(1)

Uredba (EU) št. 231/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je prenehala veljati 31. decembra 2020. Da bi se ohranila učinkovitost zunanjega delovanja Unije, bi bilo treba ohraniti okvir za načrtovanje in zagotavljanje zunanje pomoči za obdobje med 2021 in 2027.

(2)

Cilj instrumenta za predpristopno pomoč je pripraviti upravičenke na prihodnje članstvo v Uniji in jih podpreti v pristopnem procesu. Zato je nujno imeti namenski instrument za predpristopno pomoč za upravičenke s seznama iz Priloge I za obdobje med 2021 in 2027 (IPA III) v podporo širitvi, pri čemer je treba zagotoviti, da so njegovi cilji in delovanje skladni s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel ter varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in pravne države, in jih dopolnjujejo. Ta instrument bi moral dopolnjevati tudi Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI), vzpostavljen na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta (5).

(3)

Člen 49 PEU določa, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za spodbujanje teh vrednot. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi.

(4)

Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.

(5)

Širitvena politika Unije je strateška naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo v Evropi ter izboljšuje položaj Unije pri odzivanju na svetovne izzive. Zagotavlja tudi večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in prosilk, hkrati pa zagotavlja postopno preobrazbo upravičenk. Možnost članstva v Uniji ima močan preobrazbeni učinek, ki vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.

(6)

Širitveni proces temelji na uveljavljenih merilih ter poštenih in strogih pogojih. Vsaka upravičenka je ocenjena glede na lastne dosežke. Cilj ocenjevanja doseženega napredka in ugotavljanja pomanjkljivosti je upravičenkam s seznama iz Priloge I zagotoviti spodbude in smernice za nadaljnje prizadevanje pri sprejemanju potrebnih daljnosežnih reform. Da bi se možnost širitve uresničila, je še naprej bistvena trdna zavezanost temu, da se najprej obravnavajo temeljne prvine. Pristop, v skladu s katerim se najprej obravnavajo temeljne prvine, povezuje pravno državo in temeljne pravice z dvema drugima ključnima področjema v pristopnem procesu: z ekonomskim upravljanjem (okrepljen poudarek na gospodarskem razvoju in večji konkurenčnosti) ter s krepitvijo demokratičnih institucij in reformo javne uprave. Vsaka od navedenih treh temeljnih prvin je odločilnega pomena za procese reform v upravičenkah s seznama iz Priloge I ter obravnava ključne pomisleke prebivalcev. Napredek v pristopnem procesu je odvisen od tega, kako posamezna prosilka spoštuje vrednote Unije, in od njene zmožnosti, da sprejme in izvede potrebne reforme za uskladitev svojih političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih in gospodarskih sistemov s pravili, standardi, politikami in praksami v Uniji.

(7)

Dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje sta temeljna elementa procesa širitve ter sta ključna za varnost in stabilnost Unije kot celote. Pomembno je tudi dokončno, vključujoče in zavezujoče reševanje dvostranskih sporov.

(8)

Sprejemanje temeljnih evropskih vrednot in zavezanost tem vrednotam je izbira, ki je nujna za vse partnerice, ki želijo postati članice Unije. V skladu s tem bi morale partnerice prevzeti odgovornost in se v celoti zavezati evropskim vrednotam, hkrati pa tudi ohranjati svetovni red, ki temelji na pravilih in vrednotah, ter si odločno prizadevati za potrebne reforme v interesu svojih prebivalcev. To vključuje postopno usklajevanje s skupno zunanjo in varnostno politiko Unije, zlasti kar zadeva vprašanja, pri katerih so v igri pomembni skupni interesi, na primer omejevalni ukrepi ter obravnavanje dezinformacij in drugih hibridnih groženj.

(9)

Komisija je v sporočilu z dne 6. februarja 2018 z naslovom „Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom“ poudarila veliko in na uspešnosti temelječo možnost članstva v Uniji za države Zahodnega Balkana. Komisija je 5. februarja 2020 v sporočilu z naslovom „Krepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan“, ki ga je odobril Svet, predstavila revidirano metodologijo za pristopni proces. Komisija je predstavila tudi gospodarski in naložbeni načrt za Zahodni Balkan za dolgoročnejše okrevanje po krizi zaradi COVID-19.

