EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009IP0154

Aktivni dialog z državljani o Evropi Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2009 o aktivnem dialogu z državljani o Evropi (2008/2224(INI))

UL C 117E, 6.5.2010, p. 27–33 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

6.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 117/27


Torek, 24. marca 2009
Aktivni dialog z državljani o Evropi

P6_TA(2009)0154

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2009 o aktivnem dialogu z državljani o Evropi (2008/2224(INI))

2010/C 117 E/05

Evropski parlament,

ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z naslovom „Partnerstvo za komuniciranje o Evropi“, ki je bila podpisana 22. oktobra 2008 (1),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2008 z naslovom „Debate Europe – Gradimo na izkušnjah z načrtom D za demokracijo, dialog in debato“ (KOM(2008)0158),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. aprila 2008 z naslovom „Komuniciranje o Evropi prek avdiovizualnih medijev“ (SEK(2008)0506),

(ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2007 z naslovom entitled „Komuniciranje o Evropi prek interneta – vključevanje državljanov“ (SEK(2007)1742),

(ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije z dne 3. oktobra 2007 z naslovom „Predlog medinstitucionalnega sporazuma – partnerstvo za komuniciranje o Evropi“ (KOM(2007)0569),

ob upoštevanju Sklepa št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013 (2),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. februarja 2006 z naslovom „Bela knjiga o evropski komunikacijski politiki“ (KOM(2006)0035),

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. oktobra 2005 z naslovom „Prispevek Komisije k obdobju razmisleka in za vnaprej: Načrt D za demokracijo, dialog in debato“ (KOM(2005)0494),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o Beli knjigi o evropski komunikacijski politiki (3),

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o izvajanju informacijske in komunikacijske strategije Evropske unije (4),

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

oob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za peticije (A6-0107/2009),

A.

ker je za zagotovitev demokratične in pregledne Evropske unije potreben okrepljen dialog med državljani in evropskimi institucijami, tudi Parlamentom, potrebna pa je tudi nenehna razprava o Evropi na evropski, državni in lokalni ravni,

B.

ker je po zavrnitvi Pogodbe o Ustavi za Evropo v Franciji in na Nizozemskem na referendumu proti ratifikaciji Lizbonske pogodbe glasovalo 53,4 % Ircev in ker je bolj verjetno, da politikam Evropske unije oziroma pogodbam nasprotujejo ljudje, ki jih ne dovolj poznajo,

C.

ker je raziskava Eurobarometer 69 pokazala, da 52 % državljanov Unije meni, da je članstvo njihove matične države v EU pozitivno, samo 14 % pa jih meni nasprotno,

D.

ker je poznavanje Evropske unije, njenih politik in delovanja ter pravic, ki jih zagotavljajo Pogodbe, osnova za ponovno pridobitev zaupanja državljanov v evropske institucije,

E.

ker je bil leta 2004 prvič imenovan poseben komisar za komunikacijsko strategijo, čeprav še ni bila sprejeta komunikacijska politika, ker v Pogodbah ni ustrezne pravne podlage,

Javno mnenje

1.

opozarja, da so raziskave pokazale, da manj kot so državljani Unije izobraženi in premožni, bolj verjetneje nasprotujejo nadaljnjemu evropskemu povezovanju, kar kaže, da je evropska ideja kljub vsem prejšnjim prizadevanjem v glavnem dosegla izobražen, bogat segment evropske družbe; meni, da je aktiven dialog med Evropsko unijo in njenimi državljani bistven za uresničevanje načel in vrednot projekta EU, vendar priznava, da komunikacija doslej ni bila zelo uspešna;

2.

obžaluje, da je bil kljub prizadevanjem in dobrim idejam Komisije uspeh, dosežen pri povečevanju ravni poznavanja evropskih zadev in zanimanja zanje med državljani Unije zelo omejen, kar se je na žalost izkazalo na irskem referendumu;

3.

poudarja posebno pomembnost vzpostavitve povezovalnih komunikacijskih vezi z usmerjeno vsebino tako med EU in regijami s posebnimi značilnostmi kot med EU in posameznimi družbenimi skupinami;

4.

