EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016IP0279

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije (2016/2610(RSP))

UL C 86, 6.3.2018, p. 126–139 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.3.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 86/126


P8_TA(2016)0279

Odprta, učinkovita in neodvisna uprava Evropske unije

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2016 o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije (2016/2610(RSP))

(2018/C 086/19)

Evropski parlament,

ob upoštevanju člena 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju člena 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki priznava pravico do dobrega upravljanja kot temeljno pravico,

ob upoštevanju vprašanja Komisiji o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije (O-000079/2016 – B8-0705/2016),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku (1),

ob upoštevanju členov 128(5), 123(2) in 46(6) Poslovnika,

1.

želi spomniti, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013 v skladu s členom 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) pozval k sprejetju uredbe o odprti, učinkoviti in neodvisni upravi Evropske unije v skladu s členom 298 PDEU, vendar se Komisija kljub temu, da je bila resolucija sprejeta z veliko večino (572 glasov za, 16 proti, 12 vzdržanih), na zahtevo Parlamenta ni odzvala s predlogom;

2.

poziva Komisijo, naj ponovno prouči priloženi predlog uredbe;

3.

poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, ki ga bo vključila v svoj delovni program za leto 2017;

4.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.


(1)  UL C 440, 30.12.2015, str. 17.


Predlog

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

za odprto, učinkovito in neodvisno upravo Evropske unije

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 298 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z razvojem pristojnosti Evropske unije se državljani vse pogosteje srečujejo z institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, pri čemer njihove postopkovne pravice niso vedno ustrezno varovane.

(2)

V Uniji, ki upošteva načelo pravne države, je treba zagotoviti, da so postopkovne pravice in obveznosti vedno ustrezno opredeljene in razvite ter da se v vsakem trenutku ustrezno spoštujejo. Državljani upravičeno pričakujejo visoko raven preglednosti in učinkovitosti ter hitro obravnavo in odzivnost institucij, organov, uradov in agencij. Državljani so prav tako upravičeni do prejema ustreznih informacije glede možnosti nadaljnjega ukrepanja v zvezi z zadevo.

(3)

Obstoječi predpisi in načela Unije o dobrem upravljanju so razpršeni v številnih različnih virih: primarni zakonodaji, sekundarni zakonodaji, sodni praksi Sodišča Evropske unije, nezavezujoči zakonodaji in enostranskih zavezah institucij Unije.

(4)

Unija je z leti razvila veliko število sektorskih upravnih postopkov, in sicer tako v obliki zavezujočih pravil kot nezavezujoče zakonodaje, pri čemer ni nujno upoštevala splošne skladnosti sistema. Zaradi te kompleksne raznovrstnosti postopkov je prišlo do vrzeli in neskladij v teh postopkih.

(5)

Dejstvo, da Unija nima skladnega in celovitega sistema kodificiranih pravil upravnega prava, državljanom otežuje razumevanje njihovih upravnih pravic na podlagi prava Unije.

(6)

Aprila 2000 je Evropski varuh človekovih pravic institucijam predlagal kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev v prepričanju, da bi se moral isti kodeks uporabljati za vse institucije, organe, urade in agencije Unije.

(7)

V svoji resoluciji z dne 6. septembra 2001 je Parlament potrdil osnutek kodeksa Evropskega varuha človekovih pravic s spremembami in pozval Komisijo, naj na podlagi člena 308 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti predloži predlog uredbe, ki bo vsebovala kodeks dobrega ravnanja javnih uslužbencev.

(8)

Obstoječi notranji kodeksi ravnanja, ki so jih naknadno sprejele različne institucije in ki povečini temeljijo na omenjenem kodeksu Evropskega varuha človekovih pravic, imajo omejen učinek, se medsebojno razlikujejo in niso pravno zavezujoči.

(9)

Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe je Uniji zagotovil pravno podlago za sprejetje uredbe o upravnem postopku. Člen 298 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) omogoča sprejetje uredb za zagotovitev, da institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava. Z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) dobila enako pravno veljavo kot Pogodbi.

(10)

V naslovu V Listine („Pravice državljanov“) je pravica do dobrega upravljanja zapisana v členu 41, ki določa, da ima vsakdo pravico do tega, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku. Člen 41 Listine nadalje neizčrpno navaja nekatere od elementov, ki jih zajema pravica do dobrega upravljanja, kot so pravica vsake osebe, da se izjavi, pravica vsake osebe do vpogleda v njen spis, pravica do obrazložitve odločitev, pravica do nadomestila za škodo, ki so jo povzročile institucije ali njihovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti, ter jezikovne pravice.

(11)

Učinkovita uprava Unije je ključnega pomena za javni interes. Prekomerno število pravil in postopkov, vendar pa tudi njihovo pomanjkanje, lahko vodi k upravnim nepravilnostim, ki so prav tako lahko posledica nasprotujočih si, neskladnih ali nejasnih pravil in postopkov.

(12)

Ustrezno strukturirani in skladni upravni postopki podpirajo tako učinkovito upravo kot tudi ustrezno izvrševanje pravice do dobrega upravljanja, ki je zajamčeno kot splošno načelo prava Unije in v skladu s členom 41 Listine.