(10)

Unija in njene države članice so v Izjavi iz Sofije z dne 17. maja 2018 in Zagrebški izjavi z dne 6. maja 2020 ponovno potrdile svojo nedvoumno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana ter prizadevanja na vseh ravneh za podporo politični, gospodarski in družbeni preobrazbi v tej regiji. Unija in njene države članice so v Zagrebški izjavi ponovno izrazile trdno solidarnost s partnericami z Zahodnega Balkana, zlasti v kontekstu krize zaradi COVID-19.

(11)

Evropski svet je Republiki Albaniji, Islandiji, Črni gori, Republiki Severni Makedoniji, Republiki Srbiji in Republiki Turčiji podelil status države kandidatke. Potrdil je evropsko perspektivo Zahodnega Balkana na podlagi stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, ki ostaja skupni okvir za odnose z Zahodnim Balkanom. Brez poseganja v stališča o statusu ali katero koli prihodnjo odločitev, ki jo bo sprejel Evropski svet ali Svet, se lahko tiste upravičenke, za katere velja taka evropska perspektiva in ki nimajo podeljenega statusa države kandidatke, štejejo za potencialne kandidatke le za namene te uredbe. Marca 2015 je vlada Islandije zaprosila Unijo, naj Islandije ne obravnava več kot državo kandidatko, čeprav prošnje za članstvo Islandije uradno ni umaknila.

(12)

Pomoč bi bilo treba zagotoviti tudi v skladu s sporazumi, ki jih je Unija sklenila z upravičenkami s seznama iz Priloge I. Pomoč na podlagi te uredbe bi morala biti usmerjena zlasti v pomoč upravičenkam s seznama iz Priloge I pri krepitvi demokratičnih institucij in pravne države, reformah sodstva in javne uprave, spoštovanju temeljnih pravic, tudi temeljnih pravic pripadnikov manjšin, ter spodbujanju enakosti spolov, strpnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacije, vključno v zvezi z osebami v ranljivem položaju, otroci ali invalidi. Pomoč bi morala podpirati tudi razvoj socialnega tržnega gospodarstva v skladu s ključnimi načeli in pravicami, opredeljenimi v evropskem stebru socialnih pravic, svečano razglašenem in podpisanem dne 17. novembra 2017 s strani Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (6). S pomočjo se ne bi smeli podpirati ukrepi, ki prispevajo h kakršni koli obliki segregacije ali socialne izključenosti.

(13)

Dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje so bistveni elementi širitvenega procesa, zato bi morala pomoč še naprej podpirati tudi prizadevanja upravičenk iz Priloge I za spodbujanje regionalnega, makroregionalnega in čezmejnega sodelovanja ter teritorialnega razvoja, med drugim z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije. Ti programi bi morali poleg tega prispevati k veliki vidnosti pomoči v Uniji in v upravičenkah s seznama iz Priloge I. Pomoč na podlagi te uredbe bi morala okrepiti tudi gospodarski in socialni razvoj upravičenk ter gospodarsko upravljanje, spodbuditi gospodarsko povezovanje z enotnim trgom Unije, vključno s carinskim sodelovanjem, spodbuditi odprto in pravično trgovino, ki podpira program pametne, trajnostne in vključujoče rasti, tudi z izvajanjem politike za regionalni razvoj in kohezijske politike, kmetijske politike in politike za razvoj podeželja ter socialne politike in politike zaposlovanja, vključno z mobilnostjo delovne sile, z razvojem digitalnega gospodarstva in družbe ter s spodbujanjem raziskav in inovacij, tudi v okviru vodilne pobude Digitalna agenda za Zahodni Balkan iz leta 2018.

(14)

Ukrepi v okviru IPA III bi morali podpirati spravo, vzpostavljanje miru in preprečevanje konfliktov, in sicer s prizadevanji za mediacijo, ukrepi za krepitev zaupanja in procesi za spodbujanje pravice, iskanja resnice, odškodnin in jamstev za neponavljanje kršitev.

