1.   Vzpostavi se Evropski mirovni instrument (v nadaljnjem besedilu: Instrument), s katerim države članice v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) financirajo ukrepe Unije za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu s točko (c) člena 21(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v primerih, ko v skladu s členom 41(2) PEU odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi teh ukrepov, ne bremenijo proračuna Unije.

2.   Instrument se uporablja za financiranje:

Ukrepi pomoči pod točko (b) so:

3.   Ta sklep vzpostavlja tudi okvir za sprejetje in izvajanje ukrepov pomoči iz točke (b) odstavka 2, ki temelji na načelih in ciljih iz člena 56 ter upošteva strateške prednostne naloge in usmeritev iz člena 9.

1.   Finančna zgornja meja za izvajanje Instrumenta za obdobje 2021–2027 je 5 692 000 000 EUR v tekočih cenah.

2.   Porazdelitev te finančne zgornje meje po letih je določena v Prilogi I.

1.   Instrument ima pravno sposobnost, zlasti za imetništvo bančnih računov, pridobivanje in posedovanje sredstev, blaga in storitev ali razpolaganje z njimi, zaposlovanje osebja, sklepanje pogodb, sporazumov in upravnih dogovorov, poravnavo svojih obveznosti ter nastopanje kot stranka v sodnih postopkih, kadar je to potrebno za izvajanje tega sklepa. Instrument nima namena ali učinka ustvarjanja dobička.

2.   V skladu z drugim odstavkom člena 3 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije države članice, vsakokrat, ko je mogoče, sprejmejo ustrezne ukrepe za oprostitev, odpustitev ali vračilo zneskov posrednih davkov ali davkov na promet, ki so vključeni v ceno nepremičnine ali premičnine, kadar Instrument za svoje službene potrebe izvede večje nakupe, katerih cena vključuje tovrstne davke. Vendar pa se take določbe ne smejo uporabljati, kadar bi to povzročilo izkrivljanje konkurence v Uniji. Prav tako je v skladu s prvim odstavkom člena 4 navedenega protokola blago, ki ga Instrument uvozi v Unijo, oproščeno plačila vseh carin.

1.   Ob upoštevanju odstavkov 2, 3 in 4 države članice sodelujejo pri sklepih in prispevku za financiranje operacij in ukrepov pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu z določbami tega sklepa.

2.   V skladu z drugim pododstavkom člena 41(2) PEU država članica, ki se je glasovanja o sklepu Sveta o operaciji vzdržala in je dala formalno izjavo skladno z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU, ni zavezana prispevati k financiranju zadevne operacije.

3.   V primerih, ko se je država članica vzdržala glasovanja in dala formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU v zvezi z ukrepom pomoči, ki omogoča dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, ta država članica ne prispeva k stroškom tega ukrepa pomoči. V tem primeru ta država članica zagotovi dodaten prispevek k ukrepom pomoči, ki niso povezani z dobavo takšne opreme ali platform.

4.   V skladu s členom 5 Protokola št. 22 o stališču Danske Danska ne sodeluje pri sklepih o operacijah, ki zadevajo obrambo, ki jih sprejme Svet na podlagi členov 42 do 44 PEU, in ne prispeva k financiranju teh operacij.

5.   Prispevajoče države članice sodelujejo pri odločitvah Odbora Instrumenta iz člena 11 v zvezi z zadevami, ki se nanašajo na zadevno operacijo ali ukrep pomoči.

1.   Za financiranje vsake operacije ali ukrepa pomoči v okviru Instrumenta je potrebno predhodno sprejeti temeljni pravni akt v obliki sklepa Sveta o vzpostavitvi operacije v skladu s členoma 42(4) in 43(2) PEU ali ukrepa pomoči v skladu s členom 28 PEU. Izjemoma se ne zahteva temeljni pravni akt za financiranje skupnih stroškov med pripravljalno fazo operacije ali odhodkov, potrebnih za dokončanje operacije, kot je navedeno v členu 44(1) oziroma (3) tega sklepa. Prav tako se ne zahteva temeljni pravni akt, če je Svet odobril financiranje pripravljalnih ukrepov za ukrep pomoči ali nujnih ukrepov, in sicer do odločitve o ukrepu pomoči v skladu s členom 57(2) oziroma členom 58 tega sklepa.

2.   Temeljni pravni akti iz odstavka 1 določajo cilje, obseg, trajanje in pogoje za izvajanje zadevne operacije ali ukrepa pomoči, navajajo pa tudi referenčni znesek za finančne vire, ki se financirajo v okviru Instrumenta.

1.   Svet in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik) v skladu s členom 26(2) PEU zagotavljata skladnost med ukrepi, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in drugimi ukrepi na področju SZVP. V skladu s členom 21(3) PEU Svet in Komisija, ki jima pomaga visoki predstavnik, zagotavljata skladnost ukrepov, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in ukrepov v okviru instrumentov na drugih področjih zunanjega delovanja Unije, pa tudi njenih drugih politik, ter v ta namen sodelujeta.

2.   V skladu s členoma 18(4) in 27(1) PEU visoki predstavnik prispeva k zagotavljanju skladnosti in potrebnega usklajevanja pri izvajanju tega sklepa brez poseganja v dogovore za finančno poslovodenje Instrumenta, kakor je določeno v poglavju 2 tega sklepa.

3.   Upravitelja in drugi akterji, odgovorni za upravljanje financiranja operacij in ukrepov pomoči v okviru Instrumenta, sodelujejo in se med seboj usklajujejo s ciljem zagotavljanja učinkovitega delovanja Instrumenta.

1.   Operacije in ukrepi pomoči se ravnajo po strateških prednostnih nalogah, ki jih določita Evropski svet in Svet, vključno v ustreznih sklepih, za ukrepe Unije v okviru SZVP.

2.   V okviru strateških prednostnih nalog iz odstavka 1 tega člena PVO zagotovi strateško usmeritev za operacije in ukrepe pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in sicer za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti. V ta namen dvakrat letno opravi razpravo. Kar zadeva ukrepe pomoči, PVO izhaja iz ciljev in načel iz člena 56 ter ustrezno upošteva poročila, ki jih zagotovi visoki predstavnik v skladu s členom 63.

3.   Metodologijo v zvezi s tveganji in zaščitnimi ukrepi za ukrepe pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, določi Svet, redno pa jo pregleduje PVO.

4.   Strateška usmeritev iz odstavka 2 določi tako tematski kot geografski poudarek, ob upoštevanju mednarodnih razmer, ustreznih sklepov Sveta, zunanjega delovanja Unije v okviru veljavnih finančnih Instrumentov in ustreznih poročil visokega predstavnika, upraviteljev in poveljnikov operacij, da bi z operacijami in ukrepi pomoči, ki se financirajo v okviru Instrumenta, učinkovito in skladno prispevali k izpolnjevanju ciljev Unije.

5.   Metodologija v zvezi s tveganji in zaščitnimi ukrepi iz odstavka 3 vključuje morebitne olajševalne in spremljajoče elemente, ureditve za spremljanje in ocenjevanje ter kontrole in zaščitne ukrepe, tudi za ukrepe pomoči, ki vključujejo blago s Skupnega seznama vojaškega blaga Unije.

1.   Instrument pod nadzorom in po navodilih Odbora Instrumenta iz člena 11 upravlja:

2.   Instrument v največji možni meri uporablja institucije, organe in agencije Unije. V prvi vrsti uporabi obstoječe upravne strukture in osebje institucij, organov in agencij Unije ter osebje, ki ga napotijo države članice na zaprosilo pristojnega upravitelja.

3.   Generalni sekretar Sveta zagotovi upravitelja za operacije in računovodjo za operacije, pa tudi osebje in upravne vire, ki jih potrebujeta za izpolnjevanje svojih funkcij.

4.   Visoki predstavnik je odgovoren za zagotavljanje izvajanja sklepov Sveta o uvedbi ukrepov pomoči v skladu s členom 27(1) PEU.

5.   Za namene finančnega izvrševanja ukrepov pomoči, z izjemo ukrepov pomoči ali katerih koli njihovih delov, ki se izvajajo v okviru operacije, visokemu predstavniku pomagata upravitelj za ukrepe pomoči in računovodja za ukrepe pomoči. Visoki predstavnik izvršuje to pristojnost ob podpori službe Komisije iz člena 9(6) Sklepa Sveta 2010/427/EU (4) in po potrebi drugih služb Komisije.

1.   Ustanovi se Odbor Instrumenta (v nadaljnjem besedilu: Odbor), sestavljen iz po enega predstavnika vsake države članice.

2.   Odboru predseduje predstavnik tiste države članice, ki predseduje Svetu. Predsedujoči sklicuje seje Odbora in jim predseduje.

3.   Odbor izvršuje svoje pristojnosti v skladu s tem sklepom. Odloča po pravilih iz odstavka 14.

4.   Odbor sprejme letni proračun Instrumenta in spremembe proračuna ob upoštevanju ustreznih referenčnih zneskov za vsako operacijo in ukrep pomoči.

5.   Odbor odobri letni zaključni račun ter podeli razrešnico upraviteljema in vsakemu poveljniku operacije v zvezi z zadevami, za katere so pristojni.

6.   Odbor na skupen predlog upraviteljev sprejme naslednja pravila za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta, v dopolnilo pravilom, določenim v tem sklepu:

Odbor v tesnem sodelovanju z upraviteljema preuči predlagana izvedbena pravila iz točk (a) in (b), zlasti da se zagotovi, da so izvedbena pravila skladna z načeli dobrega finančnega poslovodenja in nediskriminacije ter spoštovanjem temeljnih pravic.

