52008PC0100

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 29.2.2008

COM(2008) 100 konč.

2008/0044 (COD)

Predlog

DIREKTIVA …/…/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o Ö tehničnih pregledih Õ motornih vozil in njihovih priklopnikov

(Besedilo velja za EGP)

(predložila Komisija)

Predlog

DIREKTIVA …/…/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov

( Prenovitev)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev[1], s katero je svojemu osebju dala navodilo, da bi morali biti vsi zakonodajni akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morali vsi oddelki prizadevati za kodifikacijo besedil, za katere so odgovorni, v še krajših intervali, da bi zagotovili, da so predpisi skupnosti jasni in lahko razumljivi.

2. Kodifikacijo Direktive Sveta 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov[2] je začela Komisija. Nova direktiva bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni[3].

3. Sklep 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[4] je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES, ki je uvedel regulativni postopek s pregledom za ukrepe splošnega obsega, ki so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb temeljnega akta, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, vključno s črtanjem nekaterih od teh določb ali z dodajanjem aktu novih nebistvenih določb.

4. Skladno s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije[5] o Sklepu 2006/512/ES je zato, da bi se ta postopek uporabljal za že veljavne akte, sprejete skladno s postopkom določenim v členu 251 Pogodbe, treba te akte v skladu z veljavnimi postopki prilagoditi.

5. Zato je primerno, da se za vključitev sprememb potrebnih zaradi prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom namesto kodifikacije Direktive Sveta 96/96/ES uporabi prenovitev.

ê 96/96/ES (prilagojeno)

2008/0044 (COD)

Predlog

DIREKTIVA …/…/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne […]

o Ö tehničnih pregledih Õ motornih vozil in njihovih priklopnikov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in zlasti člena Ö 71 Õ Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[6],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

ob upoštevnaju mnenja Odbora regij[8]

ob upoštevanju postopka, določenega v členu 251 Pogodbe[9],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

(1) Direktiva Sveta 96/96/ES z dne 20. decembra 1996 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na tehnične preglede motornih vozil in njihovih priklopnikov[10] je bila večkrat[11] bistveno spremenjena. Ker so potrebne dodatne spremembe, bi bilo zaradi jasnosti treba uredbo prenoviti.

ê 96/96/ES uv. izjava (2)

(2) V okviru skupne prometne politike naj promet nekaterih vozil v Skupnosti poteka v najbolj ugodnih razmerah za varnost in konkurenčne pogoje med prevozniki v državah članicah.

ê 96/96/ES uv. izjava (3)

(3) Rast cestnega prometa ter posledično povečanje nevarnosti in negativnih vplivov za vse države članice pomenita podobne varnostne težave glede na vrsto in težo.

ê 96/96/ES uv. izjava (6)

(4) Preskušanje med življenjskim ciklom vozila naj bi bilo razmeroma preprosto, hitro in poceni.

ê 96/96/ES uv. izjava (7) (prilagojeno)

(5) Zato je treba v posamičnih direktivah opredeliti minimalne predpise in postopke Skupnosti za preskušanje postavk iz Ö te Direktive Õ.

ê 96/96/ES uv. izjava (9)

(6) Predpise in postopke, določene s posamičnimi direktivami, je treba hitro prilagoditi tehničnemu napredku in za lažje izvajanje potrebnih ukrepov vzpostaviti postopek tesnega sodelovanja med državami članicami in Komisijo v odboru za prilagajanje tehničnih pregledov tehničnemu napredku.

ê 96/96/ES uv. izjava (10) (prilagojeno)

(7) Pri zavornih sistemih Ö je težko Õ določiti vrednosti Ö za takšne stvari, kot so Õ nastavitev zračnega tlaka in časov njegovega dviga itd. glede na različnost opreme in postopkov znotraj Skupnosti.

ê 96/96/ES uv. izjava (15)

(8) Vsi, ki jih preskušanje vozil zadeva, priznavajo, da lahko postopek preskušanja in zlasti vprašanje, ali se vozilo preskuša obremenjeno, delno obremenjeno ali neobremenjeno, vplivata na stopnjo zaupanja preskuševalcev v tehnično brezhibnost zavornega sistema.

ê 96/96/ES uv. izjava (16) (prilagojeno)

(9) Določitev referenčnih vrednosti zavornega učinka za različne pogoje obremenitve za vsak model vozila bi Ö morala Õ pomagati vzpostaviti to zaupanje. Ta direktiva Ö bi morala Õ omogočiti preskušanje po tem postopku kot drugo možnost preskušanja minimalnih vrednosti zmogljivosti za vsako kategorijo vozil.

ê 96/96/ES uv. izjava (17) (prilagojeno)

(10) V zvezi z zavornimi sistemi na področje uporabe te direktive sodijo predvsem vozila,ki jim je bila podeljena homologacija sestavnega dela v skladu zÖ [Direktivo Sveta 71/320/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic o zavornih napravah določenih kategorij motornih in priklopnih vozil Õ[12]], čeprav se priznava, da je bila nekaterim vrstam vozil ta homologacija podeljena v skladu z nacionalnimi predpisi, ki se lahko razlikujejo od določb Ö omenjene Õ direktive.

ê 96/96/ES uv. izjava (18)

(11) Države članice lahko razširijo določbe o zavornem preskusu z vključitvijo vozil ali preskusnih postavk zunaj področja uporabe te direktive.

ê 96/96/ES uv. izjava (19)

(12) Države članice lahko poostrijo zavorni preskus ali povečajo pogostost preskušanja.