(15)

Pomoč na podlagi te uredbe bi bilo treba uporabiti tudi za krepitev zdravstvene varnosti in pripravljenosti na izredne razmere na področju javnega zdravja ter za obvladovanje – v dopolnjevanju z drugimi instrumenti Unije – velikega gospodarskega šoka, ki ga je povzročil izbruh COVID-19, in za ublažitev njegovih hudih socialno-ekonomskih učinkov z mobilizacijo virov za pospešitev gospodarskega okrevanja regije.

(16)

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ustvarjanju dodatnih priložnosti za mlade, tudi mlade zaposlene, hkrati pa zagotoviti, da takšne priložnosti prispevajo k družbeno-gospodarskemu razvoju upravičenk s seznama iz Priloge I. Cilj pomoči na podlagi te uredbe bi moralo biti tudi reševanje problema bega možganov.

(17)

Upravičenke s seznama iz Priloge I in tudi Unija bi morale jasno sporočati, kako si Unija prek financiranja v okviru IPA III prizadeva, da bi podprla napredek pri izvajanju reform v zadevnih upravičenkah. V zvezi s tem bi morala Unija okrepiti prizadevanja na področju komuniciranja in kampanj, da bi zagotovila vidnost financiranja v okviru IPA III.

(18)

Unija bi morala na podlagi izkušenj svojih držav članic podpirati upravičenke s seznama iz Priloge I pri njihovi tranziciji z namenom pristopa. Takšno sodelovanje bi moralo biti usmerjeno zlasti na izmenjavo izkušenj, ki so jih države članice pridobile v svojem lastnem procesu reform.

(19)

Krepitev pravne države, vključno z neodvisnim sodstvom, bojem proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu, ter preglednost, dobro upravljanje na vseh ravneh in reforma javne uprave, tudi na področju javnih naročil, konkurence in državne pomoči, ostajajo ključni izzivi in so bistvenega pomena za približevanje upravičenk Uniji in njihovo pripravljenost na prevzem vseh obveznosti članstva Unije. Glede na dolgoročnejšo naravo reform, ki se izvajajo na teh področjih, in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi se bilo treba s finančno pomočjo na podlagi te uredbe čim prej odzvati na ta vprašanja.

(20)

Komisija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v vsaki od upravičenk s seznama iz Priloge I spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, izvajanje parlamentarnega nadzora, demokratične postopke in pravično zastopništvo.

(21)

Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in upravičenkami s seznama iz Priloge I na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih in terorističnih groženj ter groženj organiziranega kriminala.

(22)

Mednarodno in regionalno sodelovanje na področju migracij, vključno z nadaljnjo krepitvijo zmogljivosti za upravljanje meja in migracij, zagotavljanjem dostopa do mednarodne zaščite, izmenjevanjem relevantnih informacij, krepitvijo nadzora meje in prizadevanj za obvladovanje nedovoljenih migracij, obravnavanjem prisilnega razseljevanja ter bojem proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju ljudi, je pomemben vidik sodelovanja med Unijo in upravičenkami s seznama iz Priloge I.

(23)

Izboljšati bi bilo treba komunikacijske zmogljivosti upravičenk s seznama iz Priloge I, da bi se zagotovila javna podpora in razumevanje vrednot Unije ter koristi in obveznosti, ki jih prinaša morebitno članstvo v Uniji, hkrati pa se spopade z dezinformacijami.

(24)

Potrebno bi bilo, da Unija prevzame vodilno vlogo v prehodu na zdrav planet in bolj povezan svet. Evropski zeleni dogovor iz Sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 zagotavlja obnovljeno zavezo in nov strateški okvir za dosego tega globalnega cilja. Unija bi morala uporabiti svoj vpliv, strokovno znanje in finančno pomoč, da bi upravičenke s seznama iz Priloge I spodbudila, da se ji pridružijo na poti k trajnosti. Ta uredba bi morala zato spodbujati zeleno agendo s krepitvijo varstva okolja, prispevanjem k blažitvi podnebnih sprememb in povečanju odpornosti nanje ter pospeševanjem prehoda na nizkoogljično gospodarstvo.