(13)

V svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013 je Evropski parlament pozval k sprejetju uredbe o zakonu Evropske unije o upravnem postopku, da bi z odprto, učinkovito in neodvisno evropsko upravo zajamčili pravico do dobrega upravljanja. Oblikovanje skupnega sklopa pravil o upravnem postopku na ravni institucij, organov, uradov in agencij Unije bi moralo okrepiti pravno varnost in zapolniti vrzeli v pravnem sistemu Unije ter tako prispevati k skladnosti z načelom pravne države.

(14)

Namen te uredbe je vzpostaviti sklop postopkovnih pravil, ki bi jih uprava Unije morala spoštovati pri izvajanju svojih upravnih dejavnosti. Namen teh postopkovnih pravil je zagotoviti tako odprto, učinkovito in neodvisno upravo kot tudi ustrezno izvrševanje pravice do dobrega upravljanja.

(15)

V skladu s členom 298 PDEU se ta uredba ne bi smela uporabljati za uprave držav članic. Nadalje se ta uredba ne bi smela uporabljati za zakonodajne postopke, sodne postopke in postopke, ki vodijo k sprejetju nezakonodajnih aktov, ki temeljijo neposredno na Pogodbah, delegiranih aktov ali izvedbenih aktov.

(16)

Ta uredba bi se morala uporabljati za upravo Unije brez poseganja v druge pravne akte Unije, ki določajo posebna upravna postopkovna pravila. Vendar upravni postopki za posamezen sektor niso povsem skladni in popolni. Z namenom zagotavljanja splošne skladnosti upravnih dejavnosti uprave Unije in ob polnem spoštovanju pravice do dobrega upravljanja bi tako morali pravne akte, ki določajo posebna upravna postopkovna pravila, razlagati v skladu s to uredbo, zadevne določbe te uredbe pa bi morale zapolniti njihove vrzeli. Ta uredba določa pravice in obveznosti kot privzeto pravilo za vse upravne postopke v skladu z zakonodajo Unije in tako zmanjšuje razdrobljenost veljavnih postopkovnih pravil, ki izhajajo iz zakonodaje za posamezen sektor.

(17)

Postopkovna upravna pravila, določena v tej uredbi, so namenjena izvajanju načel dobrega upravljanja, opredeljenih v različnih pravnih virih, ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije. Ta načela so podana v nadaljevanju, njihova ubeseditev pa bi morala predstavljati podlago za razlago določb te uredbe.

(18)

Načelo pravne države, kot je zapisano v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji, predstavlja samo srce in dušo vrednot Unije. V skladu s tem načelom mora vsak ukrep Unije temeljiti na Pogodbah, v skladu z načelom prenosa pristojnosti. Nadalje načelo zakonitosti, ki logično izhaja iz načela pravne države, zahteva, da se dejavnosti uprave Unije izvajajo v polni skladnosti z zakonom.

(19)

Vsak pravni akt Unije mora biti skladen z načelom sorazmernosti. Slednje zahteva, da so vsi ukrepi uprave Unije ustrezni in potrebni za dosego ciljev, ki jih upravičeno zasleduje zadevni ukrep: kjer obstaja možnost izbire med več potencialno ustreznimi ukrepi, je treba izbrati najmanj obremenjujočo možnost, nobena dajatev, ki jo naloži uprava, pa ne bi smela biti nesorazmerna glede na zastavljene cilje.

(20)

Pravica do dobrega upravljanja zahteva, da uprava Unije sprejema upravne akte v skladu z upravnimi postopki, ki zagotavljajo nepristranskost, pravičnost in pravočasnost.

(21)

Pravica do dobrega upravljanja zahteva, da je strankam vročen vsakršen sklep o začetku upravnega postopka ter da se jim zagotovijo ustrezne informacije, s čimer se jim omogoči, da uveljavljajo svoje pravice v okviru upravnega postopka. V ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, kjer to zahteva javni interes, lahko uprava Unije vročitev opravi kasneje oziroma je ne opravi.

(22)

Če se upravni postopek sproži na podlagi vloge stranke, pravica do dobrega upravljanja upravi Unije nalaga obveznost, da pisno potrdi prejem vloge. V potrditvi prejema bi morale biti navedene potrebne informacije, ki bi stranki omogočile, da uveljavlja svojo pravico do obrambe v upravnem postopku. Vendar bi morala uprava Unije imeti pravico, da zavrne nesmiselne vloge ali vloge, ki pomenijo zlorabo, saj bi lahko ogrozile upravno učinkovitost.

(23)

Za zagotovitev pravne varnosti bi moral biti upravni postopek sprožen v razumnem času po tem, ko se je zgodil dogodek. Zato bi morala ta uredba vsebovati določbe glede zastaralnega roka.