ugotavlja, da je po nedavnih raziskavah velika večina Evropejcev naklonjena Evropski uniji, ki nastopa z enotnim stališčem o zunanjepolitičnih vprašanjih; poudarja, da je bila izjava v zvezi s tem na zahtevo državljanov Unije vključena v odprto pismo / priporočila udeležencev sklepne konference o šestih projektih državljanov v okviru načrta D, ki je potekala 9. decembra 2007; poudarja, da so udeleženci te konference v 27 priporočilih v omenjenem odprtem pismu Unijo pozvali k učinkovitejšemu delovanju na področju socialne politike in socialne kohezije, zlasti za odpravo razlik v plačah in pospeševanje enakosti med ženskami in moškimi ter splošneje, da bi se namenila posebna pozornost pogosto zapostavljenim vprašanjem o enakosti; zato meni, da je treba upoštevati tudi vsebino, ki jo sporočajo dejanja, in primerjati, ali je v nasprotju s sporočilom, ki ga želi EU posredovati svojim državljanom;

5.

poudarja, da so na zadnjih referendumih o Evropski uniji ženske večinoma glasovale proti: 56 % v Franciji (Flash Eurobarometer 171), 63 % na Nizozemskem (Flash Eurobarometer 172) in 56 % na Irskem (Flash Eurobarometer 245); meni, da je razlog za to med drugim v šibkem delovanju evropskih institucij na političnih področjih, ki neposredno zadevajo ženske in so izvor dolgotrajne neenakosti med moškimi in ženskami, na primer na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ali pomoči za vzdrževane osebe;

Ustavni in medinstitucionalni vidiki

6.

poudarja, da je treba dokončati postopek ratifikacije Lizbonske pogodbe, s čimer se bo povečala preglednost EU in vključevanje državljanov v postopke odločanja; pri tem poudarja, da bi Lizbonska pogodba zagotovila nove priložnosti za participativno demokracijo, zlasti državljansko pobudo;

7.

poudarja, da morajo vse institucije EU in države članice uskladiti prizadevanja in skupno delovati za obveščanje državljanov Unije o evropskih zadevah; pozdravlja in je seznanjen z omenjeno skupno izjavo z dne 22. oktobra 2008, v kateri so določeni jasni cilji za izboljšanje komunikacije EU s strani Parlamenta, Sveta, Komisije in držav članic; meni, da bi lahko biti ti cilji zastavljeni višje, saj je pozval k medinstitucionalnem sporazumu o komunikacijski politiki med vsemi institucijami;

8.

meni, da bi morale institucije EU nadaljevati razprave o Evropi in nemudoma udejanjiti zamisli iz omenjene skupne izjave v sporočilu Komisije z dne 1. februarja 2006 in delovnem dokumentu Komisije z dne 3. oktobra 2007;

9.

se strinja z mnenjem Komisije, da lahko participativna demokracija koristno dopolnjuje predstavniško demokracijo; poudarja pa, da participativna demokracija ne pomeni le prisluhniti državljanom, ampak jim tudi ponuditi realne možnosti, da vplivajo na evropsko politiko; poudarja, da se morajo institucije za doseganje omenjenih ciljev precej bolj odpreti in sprejeti morajo potrebne pristope, s katerimi bi državljanom in njihovim organizacijam omogočile dejansko sodelovanje na vseh stopnjah razprav o vprašanjih EU; opozarja tudi, da je treba zagotoviti čim boljši dostop javnosti do dokumentov, ki jih pripravljajo institucije, saj je to predpogoj za izvajanje vpliva;

10.

poudarja, da je postopek posvetovanja pomembno, dragoceno in učinkovito orodje za državljane, saj lahko prek njega neposredno sodelujejo pri oblikovanju politike na ravni EU; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe, s katerimi bo javnost prek medijev in drugih ustreznih forumov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni pravočasno obveščala o prihodnjih posvetovanjih EU, da bi v posvetovanjih o zakonodaji ES svoje mnenje izrazilo čim več zainteresiranih strani in da bi se spletna posvetovanja o politikah in pobudah EU bolj oglaševala, s čimer bi zagotovila, da bodo v razpravi sodelovali vsi akterji, zlasti mala in srednje velika podjetja ter lokalne nevladne organizacije; poudarja pomembno vlogo predstavnikov civilne družbe, kot so strokovna in potrošniška združenja, na vseh ravneh (od nadnacionalne do lokalne), ki zagotavljajo platforme za izmenjavo mnenj o politikah EU in tako prispevajo k boljši kakovosti zakonodaje EU; priznava, da pri izvajanju in izvrševanju zakonodaje nastajajo težave, ter spodbuja potrošnike in podjetja, naj uveljavljajo svoje pravice in o težavah obveščajo institucije EU;