ê 96/96/ES uv. izjava (20)

(13) Cilj te direktive je z rednimi preskusi emisij izpušnih plinov ohraniti nizko raven emisij v celotni življenjski dobi vozila in zagotoviti, da se vozila, ki so glavni onesnaževalci, umaknejo iz prometa, dokler niso primerno vzdrževana.

ê 96/96/ES uv. izjava (21)

(14) Slaba nastavitev in nezadostno vzdrževanje ne škodujeta le motorju, temveč tudi okolju, ker povzročata povečano onesnaževanje in porabo goriva. Pomembno je , da se razvija okolju prijazen promet.

ê 96/96/ES uv. izjava (22)

(15) Pri motorjih na kompresijski vžig (dizelski motorji) velja, da je meritev motnosti izpušnih plinov ustrezen kazalec stanja vzdrževanosti vozila v zvezi z emisijami.

ê 96/96/ES uv. izjava (23)

(16) Pri motorjih na prisilni vžig (bencinski motorji) velja, da je meritev emisij ogljikovega monoksida iz izpušne cevi, ko je motor v prostem teku, ustrezen kazalec stanja vzdrževanosti vozila v zvezi z emisijami.

ê 96/96/ES uv. izjava (24)

(17) Zelo verjetno je, da bo stopnja napak pri preskusih emisije izpušnih plinov vozil, ki niso redno vzdrževana, visoka.

ê 96/96/ES uv. izjava (25)

(18) Pri vozilih z bencinskimi motorji, za katere predpisi homologacije določajo, da morajo biti opremljeni z naprednimi sistemi za nadzor emisij, kot so tristezni katalizatorji z zaznavalom lambda, morajo biti merila rednih preskusov emisij strožja kakor za običajna vozila.

ê 2001/9/ES uv. izjava (4) (prilagojeno)

(19) Direktiva 98/69/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o ukrepih proti onesnaževanju zraka z emisijami iz motornih vozil in spremembiDirektive Sveta 70/220/EGS[13] od leta 2000 zahteva za avtomobile z bencinskim motorjem in lahka gospodarska vozila uvedbo vgrajenih sistemov za diagnostiko na vozilu (OBD), s katerimi se spremlja delovanje sistema za uravnavanje emisij vozila v obratovanju. Prav tako Ö se Õ sistemi OBD od leta 2003 Ö zahtevajo Õ tudi za nova vozila z dizelskim motorjem.

ê 96/96/ES uv. izjava (26)

(20) Države članice lahko po potrebi iz področja uporabe te direktive izvzamejo nekatera vozila, ki so v zgodovinskem interesu. Za taka vozila lahko določijo tudi lastne predpise preskušanja. Taka pravica seveda ne sme voditi do uporabe strožjih predpisov od tistih, po katerih so bila taka vozila prvotno zasnovana.

ê 2001/11/ES uv. izjava (4) (prilagojeno)

(21) Na voljo Ö so Õ enostavni, enotni sistemi za diagnostiko, ki jih lahko organizacije za tehnične preglede uporabljajo za preskušanje pretežne večine vozil, opremljenih z omejevalniki hitrosti. Pri vozilih, ki s takim takoj razpoložljivim orodjem za diagnostiko niso preverljiva, bodo morali organi bodisi uporabiti opremo, ki jo daje na voljo proizvajalec vozila, bodisi sprejeti ustrezno certifikacijo za preskušanje od proizvajalca vozila ali njegove franšizne organizacije.

ê 2001/11/ES uv. izjava (5) (prilagojeno)

(22) Redno preverjanje pravilnega delovanja omejevalnika hitrosti Ö bi moralo biti Õ olajšano pri vozilih, ki bodo opremljena z novo zapisovalno opremo (digitalnim tahografom) v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2135/98 z dne 24. septembra 1998 o spremembi Uredbe (EGS) št. 3821/85 o tahografu v cestnem prometu in Direktive 88/599/EGS glede uporabe uredb (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85[14]. Nova vozila Ö so Õ s takšno opremo opremljena od leta 2003 naprej.

ê 96/96/ES uv. izjava (32)

(23) Tehnične zahteve za taksije in rešilne avtomobile so podobne zahtevam za zasebna vozila. Zato so lahko postavke, ki se preverjajo, podobne, čeprav je pogostost preskusov različna.

ê 96/96/ES uv. izjava (13)

(24) Vsaka država članica mora v okviru svojih pristojnosti zagotoviti, da se tehnični pregledi izvajajo po postopkih in visokih standardih.

ê 96/96/ES uv. izjava (14)

(25) Komisija naj preverja praktično uporabo te.

ê 96/96/ES uv. izjava (33) (prilagojeno)

(26) Ö Ker države članice ne morejo doseči ciljev predlaganega ukrepa, in sicer uskladitev pravil o tehničnih pregledih, da se prepreči izkrivljanje konkurence med cestnimi prevozniki ter zagotovi pravilni pregled in vzdrževanje vozil in je možno te cilje glede na obseg in učinke tega ukrepa, bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego teh ciljev. Õ

ò novo

(27) Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[15].

(28) Komisiji bi bilo treba podeliti pooblastila zlasti za potrebne prilagoditve tehničnemu napredku predpisov in postopkov, opredeljenih v posamičnih direktivah. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb teh direktiv, bi jih bilo treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

(29) Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv, ki so določeni v Prilogi III, Del B –

ê 96/96/ES

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

1. V vsaki državi članici se na motornih vozilih, registriranih v tej državi, ter njihovih priklopnikih in polpriklopnikih opravljajo redni tehnični pregledi v skladu s to direktivo.

2. Kategorije preskušanih vozil, pogostost tehničnih pregledov in postavke, ki jih je treba preskusiti, so navedeni v Prilogah I in II.