(24)

Pravica do dobrega upravljanja zahteva skrbno ravnanje uprave Unije, kar upravo zavezuje, da v vseh fazah postopka skrbno in nepristransko ugotavlja in pregleduje vse zadevne dejanske in pravne elemente primera ter pri tem upošteva vse zadevne interese. V ta namen bi morala biti uprava Unije pooblaščena, da zasliši stranke, priče in strokovnjake, zahteva dokumente in evidence ter izvaja obiske ali inšpekcijske preglede. Pri izbiri strokovnjakov bi morala uprava Unije zagotoviti, da so strokovno usposobljeni in da nanje ne vpliva nasprotje interesov.

(25)

Med preiskavami, ki jih izvaja uprava Unije, bi stranke morale biti dolžne sodelovati tako, da upravi pomagajo ugotoviti dejstva in okoliščine primera. Kadar uprava Unije zaprosi stranke za sodelovanje, bi jim morala dati ustrezen rok za odgovor in jih opomniti glede privilegija zoper samoobtožbo, kadar bi upravni postopek lahko privedel do kazni.

(26)

Pravica do nepristranske obravnave s strani uprave Unije je logična posledica temeljne pravice do dobrega upravljanja in pomeni, da so se zaposleni dolžni vzdržati sodelovanja v upravnem postopku, v katerem imajo, bodisi neposredno bodisi posredno, oseben interes, vključno zlasti s kakršnim koli družinskim ali finančnim interesom, ki bi ogrozil njihovo nepristranskost.

(27)

Pravica do dobrega upravljanja lahko zahteva, da uprava v določenih pogojih izvede inšpekcijske preglede, kadar je to potrebno za izpolnitev dolžnosti ali dosego cilja v skladu s pravom Unije. Ti inšpekcijski pregledi bi morali upoštevati določene pogoje in postopke, da se zavarujejo pravice strank.

(28)

Pravico osebe, da se izjavi, bi morali spoštovati v vseh postopkih, sproženih v zvezi z osebo, za katere je mogoče, da bo njihova posledica ukrep, ki škodljivo vpliva na to osebo. Te pravice ne bi smeli izključiti ali omejiti z nobenim zakonodajnim ukrepom. Pravica osebe, da se izjavi, terja, da zadevna oseba prejme točno in popolno navedbo podanih trditev ali ugovorov in ima priložnost, da posreduje pripombe o resničnosti in ustreznosti dejstev ter o uporabljenih dokumentih.

(29)

Pravica do dobrega upravljanja vključuje pravico stranke v upravnem postopku do vpogleda v lasten spis, kar je prav tako bistven pogoj za pravico osebe, da se izjavi. Kadar varovanje upravičenih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti ne dopušča neomejenega vpogleda v spis, bi stranki morali zagotoviti vsaj ustrezen povzetek njegove vsebine. Da bi posameznikom olajšali vpogled v spise in tako zagotovili pregledno upravljanje informacij, bi morala uprava Unije voditi evidenco o dohodni in odhodni pošti, prejetih dokumentih in izvedenih ukrepih ter oblikovati seznam evidentiranih spisov.

(30)

Uprava Unije bi morala upravne akte sprejemati v razumnem časovnem roku. Počasna uprava je slaba uprava. Vsakršna zamuda pri sprejemanju upravnih aktov bi morala biti upravičena, stranke v upravnem postopku pa o tem ustrezno obveščene, pri čemer bi jim morali posredovati pričakovani datum, ko bo po ocenah sprejet upravni akt.

(31)

Pravica do dobrega upravljanja upravi Unije nalaga obveznost, da jasno navede razloge, na katerih temeljijo njeni upravni akti. V obrazložitvi bi morali biti navedeni pravna podlaga za akt, splošne razmere, ki so vodile k njegovemu sprejetju, in splošni cilji, ki si jih prizadeva doseči. V obrazložitvi bi morala biti jasno in nedvoumno navedena utemeljitev pristojnega organa, ki je sprejel akt, in sicer na takšen način, da bi zadevnim strankam omogočili, da se odločijo, ali želijo braniti svoje pravice z vlogo za sodno presojo.

(32)

V skladu s pravico do učinkovitega pravnega sredstva niti Unija niti države članice ne bi smele praktično onemogočiti ali pretirano otežiti uveljavljanja pravic, podeljenih s pravom Unije. Pravzaprav so dolžne zagotavljati dejansko in učinkovito sodno zaščito, prepovedano pa jim je izvajanje kakršnega koli pravila ali postopka, ki bi lahko, tudi zgolj začasno, preprečil polno veljavnost in učinek prava Unije.

(33)

Za lažje uveljavljanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva bi morala uprava Unije v svojih upravnih aktih navesti, katera pravna sredstva imajo na voljo stranke, kadar ti akti vplivajo na njihove pravice in interese. Poleg možnosti, da stranka sproži sodni postopek ali vloži pritožbo pri Evropskem varuhu človekovih pravic, bi morala imeti tudi pravico zaprositi za upravni pregled, pri čemer bi morala biti obveščena o postopku in rokih za predložitev tovrstne zahteve.

(34)

Zahteva za upravni pregled ne posega v pravico stranke do pravnega sredstva. Za namene določanja rokov za predložitev zahteve za upravni pregled velja, da je upravni akt dokončen, če stranka zahteve za upravni pregled ne predloži v določenem roku oziroma, če stranka to zahtevo predloži, je dokončni administrativni akt tisti, ki zaključi upravni pregled.