7.   Odbor na predlog predsedujočega ob pomoči upraviteljev sprejme svoj poslovnik.

8.   Kadar Odbor razpravlja o financiranju operacije ali ukrepa pomoči:

9.   Sekretariat Odbora zagotavlja za zadeve v zvezi z operacijami in ukrepi pomoči, ki se izvajajo v okviru operacij, upravitelj za operacije, za zadeve v zvezi z ukrepi pomoči pa upravitelj za ukrepe pomoči. Vsak upravitelj prisostvuje sejam Odbora in sestavlja zapisnike teh sej za točke, povezane z zadevami, za katere je pristojen. Upravitelja lahko prisostvujeta tudi sejam, namenjenim drugim točkam. Upravitelja pri glasovanju Odbora ne sodelujeta.

10.   Predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) in Komisije so vabljeni k prisostvovanju sejam Odbora, pri glasovanju pa ne sodelujejo.

11.   Predstavniki Evropske obrambne agencije (EDA) so lahko vabljeni k prisostvovanju sejam Odbora pri točkah, ki zadevajo delovno področje EDA, pri glasovanju pa ne sodelujejo in mu ne prisostvujejo.

12.   Računovodji Instrumenta se po potrebi udeležita posvetovanjem Odbora pri točkah v zvezi z zadevami, za katere je vsak od njiju pristojen, pri glasovanju pa ne sodelujeta.

13.   Če država članica, upravitelj ali poveljnik operacije zahteva sklic Odbora, ga predsedujoči skliče v 15 dneh.

14.   Odbor ob upoštevanju svoje sestave, opredeljene v odstavkih 1 in 8, odloča s soglasjem svojih članov. Vseeno pa o postopkovnih zadevah, na primer o odobritvi dnevnega reda in zapisnika ter pri sprejemanju svojega poslovnika, odloča z navadno večino članov.

15.   Odločitve Odbora so zavezujoče.

16.   V nujnih zadevah se lahko sklep sprejme po pisnem postopku v skladu s pravili, ki jih določi Odbor na pobudo predsednika, razen če član Odbora zahteva sejo Odbora.

17.   Upravitelja, poveljniki operacij in računovodji po potrebi seznanjajo Odbor z zadevami, za katere je vsak od njih pristojen. Zlasti pristojni upravitelj Odboru zagotovi zadostne informacije v primeru zahtevka ali spora, ki zadeva Instrument.

18.   Proračunske in druge akte, ki jih sprejme Odbor, podpišeta predsedujoči in ustrezni upravitelj za zadeve, za katere je pristojen.

19.   Kadar v Odboru o določeni točki dogovor ni dosežen, lahko Odbor odloči, da se vprašanje predloži v odločanje Svetu.

1.   Generalni sekretar Sveta imenuje upravitelja za operacije in vsaj enega namestnika upravitelja za operacije za obdobje treh let, potem ko o tem obvesti Odbor.

2.   Visoki predstavnik imenuje upravitelja za ukrepe pomoči za obdobje treh let, potem ko o tem obvesti Odbor.

3.   Upravitelja svoje zadevne dolžnosti izpolnjujeta v imenu Instrumenta.

4.   Posebni naslovi proračuna v zvezi z izvajanjem ukrepov pomoči ali katerih koli njihovih delov v okviru operacije so v pristojnosti upravitelja za operacije.

5.   Vsak upravitelj je zakoniti zastopnik Instrumenta za zadeve, za katere je pristojen, vključno v pravnih postopkih in pri reševanju sporov.

6.   Vsak upravitelj:

7.   Vsak upravitelj pri zadevah, za katere je pristojen, zagotovi skladnost s pravili, določenimi s tem sklepom, in izvajanje odločitev Odbora uresničene. Upravitelj za ukrepe pomoči lahko v ta namen nosilcem izvajanja izda potrebna navodila, tudi za nujne ukrepe.

8.   Vsak upravitelj je v zvezi z zadevami, za katere je pristojen, pooblaščen, da v skladu s tem sklepom in pravili, ki jih določi Odbor v skladu s členom 11(6), sprejema ukrepe, ki jih šteje za potrebne za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta. O tem obvešča Odbor.

9.   Vsak upravitelj pri zadevah, za katere je pristojen, usklajuje delo v zvezi s finančnimi vprašanji, ki se nanašajo na operacije in ukrepe pomoči. Glede teh vprašanj je kontaktna točka za nacionalne uprave oziroma po potrebi za mednarodne organizacije.

10.   Vsak upravitelj pri zadevah, za katere je pristojen, po potrebi zagotovi kontinuiteto svojih funkcij.

11.   Vsak upravitelj je odgovoren Odboru za zadeve iz njegove pristojnosti.

1.   Generalni sekretar Sveta imenuje računovodjo za operacije in vsaj enega namestnika računovodje za operacije za obdobje treh let.

2.   Visoki predstavnik imenuje računovodjo za ukrepe pomoči za obdobje treh let.

3.   Računovodji vsak svoje dolžnosti opravljata v imenu Instrumenta.

4.   Vsak od računovodij v zvezi z zadevami, za katere je pristojen:

5.   Za potrebe upravljanja zakladnice vsak od računovodij v imenu Instrumenta odpre ali poskrbi za odprtje enega ali več bančnih računov. Prav tako je odgovoren, da zapre ali poskrbi za zaprtje teh računov. Računovodji Instrumenta lahko nekatere naloge preneseta na podrejeno osebje.

6.   Upravitelja in vsak poveljnik operacije posredujejo ustreznemu računovodji vse informacije, potrebne za pripravo računovodskih izkazov, ki natančno izkazujejo finančni položaj in izvrševanje proračuna. Prav tako potrdijo zanesljivost teh informacij.

7.   Računovodji sta odgovorna Odboru.

1.   Funkcije upravitelja ali namestnika upravitelja niso združljive s funkcijami računovodje ali namestnika računovodje.

2.   Namestnik upravitelja za operacije deluje pod nadzorom upravitelja za operacije. Namestnik računovodje za operacije deluje pod nadzorom računovodje za operacije.

3.   Namestnik upravitelja za operacije nadomešča upravitelja za operacije, kadar je ta odsoten. Namestnik računovodje za operacije nadomešča računovodjo za operacije, kadar je ta odsoten.

4.   Za uradnike in druge uslužbence Unije pri opravljanju funkcij v imenu Instrumenta še naprej veljajo Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, določeni v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (6) (v nadaljnjem besedilu: kadrovski predpisi).

5.   Za osebje, ki ga Instrumentu dajo na voljo države članice, veljajo pravila, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake, napotene v institucijo Unije, ki je odgovorna za njihovo upravno vodenje, in določbe, o katerih so se njihove nacionalne uprave dogovorile z zadevno institucijo Unije ali pristojnim upraviteljem v imenu Instrumenta.

6.   Člani osebja, ki so dani na voljo ali zaposleni pri Instrumentu, morajo predhodno prejeti varnostno potrdilo za dostop do tajnih podatkov vsaj do stopnje „SECRET UE/EU SECRET“ ali enakovredno potrdilo države članice.

1.   Vsak poveljnik operacije v imenu Instrumenta izpolnjuje svoje dolžnosti v zvezi s financiranjem skupnih stroškov operacije, ki ji poveljuje, in financiranjem katerega koli ukrepa pomoči ali njegovega dela, ki se lahko izvaja v okviru operacije.

2.   Za operacijo, ki ji poveljuje, in za vsak ukrep pomoči ali njegov del, ki se lahko izvaja v okviru operacije, vsak poveljnik operacije:

3.   Vsak poveljnik operacije je pooblaščen, da za operacijo, ki ji poveljuje, in za kateri koli ukrep pomoči ali njegov del, ki se lahko izvaja v okviru operacije, sprejema ukrepe, ki so po njegovem mnenju potrebni za izvrševanje odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta, v skladu s tem sklepom in pravili, ki jih določi Odbor na podlagi člena 11(6). O tem poroča upravitelju za operacije in Odboru.

4.   Vsak poveljnik operacije vodi evidenco o sredstvih, prejetih iz Instrumenta, prevzetih odhodkih, opravljenih plačilih in prejetih prihodkih, kakor tudi inventar premičnega premoženja, financiranega iz proračuna Instrumenta in uporabljenega za operacijo, ki ji poveljuje, in za kateri koli ukrep pomoči ali njegov del, ki se lahko izvaja v okviru operacije. Ti izkazi so na zahtevo na voljo za pregled računovodji za operacije.

5.   Vsak poveljnik operacije uporablja računovodski sistem in sistem upravljanja sredstev, ki ga zagotovi Instrument, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, ki jih potrdita upravitelj in računovodja za operacije.

1.   V primeru nepravilnosti ali malomarnosti s strani osebja, ki deluje za Instrument, pri izvajanju njihovih nalog v skladu s tem sklepom disciplinsko odgovornost osebja Unije urejajo kadrovski predpisi, disciplinsko odgovornost osebja, ki ga napoti ali da na voljo država članica, pa ustrezna nacionalna pravila in ureditve. Brez poseganja v Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki se uporablja za osebje Unije, kazensko odgovornost osebja, ki deluje za Instrument, ureja nacionalno pravo, ki se uporablja. Poleg tega lahko Odbor na lastno pobudo ali na zahtevo prispevajoče države članice ali prispevajoče tretje strani sklene proti takemu osebju vložiti civilno tožbo. Civilna odgovornost osebja Unije je omejena na škodo, povzročeno zaradi hude malomarnosti ali namerne nepravilnosti pri opravljanju ali v povezavi z opravljanjem njegovih nalog, urejajo pa jo kadrovski predpisi in izvedbena pravila, ki se zanje uporabljajo.