Člen 2

Tehnične preglede po tej direktivi opravljajo država članica ali nosilci javnih pooblastil ali pa organizacije ali ustanove, ki jih imenuje in neposredno nadzira država, vključno z ustrezno pooblaščenimi zasebnopravnimi organizacijami. Države članice si morajo zlasti vsestransko prizadevati za zagotovitev objektivnosti in visoke kakovosti preskušanja vozil, kadar organizacije, imenovane kot centri za izvedbo tehničnih pregledov, opravljajo tudi popravila motornih vozil.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo ukrepe, za katere menijo, da so potrebni, da je mogoče dokazati, da je vozilo opravilo tehnični pregled, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz te direktive.

O teh ukrepih uradno obvestijo druge države članice in Komisijo.

2. Vsaka država članica na enaki podlagi, kot če bi sama izdala dokazilo, prizna dokazilo, izdano v drugi državi članici, da je motorno vozilo, registrirano na ozemlju te druge države, skupaj s svojim priklopnikom ali polpriklopnikom opravilo tehnični pregled, ki izpolnjuje vsaj zahteve iz te direktive.

3. Države članice uporabijo ustrezne postopke za ugotavljanje, če je to izvedljivo, ali zmogljivost zavor vozil, registriranih na njihovem ozemlju, izpolnjuje zahteve iz te direktive.

POGLAVJE II

ê 96/96/ES (prilagojeno)

Izjeme

Člen 4

1. Države članice imajo pravico, da s področja uporabe te direktive izvzamejo vozila, ki pripadajo oboroženim silam, policiji in gasilski službi.

2. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo izvzamejo s področja uporabe te direktive določena vozila, ki obratujejo ali se uporabljajo v izjemnih pogojih, ter vozila, ki se nikoli ali skoraj nikoli ne uporabljajo na javnih cestah, vključno z vozili v zgodovinskem interesu, izdelanimi pred 1. januarjem 1960, ali z vozili, ki so začasno umaknjena iz prometa, ali zanje sprejmejo posebne določbe.

3. Države članice lahko po posvetovanju s Komisijo za vozila v zgodovinskem interesu določijo svoje predpise preskušanja.

Člen 5

Ne glede na določbe Prilog I in II lahko države članice:

(a) prenesejo na zgodnejši termin datum za prvi obvezni tehnični pregled in po potrebi predajo vozilo v pregled pred registracijo;

(b) skrajšajo časovni razmik med dvema zaporednima obveznima pregledoma;

(c) predpišejo obvezen preskus neobvezne dodatne opreme;

(d) povečajo število postavk preskusa;

(e) razširijo zahtevo po rednem pregledu na druge kategorije vozil;

(f) predpišejo posebne dodatne preskuse;

(g) za vozila, registrirana na svojem ozemlju, določijo višje minimalne vrednosti zavorne učinkovitosti, kakor so določeni v Prilogi II, in vključijo preskus na vozilih z višjimi obremenitvami, če ti predpisi ne presegajo tistih o prvotni homologaciji vozila.

POGLAVJE III

Končne določbe

ê 96/96/ES čl. 7 (prilagojeno)

ð novo

Člen 6

1. Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme posamične direktive, potrebne za opredelitev minimalnih predpisov in postopkov za preskušanje postavk iz Priloge II.

2. ð Komisija sprejme ï spremembe, potrebne zaradi prilagoditve tehničnemu napredku predpisov in postopkov, opredeljenih v posamičnih direktivah.

ð Ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive ï se sprejmejo ð v skladu z regulativnim ï postopkom s pregledom iz člena Ö 7(2) Õ.

ê 1882/2003 čl. 3 in priloga III,tč. 68 (prilagojeno)

ð novo

Člen 7

1. Komisiji pomaga Odbor za prilagajanje Direktive o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov tehničnemu napredku v nadaljevanju «odbor».

2. Pri sklicevanju na ta Ö odstavek Õ se uporabljata člen ð 5a(1) do (4) ï in Ö člen Õ 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

ê 96/96/ES čl. 9

Člen 8

Najpozneje tri leta po uvedbi rednega preskušanja naprav za omejevanje hitrosti Komisija na podlagi pridobljenih izkušenj preuči, ali predvideni preskusi zadostujejo za odkrivanje pokvarjenih ali prirejenih naprav za omejevanje hitrosti ter ali je treba spremeniti veljavna pravila.

ê 96/96/ES čl. 11

Člen 9

Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

ê

Člen 1 0

Direktiva 96/96/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge III, je razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo aktov, ki so določeni v delu B Priloge III.

Sklici na razveljavljeno direktivo, se upoštevajo kot sklici na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi IV.

ê 96/96/ES čl. 12

Člen 11

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

ê 96/96/ES čl. 13

Člen 1 2

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

ê 96/96/ES

PRILOGA I

KATEGORIJE VOZIL, ZA KATERE JE TREBA OPRAVITI TEHNIČNE PREGLEDE, IN POGOSTOST PREGLEDOV

Kategorije vozil | Pogostost pregledov |

1. Motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži, pri čemer se voznikov sedež ne šteje | Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |

2. Motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg | Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |

3. Priklopniki in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso, ki presega 3 500 kg | Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |

4. Taksiji, rešilni avtomobili | Eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsako leto |

5. Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3 500 kg, razen kmetijskih traktorjev in strojev | Štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsaki dve leti |

6. Motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se uporabljajo za prevoz potnikov, z ne več kot osmimi sedeži, pri čemer se voznikov sedež ne šteje | Štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič uporabljeno, nato pa vsaki dve leti |

__________________

ê 96/96/ES (prilagojeno)

è1 2003/27/ES čl. 1 in Priloga

PRILOGA II

POSTAVKE OBVEZNEGA PRESKUSA

Pregled mora zajeti vsaj v nadaljevanju navedene postavke, če se te nanašajo na obvezno opremo vozila, ki se preskuša v zadevni državi članici.