11.

meni, da bi morale institucije EU in države članice uskladiti svoje komunikacijske dejavnosti in vzpostaviti partnerstvo s civilno družbo, da bi izrabile morebitne koristi vzajemnega sodelovanja; poudarja, da morajo institucije delovati usklajeno in da bi bilo zaželeno vzpostaviti povezavo med televizijskima kanaloma Komisije in Parlamenta; poziva Komisijo, naj izboljša sodelovanje in usklajevanje med svojimi predstavništvi v državah članicah ter informacijskimi pisarnami Parlamenta; poziva predstavništva Komisije in svoja predstavništva v državah članicah, naj bolje sodelujejo pri posvetovanju z državljani ter posredovanju informacij, znanja in idej o EU državljanom ter naj volivcem omogočijo, da se srečajo z izvoljenimi poslanci Evropskega parlamenta iz različnih držav in z uradniki EU;

12.

izraža zadovoljstvo nad tem, da Komisija podpira vlogo Parlamenta in evropskih političnih strank, ter priznava, da je treba odpraviti prepad med politikami držav članic ter evropskimi politikami, zlasti v času evropskih volilnih kampanj;

13.

poziva tri glavne institucije, naj preučijo možnost priprave skupnih odprtih razprav, ki bi dopolnile odprte razprave Parlamenta in naslovile teme, ki zadevajo potrošnike in njihov vsakdan, da bi tako okrepili njihovo zaupanje v notranji trg in njihovo varstvo; poudarja, da medskupine Parlamenta v celoti izpolnjujejo vlogo povezovalnega člena z državljani; ta vloga resnično povezuje politični svet in civilno družbo;

14.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija upoštevala številne ideje, ki jih je pred tem predložil Parlament, kot so forumi državljanov na evropski in nacionalni ravni, vidnejša vloga organizacij civilne družbe ter inovativna raba novih medijev;

Ukrepanje na lokalni ravni

15.

poziva Komisijo, naj svoj dialog razširi na vse ravni s tem, da svoje sporočilo prilagodi različnim ciljnim skupinam glede na njihovo družbeno ozadje; zato predlaga okrepitev dialoga med Evropsko unijo in njenimi državljani tako, da se vsem zagotavljajo enake informacije, prikrojene posameznim ciljnim skupinam, ter da se omogoči razprava z obveščenimi državljani in med njimi; meni, da bi morale institucije EU v svoje politike vključiti sklepe lokalnih razprav, organiziranih pod okriljem načrta D, in upoštevati pričakovanja državljanov do EU, ko odločajo o novi zakonodaji;

16.

poziva države članice, naj organizirajo učinkovite komunikacijske kampanje EU na vseh ravneh – nacionalni, regionalni in lokalni; poziva Komisijo, naj razširja zglede najboljše prakse, ki bo ugotovljena v teh kampanjah, ter predlaga vzpostavitev trajnega sistema interaktivne komunikacije med institucijami EU in državljani, s prireditvijo rednih kampanj EU na lokalni in regionalni ravni, pomočjo regionalnih medijev ter aktivnim sodelovanjem civilne družbe, nevladnih organizacij, trgovinskih zbornic, sindikatov in strokovnih združenj;

17.

poudarja, da je kohezijska politika EU temelj evropske integracije in socialne solidarnosti; zato meni, da bi morali državljane seznaniti s prizadevanji in vplivom politike EU na njihovo vsakdanje življenje, pri čemer bi poudarili prispevek EU in prednosti skupnega Evropskega projekta; pri tem poziva lokalne organe, naj poskrbijo za večjo obveščenost o pomoči, ki jo zagotavlja Evropska unija; poudarja tudi, da je udejstvovanje izvoljenih lokalnih in regionalnih predstavnikov bistveno za razvijanje obveščanja in usposabljanja, v zvezi s tem pozdravlja ustanovitev programa Erasmus za izvoljene lokalne in regionalne predstavnike;