2.   Unija, generalni sekretar Sveta, visoki predstavnik ali Komisija prispevajoči državi članici ali prispevajoči tretji strani v nobenem primeru ne odgovarjajo, ker njihove naloge izvajajo upravitelja, računovodji ali Instrumentu dodeljeno ali napoteno osebje.

3.   Vse pogodbene obveznosti iz naslova pogodb, sklenjenih v imenu Instrumenta, prek Instrumenta krijejo prispevajoče države in prispevajoče tretje strani, kjer je to ustrezno. Za pogodbene odgovornosti se uporablja isto pravo kot za zadevno pogodbo.

4.   Nepogodbeno odgovornost za škodo, ki bi jo povzročil operativni štab, štab vojaških sil in štab komponent ali njihovo osebje pri opravljanju svojih dolžnosti, pa tudi nepogodbeno odgovornost za škodo, povzročeno pri izvajanju ukrepa pomoči, prek Instrumenta krijejo prispevajoče države članice in prispevajoče tretje strani, kjer je to ustrezno, v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravu držav članic.

5.   Unija ali države članice v nobenem primeru ne morejo odgovarjati prispevajoči državi članici ali prispevajoči tretji strani glede pogodb, sklenjenih v okviru izvrševanja proračuna, ali glede škode, ki bi jo povzročila operacija ali njeno osebje pri opravljanju svojih dolžnosti.

6.   Ta člen ne posega v morebitne ureditve glede imunitete pred sodno pristojnostjo, ki jo uživa osebje posamezne operacije na podlagi sporazuma o statusu sil ali sporazuma o statusu misije, sklenjenega z državo gostiteljico ali na podlagi sporazuma o statusu sil Evropske unije (7).

1.   Proračun, sestavljen v eurih, je akt, s katerim se za vsako proračunsko leto določijo in odobrijo vsi prihodki in odhodki, ki se upravljajo v okviru Instrumenta.

2.   Odobritve, knjižene v proračun, se odobrijo za čas trajanja proračunskega leta, ki se začne 1. januarja in konča 31. decembra istega leta. Vključujejo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil.

3.   Odobritve za prevzem obveznosti, vključene v proračun, se odobrijo v okviru letnih proračunskih zgornjih mej iz Priloge I. Če pa je upoštevana skupna zgornja meja iz člena 2(1), lahko Odbor, kadar je to potrebno ali v izjemnih okoliščinah, sprejme letni proračun ali spremembo proračuna, ki presega zadevno letno proračunsko zgornjo mejo, in sicer v višini do 15 %. V tem primeru lahko visoki predstavnik ob upoštevanju prvega neuporabljenega dela zgornjih mej za prejšnja leta Svetu predloži predlog za prilagoditev letnih zgornjih mej iz Priloge I.

4.   Proračunski prihodki in odhodki so uravnoteženi.

5.   Vsi odhodki se navezujejo na konkretno operacijo ali ukrep pomoči, razen kadar stroški iz prilog II in III zahtevajo drugače.

6.   Vsi prihodki in odhodki se lahko izvršujejo le tako, da se knjižijo v enega od proračunskih naslovov, in le v okvirih tam knjiženih odobritev, razen v primerih iz člena 51(2) in (6) ter člena 58.

1.   Letni proračun sestavljajo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, razvrščene v naslove, ki se delijo v poglavja in člene.

2.   Vsak upravitelj vsako leto ob pripravi predloga proračuna za naslednje proračunsko leto pripravi naslove, za katere je pristojen v skladu s členom 12(1) in (2), in sicer na podlagi ocene potreb v okvirih ustrezne letne proračunske zgornje meje iz Priloge I. Poveljniki operacij pomagajo upraviteljem za operacije.

3.   Predlog proračuna vsebuje:

4.   Poseben naslov se dodeli vsaki operaciji ali ukrepu pomoči iz točke (a) odstavka 3, enako kot vsakemu od splošnih delov za podporne in pripravljalne odhodke za operacije in ukrepe pomoči. Kadar se del ukrepa pomoči izvaja v okviru operacije, se temu delu ukrepa dodeli poseben naslov, za katerega je pristojen upravitelj za operacije in je ločen od naslova za skupne stroške operacije.

5.   Podporni in pripravljalni odhodki, ki so skupni operacijam in ukrepom pomoči, se dodelijo vsakemu splošnemu delu glede na odstotne deleže, ki jih imajo naslovi za operacije in naslovi za ukrepe pomoči v začetnem letnem proračunu Instrumenta, ki ga sprejme Odbor v skladu s členom 11(4).

6.   Vsak naslov lahko vsebuje poglavje z naslovom „začasne odobritve“. Te odobritve se knjižijo, če iz tehtnih razlogov obstaja negotovost glede višine potrebnih odobritev ali možnosti za izvršitev knjiženih odobritev.

7.   Prihodke, razčlenjene po naslovih, sestavljajo:

8.   Upravitelja predložita predlog letnega proračuna Odboru najpozneje do 30. septembra. Odbor sprejme predlog proračuna do 30. novembra. Upravitelja o sprejetem proračunu uradno obvestita države članice in prispevajoče tretje države.

1.   Upravitelj za operacije ali upravitelj za ukrepe pomoči Odboru predlaga spremembe proračuna v naslednjih primerih:

2.   Predlog spremembe proračuna, ki je posledica vzpostavitve ali podaljšanja operacije ali ukrepa pomoči, se Odboru predloži v roku štirih mesecev po odobritvi referenčnega zneska s strani Sveta, razen če Odbor ne določi daljšega roka.

3.   Vsaka sprememba proračuna, ki jo predlaga upravitelj, v največji možni meri izravna vsako povečanje odobrenih proračunskih sredstev z znižanji drugih naslovov, za katere je odgovoren ta upravitelj.

4.   Rebalans proračuna se oblikuje, predlaga, odobri in sprejme ter se o njem uradno obvešča po enakem postopku kot za letni proračun. Odbor razpravlja o spremembi proračuna in jo sprejme, pri tem pa upošteva njeno nujnost.

1.   Vsak upravitelj lahko prerazporedi odobritve znotraj proračunskih naslovov, za katere je pristojen. Upravitelj za operacije deluje na podlagi predloga zadevnega poveljnika operacije, razen za naslove, za katere je odredbodajalec. Zadevni upravitelj o svoji nameri obvesti Odbor; če nujnost to dopušča, to stori vsaj en teden vnaprej.

2.   Vendar je ob upoštevanju člena 51(5) predhodna odobritev Odbora potrebna, ko načrtovana prerazporeditev med poglavji presega 10 % v naslovih v zvezi z operacijami in 20 % v naslovih v zvezi z ukrepi pomoči proračunskih sredstev, knjiženih v poglavje, iz katerega se sredstva črpajo, kakor so navedena v sprejetem proračunu za proračunsko leto na dan, ko se izda predlog za zadevno prerazporeditev sredstev. Ta zahteva se ne uporablja za prerazporeditve znotraj naslova za ukrep pomoči v obliki splošnega programa.

3.   Predhodna odobritev Odbora se zahteva za prerazporeditve odobrenih proračunskih sredstev med naslovi v okviru proračuna za operacije oziroma ukrepe pomoči. Prerazporeditve odobritev med naslovi so mogoče le, če iste države članice prispevajo k naslovu izvora in namembnem naslovu. V primerih, ko se del ukrepa pomoči izvaja v okviru operacije, kot je določeno v členu 60(1), predhodna odobritev Odbora ni potrebna za nujno prerazporeditev odobritev med naslovom za ukrep pomoči in naslovom, ki se nanaša na izvajanje dela ukrepa pomoči v okviru operacije.

4.   Prerazporeditev odobritev se ne sme izvesti med naslovom za operacije in naslovom za ukrepe pomoči.

1.   Odobritve, ki ob koncu proračunskega leta, za katero so bile knjižene, ostanejo neporabljene in niso prenesene v naslednje proračunsko leto, se razveljavijo, razen če je v tem členu drugače določeno.

2.   Odbor se lahko do 31. marca vsako leto na predlog posameznega upravitelja odloči, da bo prenesel odobritve za prevzem obveznosti, ki še niso bile prevzete do konca predhodnega proračunskega leta, in po potrebi ustrezne odobritve plačil, ki se v tem primeru lahko prevzamejo in plačajo do 31. decembra.

3.   Upravitelja predložita vsak svoje predloge Odboru najpozneje do 1. marca vsako leto.

4.   Vendar se odobritve lahko prenesejo na podlagi odločitve odgovornega upravitelja v naslednjih primerih:

Vsak upravitelj obvesti Odbor o svojih odločitvah o prenosu do 1. marca vsako leto.

5.   Upravitelju za operacije pri izvajanju tega člena pomaga vsak poveljnik operacije.

1.   Upravitelja do 30. junija leta n predložita:

2.   Odbor do 31. julija leta n odloči o zgornji meji za plačila za leto n + 1.

3.   Upravitelja Odboru do 30. septembra leta n predložita:

1.   Prispevki za določen proračunski naslov v teku posameznega leta so enaki odobritvam plačil, knjiženim v ta naslov, po odbitku prihodkov, knjiženih v isti naslov.

2.   Odobritve plačil za vsako operacijo ali ukrep pomoči se krijejo s prispevki prispevajočih držav za to operacijo ali ukrep pomoči.

3.   Odobritve plačil v splošnem delu proračuna za podporne in pripravljalne odhodke za operacije iz točke (b) člena 18(3) se krijejo iz prispevkov držav članic razen Danske.