Pregledi, ki jih ureja ta priloga, se lahko opravljajo vizualno brez demontaže delov vozila.

Kadar se izkažejo pomanjkljivosti vozila glede spodnjih postavk pregleda, sprejmejo pristojni organi držav članic postopek za določitev pogojev, pod katerimi se vozilo lahko uporablja, preden opravi novi tehnični pregled.

VOZILA V KATEGORIJAH 1, 2, 3, 4, 5 IN 6

1. Zavorni sistemi Naslednje postavke je treba vključiti v tehnični pregled zavornih sistemov vozil. Rezultati pregleda zavornih sistemov morajo biti, kolikor je izvedljivo, enakovredni tehničnim zahtevam [Direktive 71/320/EGS]. |

Postavke pregleda/preskusa | Razlogi za neustreznost |

1.1. Mehansko stanje in delovanje |

1.1.1 Tečaj pedala nožne zavore | pretesen ležaj obrabljen pretirana obraba/zračnost |

1.1.2 Stanje pedala in prosti hod naprave za delovanje zavor | pretiran ali nezadosten rezervni prosti hod krmiljenje zavore se ne sprošča pravilno na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena |

1.1.3 Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji | čas, potreben za ustvarjanje zračnega tlaka/podtlaka za učinkovito delovanje zavor, je predolg nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj dvakratni uporabi zavore po delovanju opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljivo stanje) uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka |

1.1.4 Opozorilni kazalec ali merilec nizkega tlaka | slabo delovanje ali pomanjkljiv kazalec nizkega tlaka/merilec zračnega tlaka |

1.1.5 Krmilni ventil ročne zavore | razpokan ali poškodovan krmilni ventil, pretirana obraba nepravilno delovanje krmilnega ventila krmiljenje ventilskega vretena nezanesljivo ali ventilski sestav nezanesljiv povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu nezadovoljivo delovanje |

1.1.6 Parkirna zavora, krmiljenje vzvoda, zaskok parkirne zavore | zaskok parkirne zavore ne drži pravilno pretirana obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev |

1.1.7 Zavorni ventili (nožni ventili, sprostila, regulatorji itd.) | poškodovani, pretirano uhajanje zraka pretirano odvajanje olja iz kompresorja nezanesljiva/neustrezna namestitev odvajanje tekočine hidravličnih zavor |

1.1.8 Spojnice za zavore priklopnega vozila | pomanjkljivi izolacijski pokrovi ali samotesnilni ventil nezanesljiva/neustrezna namestitev pretirano uhajanje |

1.1.9 Tlačna posoda hranilnika energije | poškodovana, razjedena, uhajanje naprava za praznjenje ne deluje nezanesljiva/neustrezna namestitev |

.

1.1.10 Servo zavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi) | servo enota je okvarjena ali neučinkovita glavni zavorni valj okvarjen ali pušča glavni zavorni valj nezanesljiv nezadostna količina zavorne tekočine manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja opozorilna lučka zavorne tekočine osvetljena ali pokvarjena nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine |

1.1.11 Toge zavorne cevi | tveganje okvare ali loma uhajanje iz cevi ali povezav na spojnico poškodovane ali čezmerno razjedene napačno nameščene |

1.1.12 Upogljive zavorne cevi | tveganje okvare ali loma poškodovane, se drgnejo, zavorne cevi prekratke, zvite uhajanje iz cevi ali spojnic izbokline na ceveh pod tlakom poroznost |

1.1.13 Zavorne obloge | pretirana obraba onesnažene (olje, mast itd.) |

1.1.14 Zavorni bobni, zavorni diski | pretirana obraba, čezmerno zarezovanje, razpoke, nezanesljivi ali zlomljeni onesnaženi (olje, mast itd.) nosilna plošča nezanesljiva |

- .

1.1.15 Zavorni kabli, drogovi, povezava vzvodov | poškodovani, zavozlani kabli čezmerno obrabljeni ali razjedeni stik kabla ali droga nezanesljiv pomanjkljivo vodilo kabla vsako omejevanje prostega hoda zavornega sistema vsak neobičajen hod, ki kaže slabo prilagoditev ali čezmerno obrabo |

1.1.16 Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali kolesnimi zavornimi valji) | razpokana ali poškodovana puščajo nezanesljiva/neustrezna namestitev čezmerno razjedena čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane manjka pokrov za zaščito pred prahom ali pa je čezmerno poškodovan |

1.1.17 Ventil za zaznavanje obremenitve | pomanjkljiva povezava nepravilna nastavitev zataknjen, ne deluje manjka |

1.1.18 Samodejni zategovalniki, ki kažejo | zataknjeno ali nepravilno gibanje, čezmerno obrabo ali napačno prilagoditev pomanjkljivost |

1.1.19 Naprava za dolgotrajno zadrževanje vozila (kadar je nameščena ali zahtevana) | nezanesljivi konektorji ali okovje pomanjkljiva |

1.2 Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore |

- .