(35)

V skladu z načeloma preglednosti in pravne varnosti bi morale stranke v upravnem postopku jasno razumeti svoje pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz upravnega akta, naslovljenega nanje. V ta namen bi morala uprava Unije zagotoviti, da so njeni upravni akti sestavljeni v jasnem, preprostem in razumljivem jeziku ter da začnejo veljati po tem, ko so bili vročeni strankam. Pri izvajanju te obveznosti je nujno, da uprava Unije ustrezno uporablja informacijske in komunikacijske tehnologije ter se prilagaja njihovemu razvoju.

(36)

Za namene preglednosti in upravne učinkovitosti bi morala uprava Unije zagotoviti, da pristojen organ popravi tiskarske, računske oziroma podobne napake v njenih upravnih aktih.

(37)

Načelo zakonitosti, ki logično izhaja iz načela pravne države, upravi Unije nalaga dolžnost, da popravi ali umakne nezakonite upravne akte. Vendar bi morala ob upoštevanju dejstva, da je lahko vsakršen popravek ali umik upravnega akta v nasprotju z varovanjem upravičenih pričakovanj in načelom pravne varnosti, uprava Unije skrbno in nepristransko oceniti posledice popravka ali umika na druge stranke in v razlogih za popravek ali umik upravnega akta navesti ugotovitve iz takšne ocene.

(38)

Državljani Unije imajo pravico, da se na institucije, organe, urade in agencije Unije obrnejo v enem od jezikov Pogodb in prejmejo odgovor v istem jeziku. Uprava Unije bi morala spoštovati jezikovne pravice strank tako, da bi zagotovila, da se upravni postopek izvaja v enem od jezikov Pogodb, ki ga izbere stranka. V primeru, da je upravni postopek sprožila uprava Unije, bi moralo biti prvo obvestilo sestavljeno v enem od jezikov Pogodb, ki ustreza državi članici, v kateri se nahaja stranka.

(39)

Načelo preglednosti in pravica do dostopa do dokumentov sta še zlasti pomembna v okviru upravnega postopka, brez poseganja v zakonodajne akte, sprejete v skladu s členom 15(3) PDEU. Vsakršne omejitve teh načel bi bilo treba razlagati ozko, da se zagotovi skladnost z načeli, opredeljenimi v členu 52(1) Listine, zato bi morale biti predvidene v zakonodaji in spoštovati bistvo pravic in svoboščin, zanje pa bi moralo veljati načelo sorazmernosti.

(40)

Pravica do varstva osebnih podatkov pomeni, da bi, brez poseganja v zakonodajne akte, sprejete v skladu s členom 16 PDEU, podatki, ki jih uporablja uprava Unije, morali biti točni, posodobljeni in zakonito zabeleženi.

(41)

Načelo varovanja upravičenih pričakovanj izhaja iz načela pravne države in pomeni, da ukrepi javnih organov ne bi smeli posegati v pridobljene pravice in končni pravni položaj, razen kjer je to nujno potrebno zaradi javnega interesa. Če se upravni akt popravi ali umakne, bi se morala ustrezno upoštevati upravičena pričakovanja.

(42)

Načelo pravne varnosti zahteva, da so pravila Unije jasna in natančna. Namen tega načela je zagotoviti, da razmere in pravna razmerja, ki jih ureja pravo Unije, ostanejo predvidljivi v smislu, da lahko posamezniki nedvoumno ugotovijo, katere so njihove pravice in dolžnosti, ter sprejmejo temu ustrezne ukrepe. V skladu z načelom pravne varnosti retroaktivnih ukrepov razen v pravno upravičenih primerih ne bi smeli sprejemati.

(43)

Z namenom zagotavljanja splošne skladnosti pri dejavnostih uprave Unije bi morali biti splošni upravni akti skladni z načeli dobrega upravljanja, opredeljenimi v tej uredbi.

(44)

Pri razlagi te uredbe bi morali posebno pozornost posvečati enaki obravnavi in nediskriminaciji, ki veljata za upravne dejavnosti kot logični posledici načela pravne države ter načel učinkovite in neodvisne evropske uprave –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in cilj

1.   Ta uredba določa postopkovna pravila, ki urejajo upravne dejavnosti uprave Unije.

2.   Cilj te uredbe je zagotoviti pravico do dobrega upravljanja, zapisano v členu 41 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, z odprto, učinkovito in neodvisno upravo.

Člen 2

Področje uporabe

1.   Ta uredba se uporablja za upravne dejavnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije.

2.   Ta uredba se ne uporablja za dejavnosti uprave Unije v okviru:

(a)

zakonodajnih postopkov;

(b)

sodnih postopkov;

(c)

postopkov, ki vodijo k sprejetju nezakonodajnih aktov, ki temeljijo neposredno na Pogodbah, delegiranih aktov ali izvedbenih aktov.