4.   Odobritve plačil v splošnem delu proračuna za podporne in pripravljalne odhodke za ukrepe pomoči iz točke (c) člena 18(3) se krijejo iz prispevkov držav članic.

5.   Prispevki se med prispevajoče države članice porazdelijo po ključu bruto nacionalnega proizvoda, kakor je navedeno v členu 41(2) PEU in v skladu s Sklepom Sveta 2014/335/EU, Euratom (8) ali katerim koli drugim sklepom Sveta, ki bi ga nadomestil.

6.   Podatki za izračun prispevkov so podatki, navedeni v stolpcu „lastna sredstva iz naslova BND“ tabele „Povzetek financiranja splošnega proračuna po vrsti lastnih virov in po državah članicah“, ki je priložena zadnjemu splošnemu proračunu, ki ga sprejme Unija. Prispevek vsake države članice, ki je dolžna prispevati, je sorazmeren z deležem bruto nacionalnega dohodka (BND) zadevne države članice v skupnem znesku BND držav članic, ki so dolžne zagotoviti prispevek.

7.   Kadar se država članica v skladu s členom 5(3) vzdrži sprejetja ukrepa pomoči in ne prispeva k zadevnemu ukrepu, prispeva dodatni znesek k drugim ukrepom pomoči, ki niso ukrepi v zvezi z dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile. S takšnim dodatnim zneskom se zagotovi, da bo skupni prispevek zadevne države članice k ukrepom pomoči skladen z njenim deležem BND. Ti dodatni prispevki ne vplivajo na znesek prispevkov, ki jih morajo druge države članice nameniti za ukrepe, za katere se plačujejo takšni dodatni prispevki.

8.   Prispevki držav članic v katerem koli letu ne presegajo njihovega deleža zgornje meje plačil iz člena 25(2). Ta omejitev se ne uporablja za dodatne prispevke v skladu z odstavkom 7 tega člena, ki izhajajo iz vzdržanj od ukrepov pomoči v prejšnjih letih.

1.   Država članica, ki je izrazila namero, da se vzdrži sprejetja ukrepa pomoči iz člena 5(3), lahko opredeli druge ukrepe pomoči, h katerim bo dodatno prispevala. Opredeli lahko bodisi obstoječe ukrepe bodisi morebitne prihodnje ukrepe, za katere je Svet predstavil ali odobril dokument o konceptu, ali pa lahko v ta namen zahteva druge nove ukrepe.

2.   Če država članica iz odstavka 1 v šestih mesecih ne opredeli ali zahteva drugih ukrepov pomoči, visoki predstavnik ali druge države članice opredelijo ukrepe, za katere se bodo zagotovili takšni dodatni prispevki.

3.   Visoki predstavnik po oceni potreb drugih ukrepov pomoči iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter ob ustreznem upoštevanju strateških prednostnih nalog Unije ter ciljev in načel iz člena 56 Svetu po potrebi predloži predloge v sprejetje.

4.   Upravitelj za ukrepe pomoči vodi evidenco o dodatnih prispevkih, ki jih morajo plačati države članice, ki se vzdržijo ukrepa pomoči v skladu s členom 5(3).

5.   Izvajanje tega člena spoštuje načela načrtovanja programov na podlagi potreb in dobrega finančnega poslovodenja Instrumenta ter ohranja njegovo učinkovitost v skladu s Pogodbami.

1.   Instrument ima sistem minimalnih vlog za zagotavljanje začetnega financiranja za operacije hitrega odzivanja Unije in nujne ukrepe iz člena 58, kadar ni na voljo dovolj sredstev, redni postopek za zbiranje prispevkov pa ne bi omogočal pravočasnega izpolnjevanja teh potreb. Minimalne vloge za operacije hitrega odzivanja in nujne ukrepe upravlja vsak od upraviteljev.

2.   Odbor določi znesek minimalnih vlog in jih po potrebi spremeni, in sicer na podlagi predlogov upravitelja.

3.   Za začetno financiranje minimalnih vlog države članice bodisi:

1.   Prispevki za Instrument se opravijo v eurih.

2.   Vsak upravitelj pristojne nacionalne upravne organe, za katere so mu bili sporočeni podatki, pošlje pozive za prispevke za odobritve, ki so v njegovi pristojnosti.

3.   Kadar se ukrep pomoči ali njegov del izvaja v okviru operacije, upravitelj za operacije pozove pristojne nacionalne upravne organe k plačilu prispevkov. Če je upravitelj za ukrepe pomoči že pozval k plačilu prispevkov za ukrep pomoči, preden je Svet odločil, da se bo ukrep ali njegov del izvajal v okviru operacije, upravitelju za operacije nakaže potrebna sredstva za izvajanje.

4.   Pozivi za prispevke se pošljejo, ko:

5.   Upravitelj za operacije in upravitelj za ukrepe pomoči prispevajoče države članice pozoveta k plačilu prispevkov, kadar Svet sprejme sklep o vzpostavitvi operacije ali ukrepa pomoči, kolikor sredstva, ki so na razpolago za operacije oziroma ukrepe pomoči, ne zadostujejo za financiranje zneska plačil, ki jih je Svet odobril, na podlagi referenčnega zneska v zadevnem sklepu.

6.   Morebitne obračunane obresti na prispevke, ki so jih plačale države članice v skladu s točko (a) člena 28(3), se upoštevajo pri izračunu njihovih prispevkov v naslednjih običajnih pozivih k plačilu prispevkov.

7.   Vsak poziv k plačilu prispevkov vključuje prikaz porazdelitev povečanj in zmanjšanj pri prispevkih na proračunski naslov.

8.   Brez poseganja v druge določbe tega sklepa se prispevki plačajo v 30 dneh po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov, z izjemo prvega poziva za plačilo prispevkov v proračun za novo proračunsko leto, kjer je rok za plačilo 40 dni po zadevnem pozivu za plačilo prispevkov.

9.   Vsak del, ki je bil porabljen za vnaprejšnje prispevke za minimalne vloge, se dopolni s povečanjem prispevka zadevnih držav članic v naslednjem rednem pozivu k plačilu prispevkov, razen če so vnaprej dopolnile svoj prispevek. Če je treba uporabiti minimalno vlogo in zadevne države članice medtem niso dopolnile svojega prispevka, v skladu s točko (b) člena 28(3) v petih dneh plačajo morebitni potrebni znesek.

10.   Vsaka država članica, ki vnaprej prispeva k minimalni vlogi, lahko pooblasti odgovornega upravitelja, da do 75 % tega prispevka porabi za kritje njenega prispevka k operaciji ali ukrepu pomoči. V tem primeru zadevna država članica dopolni prispevek, plačan vnaprej, v roku 90 dni po pozivu s strani odgovornega upravitelja.

11.   Potem ko je Odboru predložen predlog proračuna, lahko vsak upravitelj na tiste države članice, katerih proračunski in finančni postopki ne dopuščajo plačila prispevkov v določenih rokih, naslovi predhodni poziv k plačilu prispevkov za odobritve v svoji pristojnosti, in sicer kot predplačilo za prispevke v proračun naslednjega proračunskega leta.

12.   Vsaka prispevajoča država članica in tretja država plača bančne stroške, povezane s plačilom svojega prispevka.

13.   Upravitelj potrdi prejem prispevkov, h katerim je pozval.

14.   Kadar morebitnih potrebnih vračil ni mogoče v celoti izvršiti z odtegljajem od prispevkov v dobro Instrumenta, se zadevnim državam članicam zagotovijo v roku 30 dni.

1.   Odbor lahko v skladu z ustreznimi določbami pravnega okvira, ki ureja operacijo ali ukrep pomoči, in s strinjanjem Političnega in varnostnega Odbora (PVO) odobri, da se administrativno upravljanje prostovoljnega finančnega prispevka države članice ali tretje strani zaupa Instrumentu. Tak prostovoljen finančni prispevek se lahko nameni za poseben projekt v podporo operaciji ali ukrepu pomoči.

2.   Upravni stroški, povezani z upravljanjem prostovoljnega prispevka, se krijejo iz samega prostovoljnega prispevka, razen če Odbor odloči drugače.

3.   Pristojni upravitelj po odobritvi v Odboru z zadevno državo članico ali tretjo stranjo sklene potreben upravni dogovor, v katerem so opredeljeni namen prostovoljnega prispevka, stroški, ki se bodo krili z njim, in njegovo upravljanje.

4.   Vsak prostovoljni prispevek se lahko uporabi le za namene, za katere je bil Instrumentu zagotovljen, kakor je določeno v upravnem dogovoru z zadevno državo članico ali tretjo stranjo.

5.   Pristojni upravitelj poskrbi, da je upravljanje prostovoljnih prispevkov skladno z ustreznim upravnim dogovorom. Vsakemu prispevajočemu neposredno ali, kjer je ustrezno, prek poveljnika operacije zagotovi vse relevantne informacije v zvezi z upravljanjem prostovoljnega prispevka, kakor je dogovorjeno v upravnem dogovoru, ki se uporablja.

1.   Če Instrument do ustreznega roka od države članice ali tretje strani ne prejme plačila, se zaračunajo zamudne obresti po stopnji, ki je enaka obrestni meri za glavno refinanciranje pri Evropski centralni banki, povečani za 3,5 odstotne točke.

2.   Kadar zamuda pri plačilu ni daljša od 30 dni, se obresti ne zaračunajo. Če je zamuda pri plačilu daljša od 30 dni, se obresti zaračunajo za ves čas zamude.