1.2.1 Zmogljivost (postopoma povečana do najvišje moči) | neustrezni zavorni učinek na enem ali več kolesih zavorni učinek katerega koli kolesa je manj kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Pri preskušanju zavor na cesti je odklon od ravne črte pretiran ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje) neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu čezmerna nestanovitnost zavornega učinka zaradi deformiranih diskov ali ovalnih bobnov |

1.2.2 Učinkovitost | zavorno razmerje, ki se nanaša na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev, kjer je izvedljivo, manjše od naslednjega: minimalna zavorna učinkovitost kategorija 1: 50 %[16] kategorija 2: 43 %[17] kategorija 3: 40 %[18] kategorija 4: 50 % kategorija 5: 45 %[19] kategorija 6: 50 % ali zavorni učinek manjši od referenčnih vrednosti, če jih proizvajalec vozila za os vozila[20] opredeli |

1.3 Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema) |

1.3.1 Zmogljivost | zavora ne deluje na eni strani zavorni učinek na katerem koli kolesu je manjši od 70 % najvišjega ugotovljenega učinka drugega kolesa na isti osi ni postopne spremembe učinkovitosti (prijemanja) samodejni zavorni sistem pri priklopnih vozilih ne deluje |

1.3.2 Učinkovitost | za vse kategorije vozil zavorni koeficient manjši od 50 %[21]zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v 1.2.2 glede na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev |

1.4 Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore |

1.4.1 Zmogljivost | zavora na eni strani ne deluje |

1.4.2 Učinkovitost | za vse kategorije vozil zavorni koeficient manjši od 16 % glede na najvišjo dovoljeno maso ali za motorna vozila manjši od 12 % glede na najvišjo dovoljeno kombinirano maso vozila, karkoli je višje |

1.5 Zmogljivost naprave za dolgotrajno zadrževanje vozila ali sistema trajne zavore na izpušne pline | ni postopne spremembe učinkovitosti naprave pomanjkljiva |