3.   Ta uredba se ne uporablja za uprave držav članic.

Člen 3

Razmerje med to uredbo in drugimi pravnimi akti Unije

Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge pravne akte Unije, ki določajo posebna upravna postopkovna pravila. Ta uredba dopolnjuje tovrstne pravne akte Unije, ki se razlagajo v skladu s njenimi zadevnimi določbami.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)

„uprava Unije“ pomeni upravo institucij, organov, uradov in agencij Unije;

(b)

„upravne dejavnosti“ pomenijo dejavnosti, ki jih za izvajanje prava Unije opravlja uprava Unije, z izjemo postopkov, navedenih v členu 2(2);

(c)

„upravni postopek“ pomeni postopek, po katerem Unija pripravi, sprejme, izvaja in izvršuje upravne akte;

(d)

„uslužbenec“ pomeni uradnika v skladu s členom 1a Kadrovskih predpisov in uslužbenca, kot je opredeljen v alineah od 1 do 3 člena 1 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije;

(e)

„pristojni organ“ pomeni institucijo, organ, urad ali agencijo Unije oziroma subjekt znotraj njih oziroma nosilca funkcije znotraj uprave Unije, ki je v skladu z veljavnim pravom pristojen za upravni postopek;

(f)

„stranka“ pomeni fizično ali pravno osebo, na pravni položaj katere lahko vpliva izid upravnega postopka.

POGLAVJE II

ZAČETEK UPRAVNEGA POSTOPKA

Člen 5

Začetek upravnega postopka

Upravne postopke lahko uprava Unije začne na lastno pobudo ali na podlagi vloge stranke.

Člen 6

Začetek na pobudo uprave Unije

1.   Upravne postopke lahko uprava Unije začne na lastno pobudo na podlagi sklepa pristojnega organa. Pristojni organ pred odločitvijo o začetku postopka preuči posebne okoliščine primera.

2.   Sklep o začetku upravnega postopka se vroči strankam. Sklep se pred vročitvijo ne objavi javno.

3.   Vročitev se lahko opravi kasneje oziroma se lahko ne opravi le, v kolikor je tu nujno potrebno glede na javni interes. Sklep o tem, da se vročitev opravi kasneje oziroma se ne opravi, se ustrezno obrazloži.

4.   V sklepu o začetku upravnega postopka se navede naslednje:

(a)

referenčna številka in datum;

(b)

vsebina in namen postopka;

(c)

opis glavnih faz postopka;

(d)

ime in kontaktni podatki odgovornega uslužbenca;

(e)

pristojni organ;

(f)

rok za sprejetje upravnega akta in posledice, v kolikor se v tem roku upravni akt ne sprejme;

(g)

pravna sredstva, ki so na voljo;

(h)

naslov spletne strani iz člena 28, v kolikor takšna spletna stran obstaja.

5.   Sklep o začetku upravnega postopka se pripravi v jezikih Pogodb, ki ustrezajo državam članicam, v katerih se nahajajo stranke.

6.   Upravni postopek se začne v razumnem času po datumu dogodka, ki je predmet postopka. V nobenem primeru se ne začne več kot 10 let po datumu tega dogodka.

Člen 7

Začetek na podlagi vloge

1.   Upravne postopke lahko sproži stranka.

2.   Za vloge ne veljajo nepotrebne formalne zahteve. V njih se jasno navedejo ime stranke, naslov za vročanje, predmet vloge, zadevna dejstva in razlogi za vlogo, datum in kraj ter pristojni organ, na katerega so naslovljene. Podajo se pisno, bodisi v papirni bodisi v elektronski obliki. Pripravijo se v enem od jezikov Pogodb.

3.   Prejem vloge se pisno potrdi. Potrdilo prejema se pripravi v jeziku vloge, v njem pa je navedeno naslednje:

(a)

referenčna številka in datum;

(b)

datum prejema vloge;

(c)

opis glavnih faz postopka;

(d)

ime in kontaktni podatki odgovornega uslužbenca;

(e)

rok za sprejetje upravnega akta in posledice, v kolikor se v tem roku upravni akt ne sprejme;

(f)

naslov spletne strani iz člena 28, v kolikor takšna spletna stran obstaja.

4.   Če vloga ni skladna z eno ali več zahtevami, opredeljenimi v odstavku 2, se v potrdilu o prejemu navede razumen rok za odpravo napake ali predložitev morebitnega manjkajočega dokumenta. Nesmiselne ali očitno neutemeljene vloge se lahko zavrnejo kot nedopustne s kratko obrazloženim potrdilom o prejemu. Potrdilo o prejemu se ne pošlje v primerih, ko isti vlagatelj zlorablja postopek s posredovanjem več zaporednih vlog.

5.   V kolikor je vloga naslovljena na organ, ki ni pristojen za njeno obravnavo, jo ta organ posreduje pristojnemu organu in v potrdilu o prejemu navede pristojni organ, ki mu je bila vloga posredovana, ali da zadeva ne sodi na področje delovanja uprave Unije.

6.   Če pristojni organ nadaljuje z upravnim postopkom, se, kjer je ustrezno, uporablja člen 6(2) in (4).