1.   Odobritve Instrumenta se uporabljajo v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

2.   Odredbodajalci so odgovorni za izvrševanje prihodkov in odhodkov Instrumenta v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja in za zagotavljanje spoštovanja zahtev glede zakonitosti in pravilnosti.

Za izvrševanje odhodkov odredbodajalec:

3.   Odredbodajalec lahko svoje dolžnosti prenese s sklepom, v katerem so določeni:

4.   Zagotovi se, da izvrševanje odobritev poteka v skladu z načelom ločitve nalog odredbodajalca in računovodje. Funkciji odredbodajalca in računovodje nista združljivi.

1.   Financiranje skupnih stroškov operacije v imenu Instrumenta izvršuje poveljnik operacije, kadar mu je bil podeljen mandat, sicer pa upravitelj za operacije, v njuni vlogi odredbodajalcev.

2.   Ukrep pomoči se lahko izvaja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja. Kadar se ukrep pomoči izvaja v okviru posrednega upravljanja, lahko nosilce izvajanja imenuje Svet iz ene od naslednjih kategorij:

3.   V izjemnih okoliščinah se lahko subjekti, ki ne spadajo v navedene kategorije, imenujejo za nosilce izvajanja, potem ko jih upravitelj potrdi v skladu z odstavkom 5, pod pogojem, da se ukrep pomoči izvaja v skladu s točko (c) odstavka 2.

4.   Ukrepe pomoči lahko v celoti ali delno izvaja tudi upravičenka ali organi, ki jih je imenovala. V tem primeru se določbe v zvezi z nosilci izvajanja v tem sklepu uporabljajo za tako upravičenko ali organe kot nosilce izvajanja.

5.   Upravitelj brez poseganja v člena 56(3) in 66(8) v fazi priprave ukrepa pomoči svetuje o zmogljivosti morebitnih nosilcev izvajanja za izvajanje ukrepa pomoči ali njegovih delov v skladu s poglavjem 10 in po potrebi o zmogljivosti prejemnika nepovratnih sredstev, dodeljenih brez razpisa za zbiranje predlogov za izvrševanje nepovratnih sredstev. Svet imenuje nosilca izvajanja ali prejemnika nepovratnih sredstev, potem ko upravitelj potrdi, da ima nosilec izvajanja ali prejemnik nepovratnih sredstev takšno zmogljivost. Če takšne zmogljivosti ni mogoče potrditi, upravitelj Svetu sporoči vse druge mogoče načine izvajanja ukrepa. Če je to ustrezno, upravitelj preuči, kako bi bilo treba obravnavati posebne omejitve zmogljivosti mogočih nosilcev izvajanja v skladu s členom 66(6).

6.   Ukrepi pomoči se lahko izvajajo tudi v celoti ali delno v okviru operacije, kot je odločil Svet v skladu s členom 60, zlasti z namenom zagotavljanja celostne pomoči, vključno z vojaškim usposabljanjem, svetovanjem, zagotavljanjem materialne podpore in spremljanjem njene uporabe s strani upravičenke.

7.   Država članica, institucija Unije, mednarodna organizacija, regionalna organizacija ali drug akter, kateremu je zaupano izvrševanje odhodkov operacije, ki se financira v okviru Instrumenta, uporablja pravila, ki se uporabljajo za izvrševanje njegovih lastnih odhodkov. Podobno lahko nosilec izvajanja za ukrep pomoči uporabi pravila, ki se uporabljajo za izvajanje njegovih odhodkov, in sicer ob upoštevanju ocene iz člena 66. V primeru bistvenih razlik med navedenimi pravili na eni strani in določbami tega sklepa ter pravili, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6) na drugi strani, prevlada slednje dvoje. V ta namen lahko pristojni upravitelj sprejme potrebne popravne ukrepe, da se zagotovi zadostna zaščita finančnih interesov Instrumenta.

1.   Vsi bančni računi Instrumenta se odprejo pri prvorazrednih finančnih institucijah, ki imajo glavni sedež v državi članici, in sicer kot tekoči ali kratkoročni računi v eurih.

2.   Kadar okoliščine to upravičujejo in po odobritvi ustreznega upravitelja, se lahko računi odprejo v finančnih institucijah, ki imajo sedež zunaj Unije, in v valutah, ki niso euro.

3.   Na nobenem od bančnih računov Instrumenta ne sme biti nedovoljenih prekoračitev.

4.   Prispevki držav članic se nakažejo na namenske bančne račune. Ti prispevki se uporabijo za:

5.   Prispevki na podlagi stroškov v breme posamezne države in prostovoljnih prispevkov se nakazujejo na namenske bančne račune. Uporabijo se za izvrševanje odhodkov, katerih upravljanje je bilo zaupano Instrumentu.

1.   Javna naročila, ki se financirajo ali predhodno financirajo v okviru Instrumenta, da se proti plačilu pridobi dobava premičnin ali nepremičnin, z nakupom, zakupom, najemom ali nakupom na obroke, z možnostjo nakupa ali brez te možnosti, ter opravljanje storitev ali izvedbo del, se izvedejo s pogodbami, ki se sklenejo v imenu Instrumenta, če jih Instrument izvaja neposredno ali v okviru posamezne operacije.

2.   Namen postopkov javnega naročanja je prek poštene in odprte konkurence zagotoviti najučinkovitejše javno naročanje, ki izpolnjuje zahteve operacij ali ukrepov pomoči.

3.   Pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6) za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta, vključujejo določbe o določitvi postopkov za javna naročila v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena.

1.   Ukrepi pomoči se lahko izvajajo z nepovratnimi sredstvi, dodeljenimi z razpisom za zbiranje predlogov ali brez njega.

2.   Pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6) za izvrševanje odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta, vključujejo določbe za dodelitev in izvrševanje nepovratnih sredstev, tudi v ustrezno utemeljenih primerih, ko se nepovratna sredstva lahko dodelijo brez razpisa za zbiranje predlogov. Navedene določbe zagotavljajo strog nadzor upravitelja med celotnim izvrševanjem nepovratnih sredstev in še zlasti upoštevajo kontrole, ki jih upravitelj izvaja v primerih neposrednega upravljanja.

1.   Instrument lahko z državami članicami, institucijami, organi in agencijami Unije ter tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami in regionalnimi organizacijami ter njihovimi agencijami sklene upravne dogovore, da se na stroškovno najučinkovitejši način olajša prihodnje javno naročanje ali finančni vidiki vzajemne podpore ali oboje.

2.   Upravni dogovori iz odstavka 1:

3.   Upravne dogovore iz odstavka 1 podpiše pristojni upravitelj ali po potrebi zadevni poveljnik operacije, ki nastopa v imenu Instrumenta, in pristojni upravni organi drugih strank iz odstavka 1.

4.   Okvirne pogodbe se lahko sklepajo, da bi na stroškovno najučinkovitejši način pospešili javna naročila. Preden pristojni upravitelj podpiše okvirne pogodbe, se te predložijo v odobritev Odboru. Države članice in poveljniki operacije lahko okvirne pogodbe uporabijo, če želijo. Sklenitev okvirnih pogodb v okviru Instrumenta ne zavezuje nobene države članice, ki ni pogodbenica teh pogodb, da na podlagi teh pogodb pridobi blago in storitve.

1.   Vsak od računovodij vodi evidenco o prispevkih, h katerim je bilo pozvano, in o izvršenih prerazporeditvah sredstev v njegovi pristojnosti. Poleg tega pripravlja računovodske izkaze za odhodke in prihodke, ki se izvršujejo pod odgovornostjo zadevnega upravitelja.

2.   Računovodja za operacije ob podpori poveljnikov operacij pripravi letni zaključni račun za operacije in za ukrepe pomoči ali katere koli njihove dele, ki se izvajajo v okviru operacij. Računovodja za ukrepe pomoči ob podpori nosilcev izvajanja pripravi letni zaključni račun za ukrepe pomoči.

1.   Instrument prek svojih predstavnikov ali kontrolnih ali revizijskih organov, ki jih lahko imenuje, opravlja preglede operacij in nosilcev izvajanja na kraju samem, da se zagotovi ustrezno izvajanje pravil, določenih v tem sklepu in sklepih Odbora, in da se spoštujejo določbe pogodb, ki so bile sklenjene z nosilci izvajanja.

2.   Osebe, odgovorne za revizijo prihodkov in odhodkov Instrumenta, pred začetkom opravljanja svoje naloge pridobijo varnostno potrdilo za dostop do tajnih podatkov vsaj do ravni „SECRET UE/EU SECRET“ ali po potrebi enakovredno varnostno potrdilo države članice ali Nata. Te osebe zagotovijo, da bodo spoštovale zaupnost informacij in varovale podatke, s katerimi se seznanijo med opravljanjem revizijske naloge, v skladu s pravili, ki veljajo za navedene informacije in podatke.

3.   Osebe, odgovorne za revizijo prihodkov in odhodkov Instrumenta, imajo brez predhodne najave takojšen dostop do vseh dokumentov in vsebine vseh nosilcev podatkov, ki se nanašajo na te prihodke in odhodke, in do vseh prostorov, kjer se ti dokumenti in nosilci hranijo. Lahko naredijo kopije navedenih dokumentov in vsebin. Osebe, ki sodelujejo pri izvrševanju prihodkov in odhodkov Instrumenta, upraviteljem in osebam, odgovornim za revizijo teh prihodkov in odhodkov, pri opravljanju njihove naloge zagotavljajo potrebno pomoč.