1.6 Sistem proti blokiranju koles | slabo delovanje opozorilne naprave sistema proti blokiranju pomanjkljiv |

VOZILA V KATEGORIJAH 1, 2 IN 3 | VOZILA V KATEGORIJAH 4, 5 IN 6 |

2. Krmiljenje in krmilni obroč | 2. Krmiljenje |

2.1 Mehansko stanje | 2.1 Mehansko stanje |

2.2 Krmilni obroč | 2.2 Zračnost krmiljenja |

2.3 Zračnost krmiljenja | 2.3 Pritrditev krmilnega sistema |

2.4 Ležaji krmilnega kolesa |

3. Vidljivost | 3. Vidljivost |

3.1 Vidno polje | 3.1 Vidno polje |

3.2 Stanje stekla | 3.2 Stanje stekla |

3.3 Vzvratna ogledala | 3.3 Vzvratna ogledala |

3.4 Brisalniki vetrobranskega stekla | 3.4 Brisalniki vetrobranskega stekla |

3.5 Pranje vetrobranskega stekla | 3.5 Pranje vetrobranskega stekla |

4. Luči, reflektorji in električna oprema | 4. Oprema za razsvetljavo |

4.1 Glavni in zasenčeni žarometi | 4.1 Glavni in zasenčeni žarometi |

4.1.1 Stanje in delovanje | 4.1.1 Stanje in delovanje |

4.1.2 Poravnava | 4.1.2 Poravnava |

4.1.3 Stikala | 4.1.3 Stikala |

4.1.4 Vizualna učinkovitost |

4.2 Stranske luči in gabaritne svetilke | 4.2 Stanje in delovanje, stanje leč, barvna in vizualna učinkovitost: |

4.2.1 Stanje in delovanje | 4.2.1 Stranskih in zadnjih luči |

4.2.2 Barvna in vizualna učinkovitost | 4.2.2 Zavornih luči |

4.2.3 Luči smernih kazalcev |

4.2.4 Rezervnih luči |

4.2.5 Meglenk |

4.2.6 Luči na zadnji registrski tablici |

4.2.7 Zadnjih reflektorjev |

4.2.8 Opozorilnih luči za nevarnost |

4.3 Zavorne luči |

4.3.1 Stanje in delovanje |

4.3.2 Barvna in vizualna učinkovitost |

4.4 Luči smernih kazalcev |

4.4.1 Stanje in delovanje |

4.4.2 Barvna in vizualna učinkovitost |

4.4.3 Stikala |

4.4.4 Pogostost utripanja |

4.5 Prednje in zadnje meglenke |

4.5.1 Položaj |

4.5.2 Stanje in delovanje |

4.5.3 Barvna in vizualna učinkovitost |

4.6 Luči za vzvratno vožnjo |

4.6.1 Stanje in delovanje |

4.6.2 Barvna in vizualna učinkovitost |

4.7 Luč zadnje registrske tablice |

4.8 Zadnji reflektorji stanje in barva |

4.9 Avtomatska registrska naprava |

4.10 Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom |

4.11 Električna napeljava |

5. Osi, kolesa, pnevmatike, vzmetenje | 5. Osi, kolesa, pnevmatike, vzmetenje |

5.1 Osi | 5.1 Osi |

5.2 Kolesa in pnevmatike | 5.2 Kolesa in pnevmatike |

5.3 Vzmetenje | 5.3 Vzmetenje |

6. Podvozje in pritrditev podvozja | 6. Podvozje in pritrditev podvozja |

6.1 Podvozje ali okvir in pritrditev | 6.1 Podvozje ali okvir in pritrditev |

6.1.1 Splošno stanje | 6.1.1 Splošno stanje |

6.1.2 Izpušne cevi in dušilci zvokov | 6.1.2 Izpušne cevi in dušilci zvokov |

6.1.3 Posoda ali cevi za gorivo | 6.1.3 Posoda ali cevi za gorivo |

6.1.4 Geometrične lastnosti in stanje zadnje zaščitne naprave, težki tovornjaki | 6.1.4 Nosilec rezervnega kolesa |

6.1.5 Nosilec rezervnega kolesa | 6.1.5 Varnost sklopnega mehanizma (če je nameščen) |

6.1.6 Sklopni mehanizmi na vlečnih vozilih, priklopnikih in polpriklopnikih |

6.2 Kabina in karoserija | 6.2 Karoserija |

6.2.1 Splošno stanje | 6.2.1 Konstrukcijsko stanje |

6.2.2 Pritrditev | 6.2.2 Vrata in varovala |

6.2.3 Vrata in varovala |

6.2.4 Tla |

6.2.5 Voznikov sedež |

6.2.6 Nastopne plošče |

7. Druga oprema | 7. Druga oprema |

7.1 Varnostni pasovi | 7.1 Pritrditev voznikovega sedeža |

7.2 Gasilni aparat | 7.2 Pritrditev akumulatorja |

7.3 Ključavnice in protivlomna naprava | 7.3 Zvočna opozorilna naprava |

7.4 Varnostni trikotnik | 7.4 Varnostni trikotnik |

7.5 Komplet prve pomoči | 7.5 Varnostni pasovi |

7.5.1 Varnost pritrditev |

7.5.2 Stanje pasov |

7.5.3 Delovanje |

7.6 Zagozda(-e) kolesa |

7.7 Zvočna opozorilna naprava |

7.8 Merilnik hitrosti |

7.9 Tahograf (prisotnost in neoporečnost pečatov) preveriti veljavnost tahografske tablice, če to zahteva Uredba Ö Sveta Õ (EGS) št. 3821/857 v dvomu preveriti, ali sta nominalni obseg ali velikost pnevmatik skladna s podatki na tahografski tablici kadar je izvedljivo, preveriti, da so pečati tahografa in, kadar je to ustrezno, druga sredstva za zaščito priključkov pred prikrojevanjem nedotaknjeni |

7.10 Naprava za omejevanje hitrosti kadar je mogoče, preveriti, ali je naprava za omejevanje hitrosti nameščena, kot zahteva Direktiva 92/6/EGS preveriti veljavnost tablice naprave za omejevanje hitrosti kadar je izvedljivo, preveriti, da so pečati naprave za omejevanje hitrosti in, kadar je to ustrezno, druga sredstva za zaščito priključkov pred prikrojevanjem nedotaknjeni è1 kadar je izvedljivo, preveriti, ali naprava za omejevanje hitrosti preprečuje, da bi vozila iz člena 2 in člena 3 Direktive 92/6/EGS presegla predpisane vrednosti ç |

8. Imisije | 8. Imisije |

8.1 Hrup | 8.1 Hrup |

- VOZILA V KATEGORIJAH 1, 2, 3, 4, 5 IN 6

ê 2003/27/ES čl. 1 in Priloga (prilagojeno)

8.2 Emisije izpušnih plinov

8.2.1 Motorna vozila, opremljena z motorji na prisilni vžig, ki obratuje na bencin

(a) Kadar emisij izpušnih plinov ne uravnava sodobni sistem za uravnavanje emisij, kot je tristezni katalizator z zaznavalom lambda:

1. Vizualni pregled izpušnega sistema za preverjanje, da je popoln, v zadovoljivem stanju in ne pušča.

2. Vizualni pregled vsake opreme za uravnavanje emisij, ki jo je vgradil proizvajalec za preverjanje, da je popolna, v zadovoljivem stanju in ne pušča.

Po primernem času ogrevanja motorja (ob upoštevanju priporočil proizvajalca) se, ko je motor v prostem teku (brez obremenitve), izmeri vsebnost ogljikovega monoksida (CO) v izpušnih plinih.

Največja dovoljena vsebnost CO v izpušnih plinih je tista, ki jo navaja proizvajalec vozila. Kadar tega podatka ni na voljo ali pristojni organi držav članic odločijo, da se ne bodo uporabi kot referenčna vrednost, vsebnost CO ne sme presegati naslednjih vrednosti:

(i) pri vozilih, prvič registriranih ali danih v promet med datumom, od katerega države članice zahtevajo, da so vozila v skladu z [Direktivo Ö Sveta Õ 70/220/EGS]8, in 1. oktobrom 1986: CO — 4,5 % vol.

(ii) pri vozilih, prvič registriranih ali danih v promet po 1. oktobru 1986 — 3,5 % vol.

(b) Kadar emisije izpušnih plinov uravnava sodobni sistem za uravnavanje emisij, kot je tristezni katalizator z zaznavalom lambda:

1. Vizualni pregled izpušnega sistema za preverjanje, da je popoln, v zadovoljivem stanju in ne pušča.

2. Vizualni pregled vsake opreme za uravnavanje emisij, ki jo je vgradil proizvajalec, da se preveri, ali je popolna, v zadovoljivem stanju in ne pušča.

3. Določitev izkoristka sistema za uravnavanje emisij vozila z merjenjem vrednosti lambda in vsebnosti CO v izpušnih plinih v skladu s točko 4 ali postopki, ki jih predlagajo proizvajalci in so odobreni v času homologacije. Pri vsakem preskusu se motor ogreje v skladu s priporočili proizvajalca.

4. Emisije izpušne cevi — mejne vrednosti

Največja dovoljena vsebnost CO v izpušnih plinih je tista, ki jo navaja proizvajalec vozila.