(25)

Upravičenke s seznama iz Priloge I morajo biti bolje pripravljene, da se odzovejo na svetovne izzive, kot so trajnostni razvoj in podnebne spremembe, ter se uskladiti s prizadevanji Unije za obravnavanje teh vprašanj. Ker se je treba proti podnebnim spremembam boriti skladno z zavezami, ki jih je Unija prevzela v zvezi z izvajanjem Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (7), in uresničevanjem ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bi moral IPA III prispevati k širšemu upoštevanju podnebnih ukrepov v politikah Unije in k doseganju skupnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podnebnim ciljem, in ambiciji, da se v letu 2024 odhodkom na področju biotske raznovrstnosti nameni 7,5 % proračuna, v letih 2026 in 2027 pa 10 %, pri čemer je treba upoštevati obstoječa prekrivanja med podnebnimi cilji in cilji na področju biotske raznovrstnosti. Pričakuje se, da bo z ukrepi v okviru IPA III 18 % skupnih finančnih sredstev IPA III namenjenih podnebnim ciljem, pri čemer naj bi se ta odstotek do leta 2027 povečal na 20 %. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem IPA III, skupni prispevek iz IPA III pa bi moral biti predmet ustreznih postopkov ocenjevanja in pregleda.

(26)

Ukrepi v okviru IPA III bi morali podpirati izvajanje agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete septembra 2015, kot univerzalne agende, h kateri so Unija in njene države članice v celoti zavezane in ki so jo potrdile vse upravičenke s seznama iz Priloge I. Da bi se dosegli ti cilji, bi morali ukrepi v okviru IPA III poleg ukrepov, pri katerih je podnebje eden od glavnih ciljev, po možnosti vključevati cilje okoljske trajnosti in podnebnih sprememb v vse sektorje, s posebnim poudarkom na varstvu okolja in boju proti čezmejnemu onesnaževanju, ter spodbujati zeleno rast v okviru nacionalnih in lokalnih strategij, vključno s podpiranjem trajnostnih meril pri javnih naročilih. Ukrepi v okviru IPA III bi morali biti skladni z načelom, da se ne povzroča škode, in bi morali biti čim bolj skladni s taksonomijo Unije, zlasti za zagotovitev trajnostnosti naložb na Zahodnem Balkanu in v Turčiji.

(27)

Pri izvajanju te uredbe bi bilo treba slediti načeloma enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklic ter si prizadevati za varstvo in promoviranje pravic žensk in deklic v skladu z akcijskimi načrti EU za enakost spolov ter ustreznimi sklepi Sveta in mednarodnimi konvencijami, tudi sklepi Sveta o ženskah, miru in varnosti z dne 10. decembra 2018. Krepitev enakosti spolov in opolnomočenja žensk in deklic v zunanjem delovanju Unije ter povečanje prizadevanj za doseganje minimalnih standardov uspešnosti, opredeljenih v akcijskih načrtih EU za enakost spolov, bi morala voditi v spolno občutljiv in transformativen pristop v okviru sodelovanja med Unijo in upravičenkami s seznama iz Priloge I. Enakost spolov bi bilo treba upoštevati in ji nameniti osrednje mesto v celotnem izvajanju te uredbe.

(28)

Ta uredba za celotno obdobje trajanja IPA III določa finančna sredstva, ki v letnem proračunskem postopku za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo (8).

(29)

Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajenost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči, tudi na lokalni ravni. Sprejeti bi bilo treba tudi potrebne ukrepe za izboljšanje usklajevanja in dopolnjevanja z drugimi donatorji, tudi prek rednih posvetovanj. Komisija bi morala zagotoviti, da se z ustreznimi deležniki iz upravičenk s seznama iz Priloge I, vključno z organizacijami civilne družbe ter lokalnimi oziroma regionalnimi organi, opravijo ustrezna posvetovanja in da so jim pravočasno na voljo relevantne informacije, kar jim omogoča dejavno vlogo pri oblikovanju in izvajanju programov ter povezanih postopkih njihovega spremljanja. Civilna družba bi morala imeti večjo vlogo v programih, ki se izvajajo prek vladnih organov, pa tudi kot neposredna prejemnica pomoči Unije. Pomoč Unije bi morala podpirati tudi zagovornike človekovih pravic.