4.   Če se ugotovijo nepravilnosti, ki pomenijo finančno izgubo, Instrument z zadevno operacijo, nosilcem izvajanja ali ponudnikom izvede potrebne ukrepe za zagotovitev izterjave ali vračila zadevnih zneskov.

1.   Generalni sekretar Sveta na predlog upravitelja za operacije in po obvestilu Odbora imenuje notranjega revizorja in vsaj enega namestnika notranjega revizorja za operacije. Visoki predstavnik na predlog upravitelja za ukrepe pomoči in po obvestilu Odbora imenuje notranjega revizorja za ukrepe pomoči.

2.   Notranji revizorji se imenujejo za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja do obdobja, ki v celoti ne preseže osem let. Notranji revizorji morajo biti ustrezno strokovno usposobljeni in morajo zagotoviti zadostna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Odredbodajalec ali računovodja ne sme biti notranji revizor, notranji revizorji pa ne smejo sodelovati pri pripravi finančnih izkazov v zvezi z Instrumentom.

3.   Vsak notranji revizor pristojnemu upravitelju poroča o obvladovanju tveganj, tako da izdaja neodvisna mnenja o kakovosti sistemov upravljanja in kontrol ter priporočila za spodbujanje dobrega finančnega poslovodenja. Notranji revizorji so odgovorni zlasti za ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti notranjih sistemov upravljanja ter dela zadevnih oddelkov pri izvajanju politik in uresničevanju ciljev ob upoštevanju tveganj, ki so s tem povezana.

4.   Notranji revizorji izpolnjujejo svoje dolžnosti v zadevah, za katere so pristojni, v zvezi z vsemi oddelki, ki sodelujejo pri pobiranju prihodkov Instrumenta ali izvrševanju njegovih odhodkov.

5.   Glede na potrebe vsak notranji revizor v proračunskem letu opravi eno ali več revizij in poroča pristojnemu upravitelju. Odgovorni notranji revizor o svojih ugotovitvah in priporočilih obvešča poveljnike operacij in po potrebi nosilce izvajanja. Vsak upravitelj za zadeve, za katere je pristojen, vključno z izdajo potrebnih navodil poveljnikom operacij in nosilcem izvajanja, zagotovi, da so na podlagi njegovih priporočil, pripravljenih v okviru revizije, sprejeti ustrezni ukrepi.

6.   Vsak upravitelj Odboru vsako leto predloži poročilo o opravljenih notranjih revizijah za zadeve, za katere je pristojen, v katerem navede število in vrsto opravljenih notranjih revizij, ugotovitve teh revizij, priporočila za izboljšave in ukrepe, ki so bili izvedeni za uresničevanje teh priporočil.

7.   Rezultati dela in poročila notranjih revizorjev se skupaj z vsemi zadevnimi dokazili dajo na voljo revizijskemu kolegiju, ustanovljenemu v skladu s členom 42.

1.   Ustanovi se revizijski kolegij. Prihodke in odhodke, ki izhajajo iz izvajanja tega sklepa v skladu s členom 1(2), ter letne zaključne račune operacij in ukrepov pomoči revidira revizijski kolegij.

2.   Odbor določi potrebno število revizorjev in izmed kandidatov, ki jih predlagajo države članice, imenuje člane revizijskega kolegija za obdobje do treh let, ki se lahko enkrat podaljša. Odbor lahko mandat člana podaljša za največ šest mesecev. Kandidati morajo biti člani najvišjega nacionalnega revizijskega organa države članice ali jih mora ta organ priporočiti in zagotoviti ustrezna jamstva glede varnosti in neodvisnosti.

3.   Odbor lahko na zahtevo revizijskega kolegija imenuje pomočnike članov revizijskega kolegija. Pomočniki morajo zagotoviti ustrezna jamstva glede varnosti in neodvisnosti. Odbor lahko na zahtevo revizijskega kolegija odobri, da revizijski kolegij za zunanjo revizijo Instrumenta uporabi kvalificirano zunanjo podporo.

4.   Revizijski kolegij v proračunskem letu in naknadno s kontrolami na kraju samem in v dokazni dokumentaciji preveri, da so prek Instrumenta financirani ali predhodno financirani odhodki izvršeni v skladu s tem sklepom in pravili, sprejetimi na podlagi člena 11(6), pa tudi veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom, kjer je to ustrezno, ter načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, ter da so notranje kontrole ustrezne.

5.   Člani revizijskega kolegija in njihovi pomočniki še naprej prejemajo plačo od svojega izvornega revizijskega organa; Instrument krije stroške njihovih službenih potovanj v skladu s pravili, ki jih sprejme Odbor, pa tudi stroške kvalificirane zunanje podpore.

6.   Člani revizijskega kolegija in njihovi pomočniki med mandatom:

7.   Revizijski kolegij izmed svojih članov vsako leto izvoli predsedujočega ali podaljša mandat trenutnega predsedujočega. Revizijski kolegij sprejme pravila, ki veljajo za revizijske preglede, ki jih njegovi člani izvajajo v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi. Odobrava poročila o revizijskih pregledih, ki jih sestavijo njegovi člani, nakar se predložijo upraviteljem in Odboru.

8.   Upravitelja ali osebe, ki jih imenuje kateri koli od upraviteljev, lahko v vsakem trenutku opravijo revizijo odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta. Poleg tega lahko Odbor na podlagi predloga upraviteljev ali države članice kadar koli na ad hoc podlagi imenuje dodatne zunanje revizorje, za katere določi naloge in pogoje zaposlitve.

1.   Vsak računovodja Instrumenta ob pomoči pristojnega upravitelja do 15. maja po koncu proračunskega leta pripravi in revizijskemu kolegiju predloži predlog letnega zaključnega računa Instrumenta za zadeve, za katere je pristojen. Računovodja za operacije uporablja izkaze, ki jih predložijo poveljniki operacij, vključno z izkazi ukrepov pomoči ali njihovih delov, ki so se izvajali v okviru operacije. Računovodja za ukrepe pomoči uporablja izkaze, ki jih predložijo nosilci izvajanja. Do istega datuma vsak računovodja Odboru predloži proračunski presežek iz proračunskega leta za vsak proračunski naslov, za katerega je odgovoren. Vsak upravitelj Odboru predloži letno poročilo o dejavnostih za zadeve, za katere je pristojen.

2.   Revizijski kolegij na podlagi opravljenega revizijskega dela, tudi s strani kvalificirane zunanje podpore iz člena 42(3), do 15. julija vsakemu računovodji in poveljniku operacije predloži revizijske ugotovitve v zvezi z zadevnimi izkazi.

3.   Vsak računovodja ob pomoči pristojnega upravitelja do 30. septembra predloži Odboru končni revidirani letni zaključni račun Instrumenta za zadeve, za katere je pristojen.

4.   Revizijski kolegij predloži svoje revizijsko poročilo, vključno z revizijskim mnenjem Odboru do 30. septembra po koncu proračunskega leta. Odbor preuči revizijsko poročilo, revizijsko mnenje in letni zaključni račun, da bi vsakemu upravitelju in vsakemu poveljniku operacije dal razrešnico.

5.   Dokazila Instrumenta za te letne zaključne račune se hranijo za obdobje petih let od datuma, ko je izdana ustrezna razrešnica. Ob prenehanju operacije poveljnik operacije poskrbi, da upravitelj za operacije prejme vsa dokazila, tudi o katerem koli ukrepu pomoči ali njegovem delu, ki se je izvajal v okviru operacije.

6.   Odbor odloči o vknjižbi realizacije proračuna za proračunsko leto, za katero so bili izkazi potrjeni, v proračun za prihodnje proračunsko leto v obliki prihodkov ali odhodkov, odvisno od okoliščin. Vendar se lahko Odbor pred to potrditvijo izkazov odloči, da vknjiži oceno realizacije proračuna, potem ko je od revizijskega kolegija prejel revizijsko mnenje. Pristojni upravitelj predloži potrebne spremembe proračuna, pri čemer upošteva prenos sredstev.

7.   Če vračila ni mogoče izvršiti v celoti z odtegljajem od plačil prispevkov iz naslova dolga Instrumenta, se saldo iz realizacije proračuna vrne zadevnim državam članicam na osnovi BND za leto vračanja.

1.   Instrument krije skupne stroške, navedene v Prilogi III, v pripravljalni fazi operacije, ki traja od odobritve koncepta kriznega upravljanja do imenovanja poveljnika operacije. Odbor lahko v posebnih okoliščinah in po posvetovanju s PVO podaljša obdobje, v katerem te stroške krije Instrument.

2.   Med aktivno fazo operacije, ki poteka od datuma imenovanja poveljnika operacije do dneva, ko operativni štab preneha delovati, Instrument iz naslova skupnih stroškov krije:

3.   Skupni stroški operacije vključujejo tudi odhodke, potrebne za njeno prenehanje, kakor so navedeni v Prilogi V.

4.   Operacija Unije je dokončno zaključena, ko sta oprema in infrastruktura, financirani iz skupnih sredstev te operacije, našli svoj končni namen in ko so potrjeni računovodski izkazi operacije.

5.   Skupni stroški so omejeni na dodatne stroške, torej stroške, ki niso stroški, ki bi jih v vsakem primeru krila ena ali več prispevajočih držav članic ali tretjih držav, institucija Unije ali mednarodna organizacija, neodvisno od organizacije operacije Unije.

6.   Svet lahko v sklepih o vzpostavitvi ali podaljšanju operacij določi, da se poleg tistih, ki se takrat štejejo za skupne stroške, določeni dodatni stroški štejejo za skupne stroške določene operacije.