Če tega podatka ni na voljo, vsebnost CO ne sme presegati naslednjih vrednosti:

(i) Meritev pri številu vrtljajev motorja v prostem teku:

Največja dovoljena vsebnost CO v izpušnih plinih ne sme presegati 0,5 % vol. in pri vozilih, ki so bila homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi iz vrstice A ali vrstice B v tabeli v točki 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES Ö Evropskega parlamenta in Sveta Õ9 ali poznejšimi spremembami, največja vsebnost CO ne sme presegati 0,3 % vol. Če uskladitev z Direktivo 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES, ni možna, zgoraj navedeno velja za vozila, prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002.

(ii) Meritev pri zgornjem številu vrtljajev motorja v prostem teku (brez obremenitve), mora biti število vrtljajev motorja najmanj 2 000 min−1:

Vsebnost CO: največ 0,3 % vol. in za vozila, ki so bila homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi iz vrstice A ali vrstice B v tabeli v točki 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali poznejšimi spremembami, največja vsebnost CO ne sme presegati 0,2 % vol. Če uskladitev z Direktivo 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES, ni možna, zgoraj navedeno velja za vozila, prvič registrirana in dana v promet po 1. juliju 2002.

Lambda: 1 ± 0,03 ali v skladu s specifikacijami proizvajalca.

(iii) Za motorna vozila, opremljena z vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD) v skladu z Direktivo 70/220/EGS (kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES in poznejšimi spremembami), lahko države članice, kot alternativo k preskusu, ki je opredeljen v (i), ugotavljajo pravilno delovanje sistema emisij z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD.

8.2.2 Motorna vozila, opremljena z (dizelskimi) motorji na kompresijski vžig

(a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do hitrosti prekinitve delovanja) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko.

(b) Predhodno ogrevanje vozila:

1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju.

2. Razen v skladu s točko (d)(5) noben preskus vozila ne bo ocenjen kot neopravljen, če vozilo ni bilo predhodno ogreto v skladu z naslednjimi zahtevami:

(i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena z zaznavalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C, ali normalno temperaturo delovanja, če je nižja, temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, pa mora biti vsaj enakovredna temperatura. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja.

(ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo.

(c) Postopek preskusa:

1. Vizualni pregled vsake opreme za uravnavanje emisij, ki jo je vgradil proizvajalec, da se preveri, ali je popolna, v zadovoljivem stanju in ne pušča.

2. Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči število vrtljajev v prostem teku. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi dušilke.

3. Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti hitro in do konca (v manj kakor eni sekundi), pedal pa je treba držati pritisnjen, vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizganje goriva.

4. V vsakem ciklu pospeševanja motor doseže število vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, ali pri vozilih z avtomatskimi prenosi hitrost, ki jo predeli proizvajalec, ali če ti podatki niso na voljo, dve tretjini števila vrtljajev, pri katerih se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti dušilka. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na dušilko do njene sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 Priloge I znaša vsaj dve sekundi.

(d) Mejne vrednosti

1. Raven koncentracije ne sme presegati ravni, navedene na tablici, v skladu z Direktivo Sveta 72/306/EGS10.

2. Če ti podatki niso na voljo ali če pristojni organi držav članic odločijo, da jih ne bodo uporabili kot referenčne vrednosti, raven koncentracije ne sme presegati ravni, ki jo je navedel proizvajalec, ali mejnih vrednosti koeficienta absorpcije, ki so naslednje:

Največji koeficient absorpcije za:

- naravno polnjene dizelske motorje = 2,5 m−1,

- tlačno polnjene motorje s turbopuhalom = 3,0 m−1,

- mejna vrednost 1,5 m−1 velja za naslednja vozila, ki so bila tipsko odobrena v skladu z mejnim vrednostmi, navedenimi v:

(a) vrstici B tabele v točki 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena zDirektivo 98/69/ES — (lahko tovorno vozilo — dizel — Euro 4);

(b) vrstici B1 tabele v točki 6.2.1. Priloge I k Direktivi Sveta 88/77/EGS11, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES Ö Evropskega parlamenta in Sveta Õ12 — (težko tovorno vozilo — dizel — Euro 4);

(c) vrstici B2 tabele v točki 6.2.1. Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES — (težko tovorno vozilo — dizel — Euro 5);

(d) vrstici C tabele v točki 6.2.1. Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES — (težko tovorno vozilo — dizel — EEV);

ali mejne vrednosti v poznejših spremembah Direktive 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES, ali mejne vrednosti v poznejših spremembah Direktive 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES, ali enakovredne vrednosti, če se uporablja vrsta opreme, ki se razlikuje od tiste, ki se uporablja za ES-homologacijo.

Če uskladitev s točko 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES, ali s točko 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 1999/96/ES, ni možna, velja zgoraj navedeno za vozila, prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

3. Vozila, prvič registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev.

4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov.

5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, z odstopanjem od določb odstavka 8.2.2(d)(4) ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih pospeševanja ali po ciklih čiščenja (ali enakovrednih postopkih), opredeljenih v točki 8.2.2(b)2(ii). Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, z odstopanjem od določb odstavka 8.2.2(d)(4) ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja (ali enakovrednih postopkih), opredeljenih v točki 8.2.2(b)2(ii).

8.2.3 Oprema za preskušanje

Emisije vozila se preskušajo z opremo, izdelano za natančno ugotavljanje, ali so izpolnjene mejne vrednosti, ki jih je predpisal ali navedel proizvajalec.

8.2.4 Če se pri ES-homologaciji ugotovi, da tip vozila ne izpolnjuje mejnih vrednosti iz te direktive, lahko države članice za navedeni tip vozila določijo višje vrednosti na podlagi dokaza, ki ga predloži proizvajalec. O tem morajo takoj obvestiti Komisijo, ta pa mora obvestiti druge države članice.