POGLAVJE III

UPRAVLJANJE UPRAVNEGA POSTOPKA

Člen 8

Postopkovne pravice

Stranke imajo v zvezi z upravljanjem upravnega postopka naslednje pravice:

(a)

da prejmejo vse ustrezne informacije, povezane s postopkom, na jasen in razumljiv način;

(b)

da komunicirajo in, kjer je mogoče in ustrezno, izpolnijo vse postopkovne formalnosti na daljavo in z elektronskimi sredstvi;

(c)

da uporabljajo kateri koli jezik Pogodb in da prejmejo odgovor v jeziku Pogodb, ki so ga same izbrale;

(d)

da so obveščene o vseh postopkovnih korakih in sklepih, ki bi lahko vplivali nanje;

(e)

da jih zastopa odvetnik ali druga oseba po njihovem izboru;

(f)

da plačajo zgolj dajatve, ki so razumne in sorazmerne s stroškom zadevnega postopka.

Člen 9

Dolžnost skrbne in nepristranske preiskave

1.   Pristojni organ skrbno in nepristransko razišče primer. Upošteva vse zadevne dejavnike in zbere vse potrebne informacije, na podlagi katerih sprejme sklep.

2.   Z namenom zbiranja ustreznih informacij lahko pristojni organ, kjer je ustrezno:

(a)

zasliši stranke, priče in strokovnjake,

(b)

zahteva dokumente in evidence,

(c)

izvede obiske in inšpekcijske preglede.

3.   Stranke lahko predložijo dokaze, za katere menijo, da so ustrezni.

Člen 10

Dolžnost sodelovanja

1.   Stranke pomagajo pristojnemu organu ugotoviti dejstva in okoliščine primera.

2.   Stranke imajo na voljo razumen rok, da odgovorijo na kakršno koli zahtevo po sodelovanju, pri čemer se upoštevajo dolžina in kompleksnost zahteve ter zahteve preiskave.

3.   Kadar lahko upravni postopek privede do kazni, se stranke opomnijo glede privilegija zoper samoobtožbo.

Člen 11

Priče in strokovnjaki

Priče in strokovnjaki so lahko zaslišani na pobudo pristojnega organa ali na predlog stranke. Pristojni organ zagotovi, da izbere strokovnjake, ki so strokovno usposobljeni in na katere ne vpliva nasprotje interesov.

Člen 12

Inšpekcijski pregledi

1.   Inšpekcijski pregledi se lahko izvedejo, če je v zakonodajnem aktu Unije opredeljena pristojnost za izvajanje inšpekcijskih pregledov ter če je tak pregled potreben za izpolnitev dolžnosti ali dosego cilja v skladu s pravom Unije.

2.   Inšpekcijski pregledi se opravijo v skladu s specifikacijami in v okvirih, ki jih določa akt, ki dodeljuje pooblastila za inšpekcijske preglede oziroma jih dovoljuje, kar zadeva ukrepe, ki se lahko sprejmejo, in prostore, ki se lahko preiščejo. Inšpektorji izvajajo svoja pooblastila le ob predložitvi pisnega pooblastila, iz katerega sta razvidna njihova identiteta in položaj.

3.   Organ, pristojen za inšpekcijski pregled, stranko, ki je predmet pregleda, obvesti o datumu in času pričetka tega inšpekcijskega pregleda. Ta stranka ima pravico, da je prisotna med inšpekcijskim pregledom ter da izraža mnenja in zastavlja vprašanja v zvezi z inšpekcijskim pregledom. Kjer je to nujno potrebno glede na javni interes, lahko organ, pristojen za inšpekcijski pregled, takšno obvestilo izda kasneje ali ga ne izda, pri čemer za to poda ustrezno utemeljene razloge.

4.   Med inšpekcijskim pregledom se prisotne stranke, kolikor je to mogoče, obvestijo o predmetu in namenu inšpekcijskega pregleda, postopku in pravilih, ki veljajo zanj, ter nadaljnjih ukrepih in morebitnih posledicah inšpekcijskega pregleda. Inšpekcijski pregled se izvede brez povzročanja nepotrebnih nevšečnosti predmetu pregleda ali osebi, ki ga poseduje.

5.   Inšpektorji nemudoma pripravijo poročilo o inšpekcijskem pregledu, v katerem povzamejo prispevek inšpekcijskega pregleda k doseganju namena preiskave in navedejo ključna opažanja. Organ, pristojen za inšpekcijski pregled, izvod tega inšpekcijskega poročila posreduje vsem strankam, ki so upravičene do prisotnosti na inšpekcijskem pregledu.

6.   Organ, pristojen za inšpekcijski pregled, pripravi in izvede inšpekcijski pregled v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi države članice, v kateri poteka inšpekcijski pregled, razen če je država članica sama predmet inšpekcijskega pregleda ali če bi to ogrozilo namen inšpekcijskega pregleda.

7.   Pri izvajanju inšpekcijskega pregleda in pripravi poročila o inšpekcijskem pregledu organ, pristojen za inšpekcijski pregled, upošteva vse postopkovne zahteve, določene v nacionalnem pravu zadevne države članice, ki določajo dopustne dokaze v upravnih ali sodnih postopkih v državi članici, v kateri se namerava uporabiti poročilo o inšpekcijskem pregledu.