18.

poudarja, da vključevanje partnerjev v pripravo in izvajanje operativnih programov v skladu s členom 11 Splošne uredbe o strukturnih skladih za obdobje 2007–2013 pomembno prispeva k uveljavljanju kohezijske politike EU ter njenemu približevanju državljanom; poudarja, da imajo ti partnerji edinstveno priložnost, da se neposredno seznanijo z vprašanji, ki so bistvena za državljane; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo načelo partnerstva pravilno izvajalo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni; poudarja, da morajo nacionalni in regionalni organi izkoristiti obstoječe možnosti za financiranje iz Evropskega socialnega sklada, da partnerji s tem izboljšali svoje znanje in spretnosti, zlasti na področju usposabljanja; poudarja, da imajo strukturni skladi pomembno vlogo pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja prek projektov in programov skupnosti, kar prispeva k razvoju aktivnega državljanstva in participativne demokracije; poziva Komisijo, naj še naprej podpira tovrstne projekte in programe ter sodeluje v partnerstvu z njimi;

19.

ob bližajočih se evropskih volitvah poudarja, da je treba državljane, zlasti mlade, obveščati na lokalni in regionalni ravni, še posebej tiste, ki bodo volili prvič; v širšem kontekstu pa poudarja, da se morajo poslanci Evropskega parlamenta v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi izvoljenimi predstavniki udejstvovati v procesu posvetovanja z državljani v njihovih regijah, saj so glas ljudstva v EU; podpira prizadevanja Odbora regij za okrepitev posvetovanj na regionalni ravni in za vključitev regionalnih mrež ter ključnih lokalnih in regionalnih akterjev v ta proces, da bi spodbudili razpravo, ki bi bila čim bliže državljanov, da bi se seznanili z njihovim mnenjem in pomisleki;

20.

poudarja, da se morajo poslanci Parlamenta bolj zavzemati za komunikacijo z državljani EU ter da je treba spremeniti organizacijo dela Parlamenta, na primer z vzpostavitvijo dialoga med poslanci in državljani na čim bolj lokalni ravni; izraža upanje, da bodo evropski poslanci sodelovali ne le v kampanjah političnih strank, temveč da bodo obenem tesno sodelovali tudi v evropski volilni kampanji na terenu;

21.

poziva Komisijo, naj izvede lokalne obveščevalne kampanje manjšega obsega, v katerih bodo sodelovali lokalni akterji, ter naj spodbuja dejavnosti, da bodo državljani bolje seznanjeni o državi porekla priseljencev, priseljenci pa o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz državljanstva Unije, saj je to najučinkovitejši in najkoristnejši način za izpolnitev ciljev obveščanja, pa tudi naj nadaljuje dejavnosti v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga 2008;

Izobraževanje, mediji in informacijsko-komunikacijska tehnologija, aktivno državljanstvo

22.

poudarja, da je treba v šolske učne načrte v vseh državah članicah uvesti poučevanje o evropski politiki in zgodovini, s čimer bi okrepili evropske vrednote, v okviru univerzitetnih programov pa ustanoviti oddelke za evropske študije; poziva Komisijo, naj zagotovi finančno podporo za spodbujanje teh projektov; poziva države članice, naj spodbujajo uvedbo šolskega predmeta o zgodovini evropskega povezovanja in delovanju EU, s čimer bi se oblikoval temelj skupnega evropskega znanja;

23.

poudarja pomembno vlogo državljanske vzgoje kot temeljne gonilne sile aktivnega državljanstva; poudarja, da je treba podpirati aktivni model državljanske vzgoje, ki bo mladim omogočal neposredno vključevanje v javno življenje z njihovimi političnimi predstavniki na nacionalni, lokalni in evropski ravni, s predstavniki nevladnih organizacij ter z državljanskimi pobudami; predlaga, naj Komisija podpira pilotne projekte, ki spodbujajo takšen model državljanske vzgoje v državah članicah;

24.

priporoča, da se s širšim obveščanjem javnost učinkoviteje seznanja s programi, kot so Erasmus, Leonardo da Vinci, Grundtvig in Comenius, ter da se jih tudi učinkoviteje organizira, da se k sodelovanju privabi čim večje število oseb, poleg tega več manj premožnih, ter da se jim olajša mobilnost v EU; poudarja, da dosegajo ravno ti programi zelo pozitiven odziv pri mladih in pomembno prispevajo k uspehu evropskega povezovanja;