ê 96/96/ES

VOZILA V KATEGORIJAH 1, 2 IN 3 | VOZILA V KATEGORIJAH 4, 5 IN 6 |

8.3 Odpravljanje radijskih motenj |

9. Dodatni preskusi za vozila javnega prevoza |

9.1 Izhod(-i) v sili (vključno s kladivi za razbijanje oken), znaki, ki kažejo izhod(-e) v sili |

9.2 Ogrevalni sistem |

9.3 Prezračevalni sistem |

9.4 Razporeditev sedežev |

9.5 Notranja osvetlitev |

10. Identifikacija vozila | 10. Identifikacija vozila |

10.1 Registrska tablica | 10.1 Registrska tablica |

10.2 Številka podvozja | 10.2 Številka podvozja |

_________________

é

PRILOGA III

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb (iz člena 10)

Direktiva Sveta 96/96/ES (UL L 46, 17.2.1997, str. 1) |

Direktiva Komisije 1999/52/ES (UL L 142, 5.6.1999, str. 26) |

Direktiva Komisije 2001/9/ES (UL L 48, 17.2.2001, str. 18) |

Direktiva Komisje 2001/11/ES (UL L 48, 17.2.2001, str. 20) |

Direktiva Komisje 2003/27/ES (UL L 90, 8.4.2003, str. 41) |

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) | Samo Priloga III, točka 68 |

Del B

Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 10)

Akti | Roki za prenos |

96/96/ES | 9. marec 1998 |

1999/52/ES | 30. september 2000 |

2001/9/ES | 9. marec 2002 |

2001/11/ES | 9. marec 2003 |

2003/27/ES | 1. januar 2004 |

_____________

PRILOGA IV

PRIMERJALNA TABELA

Direktiva 96/96/ES | Ta direktiva |

Členi 1 do 4 | Členi 1 do 4 |

Člen 5, uvodna izjava | Člen 5, uvodna izjava |

Člen 5, prva do sedma alinea | Člen 5, točka (a) do (g) |

Člen 6 | - |

Člen 7(1) | Člen 6(1) |

Člen 7(2) | Člen 6(2), prvi pododstavek |

- | Člen 6(2), drugi pododstavek |

Člen 8(1) | Člen 7(1) |

Člen 8(1), prvi pododstavek | Člen 7(2) |

Člen 8(2), drugi pododstavek | - |

Člen 8(3), | - |

Člen 9(1) | - |

Člen 9(2) | Člen 8 |

Člen 10 | - |

Člen 11(1) | - |

Člen 11(2) | Člen 9 |

Člen 11(3) | - |

- | Člen 10 |

Člen 12 | Člen 11 |

Člen 13 | Člen 12 |

Priloga I do II | Priloga I do II |

Priloga III do IV | - |

- | Priloga III |

- | Priloga IV |

_____________

[1] COM(87) 868 PV.

[2] Izvedena v skladu s sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Kodifikacija pravnega reda Skupnosti, COM(2001) 645 konč.

[3] Glej del A Priloge III k temu predlogu.

[4] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES(UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[5] UL C 255, 21.10.2006, str. 1.

[6] UL C […], […], str. […].

[7] UL C […], […], str. […].

[8] UL C […], […], str. […].

[9] UL C […], […], str. […].

[10] UL L 46, 17.2.1997, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EC) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[11] Glej del A Priloge III.

[12] UL L 202, 6.9.1971, str. 37. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Ö Direktivo 2006/96/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 81) Õ.

[13] UL L 350, 28.12.1998, str. 1. Ö Direktiva, ki se 2. januarja 2013 razveljavlji z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 171, 29.6.2007, str. 1). Õ

[14] UL L 274, 9.10.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).

[15] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen z Sklepom 2006/512/ES(UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[16] 48 % za vozila kategorije 1, ki niso opremljena z ABS ali so homologizirana pred 1. oktobrom 1991 (datum prepovedi prvega dajanja v promet brez ES-homologacije sestavnega dela) (Direktiva [71/320/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 88/194/EGS, UL L 92, 9.4.1988, str. 47)].

[17] 45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva uporabe Direktive [71/320/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 85/647/EGS (UL L 380, 31.12.1985, str. 1)], po nacionalni zakonodaji držav članic, karkoli je kasnejše.

[18] 43 % za polpriklopnike in vlečne priklopnike, registrirane po letu 1988 ali od dneva uporabe Direktive [71/320/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 85/647/EGS], po nacionalni zakonodaji držav članic, karkoli je kasnejše.

[19] 50 % za vozila kategorije 5, registrirana po letu 1988 ali od dneva uporabe Direktive [71/320/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 85/647/EGS], po nacionalni zakonodaji držav članic, karkoli je kasnejše.

[20] Referenčna vrednost za os vozila je zavorna moč (izražena v newtonih), potrebna za dosego te minimalne predpisane zavorne sile pri določeni teži, s katero je vozilo naloženo.

[21] Za vozila kategorije 2 in 5 mora biti minimalna zmogljivost pomožne zavore 2,2 m/s2 (ker zmogljivost pomožne zavore ni bila zajeta v Direktivi [71/320/EGS, kakor je bila spremenjena zDirektivo Komisije 85/647/EGS)].

7 UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

8 UL L 76, 9.3.1970, str. 1.

9 UL L 350, 28.12.1998, str. 1.

10 UL L 190, 20.8.1972, str. 1.

11 UL L 36, 9.2.1988, str. 33.

12 UL L 44, 16.2.2000, str. 1.