Člen 13

Nasprotje interesov

1.   Uslužbenec ne sodeluje v upravnem postopku, v katerem ima, bodisi neposredno bodisi posredno, oseben interes, vključno zlasti s kakršnim koli družinskim ali finančnim interesom, ki bi ogrozil njegovo nepristranskost.

2.   Nasprotje interesov zadevni uslužbenec sporoči pristojnemu organu, ki ob upoštevanju posebnih okoliščin primera odloči, ali se zadevna oseba izloči iz upravnega postopka.

3.   Vsaka stranka lahko zahteva, da se zaradi nasprotja interesov določeni uslužbenec izloči iz sodelovanja v upravnem postopku. Utemeljena zahteva za tovrstno izločitev se v pisni obliki posreduje pristojnemu organu, ki odloči po zaslišanju zadevnega uslužbenca.

Člen 14

Pravica osebe, da se izjavi

1.   Stranke imajo pravico, da se izjavijo, preden se sprejme kakršen koli posamezen ukrep, ki bi nanje škodljivo vplival.

2.   Stranke prejmejo zadostne informacije in dobijo na voljo dovolj časa, da pripravijo svoje argumente.

3.   Stranke imajo možnost, da izrazijo svoje mnenje v pisni ali ustni obliki, v kolikor je potrebno, pri tem pa jim lahko pomaga oseba po njihovi izbiri, v kolikor tako želijo.

Člen 15

Pravica do vpogleda v spis

1.   Zadevnim strankam se odobri pravica do neomejenega vpogleda v spis ob spoštovanju upravičenih interesov zaupnosti ter poklicne in poslovne tajnosti. Vsakršna omejitev te pravice se ustrezno obrazloži.

2.   Kadar ni mogoče odobriti pravice do neomejenega vpogleda v spis, se strankam zagotovi ustrezen povzetek vsebine teh dokumentov.

Člen 16

Dolžnost vodenja evidence

1.   Uprava Unije za vsak spis vodi evidenco dohodne in odhodne pošte v zvezi z njim, prejetih dokumentov in ukrepov, ki jih sprejme. Uprava Unije vzpostavi seznam spisov, ki jih vodi.

2.   Evidenca se vodi ob polnem spoštovanju pravice do varstva podatkov.

Člen 17

Roki

1.   Upravni akti se sprejmejo in upravni postopki zaključijo v razumnih rokih ter brez nepotrebnega odlašanja. Rok za sprejetje upravnega akta ni daljši od treh mesecev od datuma:

(a)

vročitve sklepa o začetku upravnega postopka, v kolikor ga je začela uprava Unije, ali

(b)

potrdila o prejemu vloge, v kolikor je bil upravni postopek sprožen z vlogo.

2.   Če upravnega akta ni mogoče sprejeti v zadevnem roku, se o tem in o razlogih, ki upravičujejo zamudo, obvestijo zadevne stranke, obenem pa se jim posreduje ocena pričakovanega datuma sprejetja upravnega akta. Pristojni organ na zahtevo odgovarja na vprašanja o tem, kako napreduje obravnava zadeve.

3.   Če uprava Unije ne potrdi prejema vloge v roku treh mesecev, se vloga šteje za zavrnjeno.

4.   Roki se izračunajo v skladu z Uredbo (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta (1).

POGLAVJE IV

ZAKLJUČEK UPRAVNEGA POSTOPKA

Člen 18

Oblika upravnih aktov

Upravni akti so v pisni obliki, podpiše pa jih pristojni organ. Sestavljeni so jasno, preprosto in razumljivo.

Člen 19

Obveznost obrazložitve

1.   V upravnih aktih se jasno navedejo razlogi, na katerih temeljijo.

2.   V upravnih aktih se navedejo njihova pravna podlaga, zadevna dejstva in način, kako so bili upoštevani različni zadevni interesi.

3.   Upravni akti vsebujejo individualno obrazložitev glede položaja strank. Če to ni mogoče zaradi velikega števila zadevnih oseb, zadostuje splošna obrazložitev. Vendar se v tem primeru vsaki stranki zagotovi individualna obrazložitev, če ta to izrecno zahteva.

Člen 20

Pravna sredstva

1.   V upravnih aktih se jasno navede, da je mogoč upravni pregled.

2.   Stranke imajo pravico, da zaprosijo za upravni pregled upravnih aktov, ki negativno vplivajo na njihove pravice in interese. Zahteve za upravni pregled se posredujejo nadrejenemu organu, če to ni mogoče, pa istemu organu, ki je sprejel upravni akt.

3.   V upravnih aktih se navedejo postopek za predložitev zahteve za upravni pregled ter ime in naslov pisarne upravnega organa ali pooblaščenega uslužbenca, ki se mu mora zahteva za pregled posredovati. V upravnem aktu se prav tako navede rok za predložitev tovrstne zahteve. Če do določenega roka ni vložena nobena zahteva, velja upravni akt za dokončnega.

4.   Kadar tako določa pravo Unije, se upravni akti jasno sklicujejo na možnost sprožitve sodnih postopkov ali vložitve pritožbe pri Evropskem varuhu človekovih pravic.