25.

pozdravlja zgoraj omenjeno sporočilo Komisije z dne 21. decembra 2007, ki določa jasne cilje o tem, kako bi lahko spletno stran Europa spremenili v storitveno naravnano spletno stran 2.0; odločno poziva Komisijo, naj dokonča oblikovanje nove spletne v letu 2009, ter meni, da bi morala ta nova spletna stran služiti kot forum, na katerem bi lahko državljani izmenjavali mnenja in sodelovali v spletnih raziskavah, nevladne organizacije, javne ustanove in zasebniki pa izmenjavali izkušnje o svojih obveščevalnih projektih EU; poziva Komisijo, naj zbere in na tej spletni strani objavi izkušnje koristnikov dejavnosti, ki se financirajo po načrtu D;

26.

pozdravlja zamisel o EU Tube, ki je s skoraj 1,7 milijona gledalcev edinstveno orodje za obveščanje uporabnikov interneta o politikah EU; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za učinkovite internetne kampanje in jih posreduje drugim institucijam EU;

27.

poziva Komisijo, naj bolje izkoristi avdiovizualno gradivo, ki je na voljo prek programa Evropa prek satelita, in sicer z vzpostavitvijo povezav med lokalnimi televizijskimi kanali in mediji Skupnosti, ki želijo pridobiti tovrstno gradivo za razširjanje programskih vsebin, da bi dosegli širše občinstvo;

28.

meni, da je mreža Europe Direct pomembno orodje za odgovore na vprašanja državljanov po elektronski pošti ali z brezplačnim telefonskim klicem kjer koli v EU, ki bi ga bilo treba še bolj oglaševati;

29.

meni, da sta politika varstva potrošnikov in notranjega trga izredno pomembni pri komuniciranju s potrošniki in podjetji o Evropi; poziva države članice, naj okrepijo dejavnosti, da bi na državni, regionalni in lokalni ravni javnost obveščale o ugodnostih enotnega trga; poziva Komisijo in države članice, naj prek različnih elektronskih medijev z najnovejšo tehnologijo spodbujajo in krepijo interaktivno sporazumevanje in obveščanje, da bi vzpostavile učinkovit dialog med potrošniki, podjetji in ustanovami ter prispevale k razvoju elektronske trgovine;

30.

poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za usklajevanje na področjih izobraževanja in obveščanja o pravicah in dolžnostih potrošnikov, tako da poveča finančna sredstva in človeške vire; poziva države članice, naj Evropski mreži centrov za varstvo potrošnikov namenijo večja finančna sredstva in človeške vire, da bi zagotovile njeno boljšo razpoznavnost in uveljavljanje pravic potrošnikov EU; poziva države članice, naj si ob upoštevanju trenutne svetovne finančne krize in vse večje zadolženosti potrošnikov prizadevajo za izboljšanje finančne pismenosti potrošnikov, zlasti v zvezi z njihovimi pravicami in obveznostmi, pa tudi s pravnimi sredstvi v zvezi z varčevanjem in krediti;

31.

poziva države članice, naj namenijo več človeških virov in finančnih sredstev omrežju SOLVIT, ki omogoča brezplačno reševanje težav, ki nastanejo zaradi slabega izvajanja ali neizvajanja zakonodaje Skupnosti; poziva Komisijo, naj pospeši poenostavitev različnih služb, ki zagotavljajo informacije in svetovanje o enotnem trgu; zato odločno podpira zamisel iz sporočila Komisije z 20. novembra 2007 z naslovom „Enotni trg za Evropo 21. stoletja“ (KOM(2007)0724) o celostnem pristopu k zagotavljanju podpornih storitev enotnega trga z uvedbo enotne spletne dostopne točke; je seznanjen s pobudami Komisije za zmanjšanje upravnih bremen in boljšo zakonodajo; poziva zlasti k boljši podpori za mala in srednje velika podjetja, ki so pomemben vir delovnih mest v Evropi;

32.