(30)

Prednostne naloge ukrepov za doseganje ciljev na ustreznih področjih politike, podprtih na podlagi te uredbe, bi bilo treba določiti v programskem okviru, ki ga vzpostavi Komisija za trajanje večletnega finančnega okvira Unije za obdobje 2021–2027 (v nadaljnjem besedilu: programski okvir IPA). Programski okvir IPA bi bilo treba vzpostaviti v partnerstvu z upravičenkami s seznama iz Priloge I v skladu s splošnim okvirom politike in načeli, pa tudi splošnimi in specifičnimi cilji, določenimi v tej uredbi, in bi moral ustrezno upoštevati zadevne nacionalne strategije. V programskem okviru IPA bi bilo treba opredeliti področja, na katerih se bo zagotavljala pomoč, z okvirno dodelitvijo sredstev po posameznih področjih podpore, vključno z oceno odhodkov, povezanih s podnebjem.

(31)

V skupnem interesu Unije in upravičenk s seznama iz Priloge I je, da se okrepijo prizadevanja teh upravičenk za reformo njihovih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postanejo članice Unije. Pomoč bi morala temeljiti na pristopu, ki temelji na uspešnosti, in na načelu pravičnega deleža, da bi se zagotovil napredek v vseh upravičenkah s seznama iz Priloge I. Pomoč bi morala biti ciljno usmerjena in prilagojena specifičnim razmeram, pri čemer se upoštevajo vsa dodatna prizadevanja, potrebna za uresničitev ciljev te uredbe. Potrebe in zmogljivosti upravičenk s seznama iz Priloge I bi se morale v skladu z načelom pravičnega deleža upoštevati tudi zato, da raven pomoči ne bi bila nesorazmerno nizka v primerjavi z drugimi upravičenkami. Obseg in intenzivnost pomoči na podlagi te uredbe bi morala biti odvisna od uspešnosti upravičenk s seznama iz Priloge I, zlasti njihove zavezanosti reformam in napredka pri njihovem izvajanju, zlasti na področju pravne države in temeljnih pravic, demokratičnih institucij in reforme javne uprave, gospodarskega razvoja in konkurenčnosti.

(32)

Če je iz zadevnih kazalnikov razvidno, da upravičenka s seznama iz Priloge I bistveno nazaduje ali da nikakor ne dosega napredka na področjih, ki jih zajema pristop, da se najprej obravnavajo temeljne prvine, bi bilo treba ustrezno spremeniti obseg in intenzivnost pomoči, pri čemer to ne bi smelo vplivati na pooblastila Sveta, da na podlagi odločitve o prekinitvi ali omejitvi – delni ali popolni – gospodarskih in finančnih odnosov z eno ali več tretjimi državami v skladu s členom 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme omejevalne ukrepe, in brez poseganja v pooblastilo Komisije, da v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (9) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) začasno ustavi plačila ali izvajanje sporazumov o financiranju. Ustrezno bi bilo treba upoštevati, kako upravičenke spoštujejo načela Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

(33)

Komisija bi morala vsako leto oceniti izvajanje programskega okvira IPA in opisati, kako sta bila uveljavljena pristop, ki temelji na uspešnosti, ter pristop pravičnega deleža. Ta ocena bi morala vključevati tudi stanje glede ravni financiranja za posamezen cilj in za posamezno upravičenko s seznama iz Priloge I. Obenem bi morala odboru, ustanovljenem s to uredbo, omogočiti, da ima ustrezne informacije, da pomaga Komisiji.

(34)

Komisija bi morala poskrbeti, da so vzpostavljeni jasni mehanizmi spremljanja in ocenjevanja, da se zagotovi dejansko prevzemanje odgovornosti in preglednost pri izvrševanju proračuna Unije ter učinkovito ocenjevanje napredka pri uresničevanju ciljev te uredbe. Kadar koli je to mogoče in ustrezno, bi bilo treba rezultate ukrepov Unije spremljati in ocenjevati na podlagi vnaprej določenih, preglednih, za posamezno državo prilagojenih in merljivih kazalnikov, prilagojenih posebnostim in ciljem IPA III.