7.   Poleg pristojnosti iz točke (b) odstavka 2 lahko Odbor za posamezne primere odloči, da se zaradi posebnih okoliščin nekateri dodatni stroški, ki niso navedeni v prilogah II do V, štejejo za skupne stroške določene operacije.

1.   Skupni stroški za vaje Unije se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s pravili in postopki, podobnimi tistim, ki veljajo za operacije, h katerim prispevajo vse države članice, razen Danske.

2.   Navedene skupne stroške za vaje sestavljajo, prvič, dodatni stroški za premestljive ali nepremične štabe, in drugič, dodatni stroški, ki nastanejo, kadar Unija uporabi skupna sredstva in zmogljivosti Nata, če so ti dani na voljo za potrebe vaje.

3.   Skupni stroški za vaje ne vključujejo stroškov glede:

1.   Država članica, tretja država ali, če je primerno, mednarodna organizacija, ki jo je Svet pooblastil za predhodno financiranje dela skupnih stroškov operacije, lahko od Instrumenta pridobi vračilo na podlagi zahtevka, ki so mu priložena potrebna dokazila in ki ga pošlje upravitelju za operacije najpozneje dva meseca po zaključku zadevne operacije.

2.   Zahtevku za vračilo se ne ugodi, če tega ne odobrita poveljnik operacije, ki mu mandat še ni potekel, in upravitelj za operacije.

3.   Če se zahtevek za vračilo, ki ga predloži prispevajoča država članica ali tretja država, odobri, se zadevni znesek lahko odšteje od zneska iz naslednjega poziva k plačilu prispevkov, ki ga upravitelj za operacije naslovi na to državo.

4.   Če v času odobritve zahtevka ni predvidenega poziva k plačilu prispevkov ali če odobreni zahtevek za vračilo presega pričakovani prispevek, upravitelj za operacije izplača znesek za vračilo v 30 dneh ob upoštevanju denarnega toka Instrumenta in potreb po financiranju skupnih stroškov zadevne operacije.

5.   Vračilo se izplača v skladu s tem sklepom, tudi če se načrtovana operacija prekliče.

6.   V vračilo se vključijo obresti, obračunane na znesek predhodnega financiranja.

1.   Odbor lahko na podlagi predloga upravitelja za operacije, ki mu pomaga poveljnik operacije, ali države članice odloči, da se upravno vodenje nekaterih odhodkov v zvezi s posamezno operacijo (v nadaljnjem besedilu: stroški v breme posamezne države), za katere so sicer še naprej odgovorne države članice, ki jih ti odhodki zadevajo, zaupa Instrumentu.

2.   Odbor lahko s sklepom pooblasti poveljnika operacije za sklepanje pogodb v imenu držav članic, ki prispevajo osebje ali sredstva za operacijo, in po potrebi tretjih strani za pridobitev storitev in blaga, ki se financirajo kot stroški v breme posamezne države.

3.   Odbor v svojem sklepu določi načine za upravljanje stroškov v breme posamezne države, tudi za njihovo predhodno financiranje in po potrebi trajanje pooblastila poveljnika operacije.

4.   Instrument vodi evidenco o stroških v breme posamezne države, ki so mu bili zaupani in jih je imela vsaka od držav članic in, če je to ustrezno, tretje strani. Upravitelj za operacije vsaki državi članici in po potrebi zadevnim tretjim stranem mesečno pošilja izkaze o odhodkih, ki so jih imele ali jih je imelo njihovo osebje v preteklem mesecu, in pozove k potrebnim sredstvom za plačilo teh odhodkov. Države članice in po potrebi zadevne tretje strani plačajo zahtevana sredstva Instrumentu v 30 dneh po pozivu k sredstvom.

1.   Če tako narekujejo posebne operativne okoliščine, lahko Odbor na podlagi predloga upravitelja za operacije, ki mu pomaga poveljnik operacije, ali države članice odloči, da se upravljanje predhodnega financiranja in administrativno upravljanje nekaterih odhodkov v zvezi s posamezno operacijo, za katere so sicer še naprej odgovorne države članice, ki jih ti odhodki zadevajo, zaupa Instrumentu, da se omogoči začetna razmestitev sil za posamezno operacijo, še preden je potrjeno, katere države članice bodo prispevale osebje ali sredstva za zadevno operacijo.

2.   Vodenje teh stroškov se opravlja v okviru obstoječih sredstev in virov ter začetnih izdatkov, ki so omejeni na 20 % referenčnega zneska. V takem primeru Odbor v svojem sklepu navede podrobnosti predhodnega financiranja in vračila predhodno financiranih zneskov s strani držav članic in tretjih strani, ki bodo prispevale osebje ali sredstva za operacijo.

1.   Poveljnik operacije opravlja dolžnosti odredbodajalca za odhodke, s katerimi se krijejo skupni stroški v aktivni fazi operacije, ki ji poveljuje.

2.   Z odstopanjem od člena 17(6) sprejetje referenčnega zneska s strani Sveta upravitelju za operacije in poveljniku operacije omogoči, da lahko vsak od njiju na področju, za katero je pristojen, prevzema obveznosti in izvršuje plačila v zvezi z izdatki zadevne operacije v višini 30 % referenčnega zneska, razen če Svet ne določi drugačne odstotne stopnje.

3.   Odbor lahko na podlagi predloga upravitelja za operacije ali poveljnika operacije ter ob upoštevanju operativnih potreb in nujnosti sprejme odločitev, da se lahko prevzamejo obveznosti za dodatne odhodke in se zanje po potrebi tudi izvršijo plačila. Ta izjema se preneha uporabljati po sprejetju proračuna za zadevno operacijo.

4.   V obdobju pred sprejetjem proračuna za operacijo upravitelj za operacije in poveljnik operacije ali njegov predstavnik vsak mesec poročata Odboru vsak o svojih zadevah v zvezi z izdatki, ki se upoštevajo kot upravičeni skupni stroški za zadevno operacijo. Odbor lahko na podlagi predloga upravitelja za operacije, poveljnika operacije ali države članice izda smernice za izvrševanje odhodkov v navedenem obdobju.

5.   Poveljnik operacije lahko tri mesece od začetka operacije in če meni, da je to potrebno za pravilen potek operacije, prerazporeja proračunska sredstva med členi in med poglavji v naslovu, ki je namenjen operaciji. O tem poroča upravitelju za operacije in Odboru.

6.   Z odstopanjem od člena 17(6) lahko ob neposredni življenjski nevarnosti za osebje, ki je udeleženo v operaciji Unije, poveljnik operacije za zadevno operacijo za rešitev teh življenj izvrši potrebne odhodke tudi čez meje odobritev, knjiženih v proračunu. O tem čim prej obvesti upravitelja za operacije in Odbor. V takem primeru upravitelj za operacije v navezi s poveljnikom operacije predlaga prerazporeditve, potrebne za financiranje zadevnih nepredvidenih odhodkov. Če zadostnih sredstev za te odhodke ni mogoče zagotoviti s prerazporejanjem, upravitelj za operacije predlaga spremembo proračuna.

1.   Odbor na predlog upravitelja za operacije odobri amortizacijsko stopnjo za opremo in druga sredstva za vse operacije. Če tako narekujejo operativne okoliščine, lahko poveljnik operacije po odobritvi Odbora uporabi drugačno stopnjo amortizacije.

2.   Poveljnik operacije za dokončanje operacije Odboru predlaga, da se za opremo in infrastrukturo, ki se financirata iz skupnih sredstev za zadevno operacijo, poišče končni namen.

3.   Upravitelj za operacije opremo in infrastrukturo, ki ostaneta po koncu aktivne faze operacije, upravlja tako, da jima po potrebi poišče končni namen.

4.   Končni namen opreme in infrastrukture, ki sta bili financirani iz skupnih sredstev, odobri Odbor ob upoštevanju operativnih potreb in finančnih meril. Končni namen je lahko:

5.   V primeru prodaje se oprema in infrastruktura prodata po tržni vrednosti, oziroma, če tržne vrednosti ni mogoče določiti, po pošteni in razumni ceni ob upoštevanju posebnih lokalnih okoliščin.

6.   Prodaja ali prenos državi gostiteljici ali tretji strani se opravi v skladu z ustreznimi veljavnimi varnostnimi pravili.

7.   Če se sprejme odločitev, da Instrument zadrži skupno financirano opremo za posamezno operacijo, lahko prispevajoče države članice od drugih držav članic, razen od Danske, zahtevajo finančno nadomestilo. Odbor sprejme ustrezne odločitve, brez sodelovanja Danske, na podlagi predloga upravitelja za operacije.

1.   Vsak poveljnik operacije vodi evidenco o prerazporeditvah sredstev, prejetih iz Instrumenta, prevzetih obveznostih za odhodke, izvršenih plačilih in prejetih prihodkih, pa tudi inventar premičnega premoženja, financiranega iz proračuna Instrumenta in uporabljenega za operacijo, ki ji poveljuje.

2.   Vsak poveljnik operacije računovodji za operacije redno zagotavlja to evidenco in inventar iz odstavka 1. Predvsem vsak poveljnik operacije računovodji za operacije do 31. marca po koncu proračunskega leta ali v štirih mesecih po koncu operacije, ki ji poveljuje, – kar nastopi prej – zagotovi informacije, potrebne za letni zaključni račun za skupne stroške, stroške v breme posamezne države ter ukrepe pomoči ali katere koli njihove dele, ki so se izvajali v okviru operacije, ter poročilo o dejavnostih.

3.   Podrobna pravila o odprtju in zagotavljanju evidenc in inventarja operacij se določijo v sklepu Odbora o določitvi pravil za izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s členom 11(6), ter v računovodskih smernicah in pravilih, ki jih določi računovodja za operacije.