Člen 21

Vročanje upravnih aktov

Zadevnim strankam se upravni akti, ki vplivajo na njihove pravice in interese, pisno vročijo takoj po njihovem sprejetju. Upravni akti za stranke začnejo veljati šele po njihovi vročitvi.

POGLAVJE V

POPRAVEK IN UMIK AKTOV

Člen 22

Popravljanje napak v upravnih aktih

1.   Tiskarske, računske in podobne napake pristojni organ popravi na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne stranke.

2.   Stranke se obvestijo pred izvedbo popravka, popravek pa začne veljati po vročitvi. V kolikor to ni mogoče zaradi velikega števila strank, se sprejmejo ustrezni ukrepi za zagotovitev, da se vse stranke obvestijo brez nepotrebnega odlašanja.

Člen 23

Popravek ali umik upravnih aktov, ki škodljivo vplivajo na stranko

1.   Pristojni organ na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne stranke popravi ali umakne nezakonit upravni akt, ki škodljivo vpliva na stranko. Popravek ali umik imata retroaktivni učinek.

2.   Pristojni organ na lastno pobudo ali na zahtevo zadevne stranke popravi ali umakne zakonit upravni akt, ki škodljivo vpliva na stranko, če razlogi, ki so privedli do sprejetja tega akta, ne obstajajo več. Popravek ali umik nimata retroaktivnega učinka.

3.   Popravek ali umik začne veljati po vročitvi stranki.

4.   Kadar upravni akt škodljivo vpliva na stranko in je obenem v korist drugih strank, se pripravi ocena morebitnega učinka na vse stranke, ugotovitve pa se vključijo v razloge za popravek ali umik upravnega akta.

Člen 24

Popravek ali umik upravnih aktov, ki so v korist stranke

1.   Pristojni organ na lastno pobudo ali na zahtevo druge stranke popravi ali umakne nezakonit upravni akt, ki je v korist ene od strank.

2.   Posledice popravka ali umika akta za stranke, ki so lahko upravičeno pričakovale, da je akt zakonit, se ustrezno upoštevajo. Če bi takšne stranke utrpele izgubo zaradi zanašanja na zakonitost akta, pristojni organ oceni, ali so te stranke upravičene do odškodnine.

3.   Popravek ali umik ima retroaktivni učinek zgolj, kadar se sprejme v razumnem času. V kolikor je stranka lahko upravičeno pričakovala, da je akt zakonit, in je izrazila mnenje, da bi moral obveljati, popravek ali umik v zvezi s to stranko nima retroaktivnega učinka.

4.   Pristojni organ lahko na lastno pobudo ali na pobudo druge stranke popravi ali umakne zakonit upravni akt, ki je v korist stranke, če razlogi, ki so privedli do sprejetja tega akta, ne obstajajo več. Upravičena pričakovanja drugih strank se ustrezno upoštevajo.

5.   Popravek ali umik začne veljati po vročitvi stranki.

Člen 25

Upravljanje popravkov napak, popravka in umika

Zadevne določbe poglavij III, IV in VI te uredbe se uporabljajo tudi za popravke napak, popravek in umik upravnih aktov.

POGLAVJE VI

SPLOŠNI UPRAVNI AKTI

Člen 26

Spoštovanje postopkovnih pravic

Splošni upravni akti, ki jih sprejme uprava Unije, morajo biti skladni s postopkovnimi pravicami, določenimi v tej uredbi.

Člen 27

Pravna podlaga, obrazložitev in objava

1.   V splošnih upravnih aktih, ki jih sprejme uprava Unije, se navede njihova pravna podlaga, jasno pa se navedejo tudi razlogi, na katerih temeljijo.

2.   Veljati začnejo z dnem objave prek sredstev, ki so neposredno dostopna zadevnim osebam.

POGLAVJE VII

INFORMACIJE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 28

Spletne informacije o pravilih o upravnih postopkih

1.   Uprava Unije spodbuja zagotavljanje posodobljenih spletnih informacij o obstoječih upravnih postopkih na temu namenjeni spletni strani, če je to mogoče in smotrno. Prednost imajo postopki na podlagi vloge.

2.   Spletne informacije vključujejo:

(a)

povezavo na veljavno zakonodajo;

(b)

kratko pojasnilo glavnih pravnih zahtev in njihovo upravno razlago;

(c)

opis glavnih faz postopka;

(d)

navedbo organa, pristojnega za sprejetje končnega akta;

(e)

navedbo roka za sprejetje akta;

(f)

navedbo razpoložljivih pravnih sredstev;

(g)

povezavo na standardne obrazce, ki jih lahko uporabijo stranke pri svojem komuniciranju z upravo Unije v okviru postopka.

3.   Spletne informacije, navedene v odstavku 2, se predstavijo na jasen in preprost način. Dostop do teh informacij je brezplačen.

Člen 29

Ocena

Komisija Evropskem parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni delovanja te uredbe do [xx let po začetku veljavnosti te uredbe].

Člen 30

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča.

V…,

Za Evropski parlament

Predsednik

Za Svet

Predsednik


(1)  Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov (UL L 124, 8.6.1971, str. 1).


Top