ugotavlja, da bi bilo Evropsko leto prostovoljstva idealna priložnost za institucije EU, da stopijo v stik z državljani; poudarja, da je v Evropski uniji več kot 100 milijonov prostovoljcev ter poziva Komisijo, naj pripravi vse potrebno, da bo leto 2011 razglašeno za Evropsko leto prostovoljstva, in za to čim prej predloži ustrezen zakonodajni predlog;

33.

poudarja, da je pomembno upoštevati mnenja državljanov o Evropi kot svetovnem akterju, zlasti pa upoštevati vse pomembnejšo vlogo Evropskega parlamenta pri tem; zato spodbuja sodelovanje poslancev Evropskega parlamenta in članov Sveta pri obiskih članov Komisije v okviru načrta D, saj imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju stika z nacionalnimi parlamenti, civilno družbo, vodji podjetij in sindikatov ter regionalnimi in lokalnimi organi v državah članicah;

34.

izraža zadovoljstvo nad tem, da se svet na splošno vedno bolj zanima za Evropski projekt ter da se Evropska unija in njeni državljani vedno bolj zavedajo prednosti izmenjave nadnacionalnih izkušenj z drugimi državami in regijami, zlasti s sosedami EU; zato poziva Komisijo, naj prek svojih delegacij v tretjih državah razvije načine, s katerimi bi dosegli državljanke in državljane v teh državah ter jih obvestili o možnostih v Evropski uniji, na primer prek medijev in drugih oblik kulture, izobraževanja, učenja jezikov in mobilnosti ali programov izmenjave, kot je Erasmus Mundus;

35.

ugotavlja, da bi si bilo treba zlasti glede na povečanje števila državljanov tretjih držav v EU in pojava večkulturnih družb, h katerim prav tako prispevajo, bolj prizadevati za zagotovitev vključevanja priseljencev v EU ter jim zagotoviti resničen dostop do informacij o tem, kaj vključuje državljanstvo Unije, na primer s krepitvijo partnerstev med različnimi ravnmi vlade (lokalno, regionalno in nacionalno) in nevladnimi akterji (na primer delodajalci, civilno družbo in združenji migrantov, mediji ter nevladnimi organizacijami, ki podpirajo migrante); meni, da bo uspešna integracija spodbudila nadaljnji razvoj večkulturne evropske zavesti, ki bo temeljila na strpnosti, dialogu in enakosti;

36.

poziva Komisijo, naj podpira programe in kampanje (na primer Svet skozi oči žensk), ki spodbujajo ženske, da postanejo družbeno, politično in kulturno bolj dejavne ob upoštevanju njihove vloge v medgeneracijskem dialogu ter pri zagotavljanju družbene trajnosti in blaginje; zato poziva, da se dekleta in ženske bolje obvešča o konceptu evropskega državljanstva in pravic, ki iz njega izhajajo, zlasti v socialno in geografsko izoliranih regijah; poudarja, da mora biti cilj obveščevalnih kampanj večja udeležba žensk v političnem življenju in postopkih sprejemanja odločitev; poudarja, da je treba spodbuditi ukrepe za odpravo digitalnega razkoraka zaradi spola, da bi ženskam pod istimi pogoji omogočili uporabo orodij za sodelovanje v dialogu o Evropi; čestita Komisiji za izbiro projektov, ki jih bodo v okviru načrta D sofinancirala njena predstavništva, med njimi pa je veliko projektov ženskih organizacij ter projektov, v katere so vključene ženske; vztraja, da je treba državljane spodbujati k udeležbi projektov na področjih, kot sta nasilje na podlagi spola ali trgovina z ljudmi, kjer je vključevanje družbe bistveno za doseganje napredka pri reševanju problematike; priznava, da imajo ženske posebno znanje in spretnosti za reševanje težav in sporov, ter poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje žensk v projektnih in delovnih skupinah, dejavnih na področju družinskega življenja, varstva otrok, izobraževanja itd.;

*

* *

37.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Komisiji, Svetu, Sodišču Evropskih skupnosti, Računskemu sodišču, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter vladam in parlamentom držav članic.


(1)  UL C 13, 20.1.2009, str. 3.

(2)  UL L 378, 27.12.2006, str. 32.

(3)  UL C 314 E, 21.12.2006, str. 369.

(4)  UL C 92 E, 20.4.2006, str. 403.


Top