(35)

Prehod od neposrednega upravljanja predpristopnih sredstev s strani Komisije k posrednemu upravljanju s strani upravičenk bi moral potekati postopno in skladno z ustreznimi zmogljivostmi teh upravičenk, ob upoštevanju načel dobrega upravljanja. Komisija bi morala sprejeti ustrezne nadzorne ukrepe, s katerimi se zagotovi zaščita finančnih interesov Unije, in bi morala imeti možnost, da po potrebi ta prehod zaustavi in obrne. Pri zagotavljanju pomoči bi bilo treba še naprej uporabljati strukture in instrumente, ki so se izkazali kot koristni v predpristopnem procesu.

(36)

Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo možno uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. To bi bilo treba doseči z usklajenostjo, doslednostjo in dopolnjevanjem z instrumenti Unije za zunanje financiranje ter prek ustvarjanja sinergij z drugimi politikami in programi Unije, kot so Obzorje Evropa – okvirni program za raziskave in inovacije, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (10), Erasmus+, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta (11), program Ustvarjalna Evropa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/818 Evropskega parlamenta in Sveta (12), evropski zeleni dogovor, Sklad za pravični prehod, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta (13), in Instrument za povezovanje Evrope, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta (14), po potrebi vključno z usklajenostjo in dopolnjevanjem z makrofinančno pomočjo.

(37)

Da bi se v največji možni meri povečal učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja, bi moralo biti v okviru IPA III mogoče prispevati k ukrepom v okviru drugih programov, kolikor prispevki ne krijejo istih stroškov.

(38)

Sredstva Unije v okviru IPA III bi bilo treba uporabiti za financiranje ukrepov v okviru mednarodne razsežnosti Erasmus+, ki bi se morali izvajati v skladu z Uredbo (EU) 2021/817.

(39)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so navedena v finančni uredbi in zlasti določajo postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil in posrednega izvrševanja, ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(40)

Ker je spoštovanje demokracije, človekovih pravic in pravne države bistveno za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije, kot je navedeno v finančni uredbi, bi se v primeru poslabšanja stanja demokracije, človekovih pravic ali pravne države v upravičenki s seznama iz Priloge I pomoč lahko začasno ustavila.

(41)

Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi morale biti izbrane glede na to, ali je z njimi mogoče uresničiti specifične cilje ukrepov in doseči rezultate, pri čemer bi se upoštevali zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) finančne uredbe.

(42)

Unija bi morala za izvajanje svojega zunanjega delovanja še naprej uporabljati skupna pravila. Pravila in postopki za izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja so določena v Uredbi (EU) 2021/947. Določiti bi bilo treba še dodatne podrobne določbe za obravnavanje specifičnih razmer, zlasti na področjih politik za čezmejno sodelovanje, kmetijstvo in razvoj podeželja.

(43)

Zunanji ukrepi se pogosto izvajajo v izredno nestabilnem okolju, ki zahteva nenehno in hitro prilagajanje spreminjajočim se potrebam partnerjev Unije in globalnim izzivom, kot so človekove pravice, demokracija in dobro upravljanje, varnost in stabilnost, podnebne spremembe in okolje ter nedovoljene migracije in prisilno razseljevanje in temeljni vzroki zanje. Združevanje načela predvidljivosti s potrebo po hitrem odzivanju na nove potrebe posledično pomeni, da je treba prilagoditi finančno izvajanje programov. Da bi se povečala sposobnost Unije za odzivanje na nepredvidene potrebe ob hkratnem spoštovanju načela, da se proračun Unije določa vsako leto, bi morala ta uredba ohraniti prožnost, ki jo finančna uredba že dovoljuje za druge politike, in sicer za prenose in ponovno dodeljevanje dodeljenih sredstev ob upoštevanju ciljev iz te uredbe. S tem bi se zagotovila učinkovita poraba sredstev Unije, tako za državljane Unije kot tudi za upravičenke s seznama iz Priloge I, in da bi se s tem kar najbolj povečala sredstva Unije, ki so na voljo za posredovanja v okviru zunanjega delovanja Unije.

