Škotske, in ribištvo, ki izkorišča navedeni stalež (UL L 344, 20.12.2008, str. 6).

(9)    Uredba Sveta (ES) št. 847/96 z dne 6. maja 1996 o uvedbi dodatnih pogojev za upravljanje celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot iz leta v leto (UL L 115, 9.5.1996, str. 3).

(10)    Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(11)    Sporazum o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško (UL L 226, 29.8.1980, str. 48).

(12)    Sporazum o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo, na eni strani, ter Vlado Danske in lokalno vlado Ferskih otokov, na drugi strani (UL L 226, 29.8.1980, str. 12).

(13)    Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani in vlado Danske ter lokalno vlado Grenlandije na drugi strani (UL L 172, 30.6.2007, str. 4) ter Protokol o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v navedenem sporazumu (UL L 293, 23.10.2012, str. 5).

(14)    UL L 6, 10.1.2012, str. 9.

(15)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(16)    Uredba Komisije (ES) št. 517/2008 z dne 10. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 850/98 v zvezi z določanjem velikosti mrežnega očesa in ocenjevanjem debeline vrvice ribiških mrež (UL L 151, 11.6.2008, str. 5).

(17)    Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

(18)    Uredba Sveta (ES) št. 601/2004 z dne 22. marca 2004 o nekaterih nadzornih ukrepih, ki se uporabljajo za ribolovne aktivnosti na območju Konvencije o ohranjanju živih morskih virov na Antarktiki ter o razveljavitvi uredb (EGS) št. 3943/90, (ES) št. 66/98 in (ES) št. 1721/1999 (UL L 97, 1.4.2004, str. 16).

(19)    Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

(20)    Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).

(21)    Sklenjena s Sklepom Sveta 2006/539/ES z dne 22. maja 2006 o sklenitvi Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropskega tuna, ustanovljene leta 1949 s konvencijo med Združenimi državami Amerike in Republiko Kostariko, v imenu Evropske Skupnosti (UL L 224, 16.8.2006, str. 22).

(22)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu (UL L 162, 18.6.1986, str. 33).

(23)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 95/399/ES z dne 18. septembra 1995 o pristopu Skupnosti k Sporazumu o ustanovitvi Komisije za tuna v Indijskem oceanu (UL L 236, 5.10.1995, str. 24).

(24)    Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 42).

(25)    Sklenjena s Sklepom Sveta 2002/738/ES z dne 22. julija 2002 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov v jugovzhodnem Atlantiku s strani Evropske skupnosti (UL L 234, 31.8.2002, str. 39).

(26)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 2008/780/ES z dne 29. septembra 2008 o sklenitvi, v imenu Evropske skupnosti, Sporazuma o ribolovu za južni Indijski ocean (UL L 268, 9.10.2008, str. 27).

(27)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 2012/130/EU z dne 3. oktobra 2011 o sklenitvi Konvencije o ohranjanju in upravljanju ribolovnih virov odprtega morja v južnem Tihem oceanu v imenu Evropske unije (UL L 67, 6.3.2012, str. 1).

(28)    Unija je pristopila s Sklepom Sveta 2005/75/ES z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana (UL L 32, 4.2.2005, str. 1).

(29)    Uredba (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1006/2008 (UL L 347, 28.12.2017, str. 81).

(30)    Vse vrste pridnenih vlečnih mrež (OTB, OTT, PTB, TBB, TBN, TBS in TB).

(31)    Vse vrste potegalk (SSC, SDN, SPR, SV, SB in SX).

(32)    Ves ribolov s parangali ali ribiškimi palicami (LHP, LHM, LLD, LL, LTL, LX in LLS).

(33)    Vse zabodne mreže na kolih in pasti (GTR, GNS, FYK, FPN in FIX).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 7.11.2018

COM(2018) 732 final

PRILOGA

k

predlogu uredbe Sveta

o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I

TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE
NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH

V tabelah v prilogah IA, IB, IC, ID, IE, IF, IG, IJ, IK in IL so določeni TAC in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) po staležih ter po potrebi pogoji, ki so funkcionalno povezani z njimi.

Za vse ribolovne možnosti iz te priloge veljajo pravila iz Uredbe (ES) št. 1224/2009 1 ter zlasti členov 33 in 34 navedene uredbe.

Če ni drugače določeno, so sklici na ribolovna območja sklici na območja ICES. Za vsako območje so staleži rib navedeni po abecednem redu latinskih imen vrste. Samo latinska imena opredeljujejo vrste za regulativne namene; domača imena so navedena za lažje sklicevanje.

Za namene te uredbe je v nadaljevanju podana korelacijska tabela latinskih in domačih imen:

Za razlagalne namene je v nadaljevanju podana korelacijska tabela domačih in latinskih imen:

PRILOGA IA

SKAGERRAK, KATTEGAT, PODOBMOČJA ICES 1, 2, 3, 4, 5,
6, 7, 8, 9, 10, 12 IN 14, VODE UNIJE OBMOČJA CECAF,
VODE FRANCOSKE GVAJANE