(44)

Novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+), vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/947, ki nadgrajuje svojega predhodnika, bi moral pomeniti celovit finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki nepovratnih sredstev, proračunskih jamstev in drugih finančnih instrumentov po vsem svetu, tudi upravičenkam s seznama iz Priloge I. Upravljanje operacij EFSD+, ki pokrivajo Zahodni Balkan in se izvajajo na podlagi te uredbe, bi moral zagotavljati naložbeni okvir za Zahodni Balkan. Usmerjevalni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan trenutno vključuje upravičenke z Zahodnega Balkana iz Priloge I, ki prispevajo v Evropski skupni sklad za Zahodni Balkan, ustrezne finančne institucije in ustrezne regionalne organizacije, kot je ustrezno. Posebni strateški odbor za operacije EFSD+, ki pokrivajo Zahodni Balkan, bi moral biti še naprej enako vključujoč.

(45)

Jamstvo za zunanje delovanje, vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2021/947, podpira operacije EFSD+, IPA III pa bi moral prispevati k potrebam po oblikovanju rezervacij v zvezi z operacijami v korist upravičenk s seznama iz Priloge I, vključno z oblikovanjem rezervacij in obveznostmi, ki izhajajo iz posojil v obliki makrofinančne pomoči.

(46)

Pomembno je zagotoviti, da se programi čezmejnega sodelovanja izvajajo skladno z okvirom, opredeljenim v programih za zunanje delovanje, ter Uredbi (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta (15). V tej uredbi bi bilo treba določiti posebne določbe o sofinanciranju.

(47)

Letni ali večletni akcijski načrti ter ukrepi iz te uredbe so programi dela na podlagi finančne uredbe. Letne ali večletne akcijske načrte sestavljajo sklopi ukrepov, ki so združeni v posamezen dokument.

(48)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (16) ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 (17), (Euratom, ES) št. 2185/96 (18) in (EU) 2017/1939 (19) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe za preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen, da izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnih koli drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (20). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice. Tudi upravičenke s seznama iz Priloge I bi morale o nepravilnostih, vključno z goljufijami, ki so bile predmet prve upravne ali sodne ugotovitve, nemudoma poročati Komisiji in jo obveščati o poteku upravnih in pravnih postopkov. Da bi bilo to poročanje usklajeno z dobrimi praksami v državah članicah, bi moralo potekati z elektronskimi sredstvi, z uporabo sistema za upravljanje nepravilnosti, ki ga je vzpostavila Komisija.

(49)

Pomoč na podlagi te uredbe bi bilo treba izvajati pregledno, odgovorno in nepolitično. Komisija bi morala to pozorno spremljati, tudi na lokalni ravni.

(50)

Komuniciranje spodbuja demokratično razpravo, krepi institucionalni nadzor in skrben pregled nad financiranjem Unije ter prispeva k večji verodostojnosti Unije. Unija in upravičenke do njenih sredstev bi morale izboljšati prepoznavnost njenega delovanja in bi morale ustrezno komunicirati o dodani vrednosti njene podpore. V zvezi s tem bi morali sporazumi, sklenjeni s prejemnicami sredstev Unije, v skladu s finančno uredbo vsebovati obveznosti, ki zagotavljajo ustrezno prepoznavnost, Komisija pa bi morala ob neizpolnjevanju teh obveznosti ustrezno in pravočasno ukrepati.

(51)

Da bi se upoštevale vse spremembe v okviru politike širitve ali bistven razvoj v upravičenkah s seznama iz Priloge I, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spremembo in posodobitev tematskih prednostnih nalog pri zagotavljanju pomoči iz prilog II in III ter sprejme delegirani akt za dopolnitev te uredbe, ki določa nekatere specifične cilje in tematske prednostne naloge pomoči. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (21). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(52)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, zlasti glede posebnih pogojev in struktur za posredno upravljanje z upravičenkami s seznama iz Priloge I in glede izvajanja pomoči za razvoj podeželja, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22). Pri vzpostavljanju enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba upoštevati izkušnje, pridobljene z upravljanjem in izvajanjem dosedanje predpristopne pomoči. Te enotne pogoje bi bilo treba na podlagi novih okoliščin po potrebi spremeniti.

(53)

Odbor, ustanovljen na podlagi te uredbe, bi moral biti pristojen tudi za pravne akte ter zaveze iz Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 (23) in Uredbe (EU) št. 231/2014 ter za izvajanje člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 389/2006 (24).

(54)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(55)

Da bi se zagotovila kontinuiteta pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočilo izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021 –