1.   Glavni cilji ukrepov pomoči so:

2.   Ukrepi pomoči temeljijo na naslednjih načelih:

3.   Vsi ukrepi pomoči, ki vključujejo izvoz ali prenos blaga s Skupnega seznama vojaškega blaga Unije, morajo biti skladni z načeli iz Skupnega stališča 2008/944/SZVP in ne smejo posegati v postopke, ki jih morajo upoštevati države članice v zvezi z zadevnim izvozom ali prenosom v skladu z navedenim Skupnim stališčem, tudi v smislu ocene. Prav tako taki ukrepi pomoči ne smejo posegati v diskrecijsko pravico držav članic glede politike o prenosu znotraj Unije in izvozu vojaške opreme.

4.   Predlogom za ukrepe pomoči se priloži ocena visokega predstavnika, vključno z analizo občutljivosti na konflikte in okoliščin ter oceno tveganja in učinka.; predlogi vključujejo ustrezne kontrole, zaščitne ukrepe, olajševalne in spremljajoče elemente ter ureditve spremljanja in ocenjevanja v skladu s členom 9(3) in načeli iz odstavka 2 tega člena. Da bi zagotovili potrebno učinkovitost in skladnost, bi se morale take analize in ocene, kjer je ustrezno, opirati na izkušnje, ki so jih na terenu pridobili akterji Unije. Redna poročila iz člena 63, ki jih visoki predstavnik predloži PVO v zvezi z izvajanjem ukrepov pomoči, zajemajo tudi zadeve iz tega odstavka.

1.   Visoki predstavnik ali država članica lahko Svetu predloži dokument o konceptu, v katerem opiše morebiten ukrep pomoči, vključno z njegovim področjem uporabe, trajanjem, vrsto ukrepov in morebitnimi nosilci izvajanja, in mu priloži predhodno analizo občutljivosti na konflikte, okoliščin in tveganj, skupaj s prvotnimi preudarki glede ocene učinka ter zaščitnih in olajševalnih ukrepov, ki jih je treba nadalje oblikovati v predlogu, kot je navedeno v členu 59.

2.   Pri odobritvi dokumenta o konceptu lahko Svet odobri ukrepe, ki se financirajo v okviru Instrumenta za pripravo morebitnega ukrepa pomoči.

3.   Kadar morebitni ukrep pomoči zajema dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, kot je navedeno v členu 5(3), dokument o konceptu vključuje prvotno oceno stroškov ukrepa. Država članica, ki se namerava vzdržati sprejetja ukrepa in dati formalno izjavo v skladu z drugim pododstavkom člena 31(1) PEU, bi morala po predstavitvi dokumenta o konceptu to namero pravočasno pisno sporočiti Svetu. To sporočilo lahko vključuje tudi navedbo drugih ukrepov pomoči, h katerim želi prispevati namesto tega.

4.   V skladu s členom 3(2) Sklepa 2010/427/EU se ESZD pri pripravi dokumentov o konceptu in naknadnih predlogov visokega predstavnika za ukrepe pomoči posvetuje z ustreznimi službami Komisije, da se v skladu s členom 8 zagotovi potrebna skladnost politik Unije.

1.   Če nujnost razmer tako zahteva, Svet lahko do sprejetja odločitve o ukrepu pomoči odobri potrebne nujne ukrepe, ki se financirajo v okviru Instrumenta, pri tem pa upošteva metodologijo v zvezi s tveganji in zaščitnimi ukrepi, vzpostavljeno na podlagi člena 9(3). Nujni ukrepi in njihovi ocenjeni stroški se lahko določijo v dokumentu o konceptu, v katerem je opisan morebitni ukrep pomoči, ali v predlogu za uvedbo ukrepa pomoči v skladu s členom 57 oziroma členom 59(1).

2.   Nujni ukrepi ne vključujejo zagotavljanja opreme iz člena 5(3).

3.   Z odstopanjem od člena 17(6) lahko upravitelj za ukrepe pomoči potem, ko Svet odobri nujne ukrepe, prevzema obveznosti in izvršuje plačila v zvezi z izdatki za zadevni nujni ukrep do višine odobrenih stroškov.

1.   Sklepe o uvedbi ukrepov pomoči sprejme Svet na predlog ali pobudo, kot je navedeno v členu 6, na zahtevo prihodnje upravičenke.

2.   V vsakem sklepu Sveta, s katerim se uvede ukrep pomoči, se določijo njegova upravičenka, cilji, obseg, trajanje, narava pomoči, ki jo je treba zagotoviti, in referenčni finančni znesek za kritje ocenjenih stroškov njegovega izvajanja. Kjer je ustrezno, se v njem določijo nosilci izvajanja ali prejemniki kakršnih koli nepovratnih sredstev, dodeljenih brez razpisa za zbiranje predlogov na podlagi člena 36. Določijo se kontrole in jamstva, ki se zahtevajo od upravičenke ali, kjer je ustrezno, nosilcev izvajanja, pa tudi potrebne določbe o spremljanju in ocenjevanju, v skladu z metodologijo za tveganje in zaščitne ukrepe, vzpostavljeno na podlagi člena 9(3). Vključijo se tudi določbe o začasni ustavitvi in prenehanju ukrepa v skladu s členom 64.

3.   Ukrepi pomoči imajo obliko posebnega ukrepa ali splošnega programa za podporo z določenim geografskim ali tematskim poudarkom. V sklepu Sveta o uvedbi splošnega programa se opredeli področje uporabe ukrepov, upravičenih v okviru tega programa. Ukrepi pomoči so lahko večletni.

4.   Sredstva v okviru ukrepov pomoči lahko vključujejo dodelitve, potrebne za nadaljnje ukrepanje, spremljanje, ocenjevanje, revizijo, komunikacijo in prepoznavnost.

5.   Ukrepi pomoči za dobavo vojaške opreme ali platform, zasnovanih za uporabo smrtonosne sile, kot je navedeno v členu 5(3), ne vključujejo drugega blaga ali oblik podpore. Ukrep pomoči se ne uporablja za dobavo katerega koli blaga, ki bi bilo v nasprotju s pravom Unije ali mednarodnimi obveznostmi Unije ali vseh držav članic.

6.   Ukrepi pomoči v obliki splošnega programa ne vključujejo zagotavljanja opreme ali platform iz člena 5(3).

7.   Podpora za kateri koli ukrep v okviru splošnega programa se odobri na zahtevo upravičenke in zahteva predhodni pregled in odobritev PVO v skladu s pogoji, določenimi v sklepu Sveta o ustanovitvi splošnega programa.

1.   Svet lahko odloči, da se posamezni ukrep pomoči v celoti ali delno izvede v okviru operacije v skladu z zahtevami iz člena 59(2). V primeru delnega izvajanja so v tem sklepu navedeni posebni ukrepi, ki se bodo izvajali v okviru operacije, in z njimi povezan finančni znesek.

2.   Kadar Svet sprejme sklep iz odstavka 1 v ta namen odloči o potrebnih spremembah mandata zadevne operacije.

1.   Upravitelj za ukrepe pomoči zagotovi, da se izvedejo potrebne ocene zmogljivosti nosilcev izvajanja iz člena 66, zlasti kar zadeva finančno poslovodenje. Te ocene se nanašajo na izvrševanje odhodkov, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s členom 67, in upravljanje sredstev, ki se financirajo v okviru Instrumenta v skladu s členom 68.

2.   Upravitelj za ukrepe pomoči od nosilcev izvajanja zahteva, da zagotovijo potrebno dokumentacijo, vključno s poročili o izvajanju, računovodskimi izkazi, izjavami o upravljanju in povzetki revizijskih poročil.

3.   Upravitelj za ukrepe pomoči obvesti Odbor o rezultatih ocen iz odstavka 1 in o pogodbah, ki se sklenejo z nosilci izvajanja. Vsak član Odbora lahko zahteva dodatne informacije o takih ocenah in pogodbah.

4.   Upravitelj za ukrepe pomoči, ki deluje v imenu Instrumenta, sklene pogodbe z nosilci izvajanja.

1.   Visoki predstavnik sklene ustrezne dogovore z upravičenko za zagotovitev skladnosti z zahtevami in pogoji, ki jih je v skladu s členoma 56 in 59 določil Svet v zvezi z ukrepi pomoči, po potrebi tudi glede upravljanja in porabe sredstev, ki se financirajo v okviru Instrumenta, in potrebnega nadzora nad sredstvi.

2.   Dogovori, ki se sklenejo v skladu z odstavkom 1, vključujejo določbe, v skladu s pogoji ukrepa pomoči ali ustreznega sklepa Sveta ali Odbora, tudi v zvezi z zaščitnimi ukrepi, da se zagotovi:

3.   Visoki predstavnik o dogovorih iz odstavka 1 pravočasno obvesti Svet.

4.   Dogovori iz odstavka 1 ne posegajo v kakršne koli nadaljnje pogoje, ki jih lahko država članica naloži ob izdaji izvoznega dovoljenja v skladu s Skupnim stališčem 2008/944/SZVP.

5.   Kjer imajo ukrepi pomoči obliko splošnega programa, lahko upravitelj za ukrepe pomoči sklene sporazum o financiranju z upravičenko na podlagi takega programa. Upravitelj za ukrepe pomoči obvesti Odbor o takih sporazumih, ki se sklenejo. Vsak član Odbora lahko zahteva dodatne informacije o takih sporazumih.

1.   Vsak sklep Sveta o ukrepu pomoči vsebuje naslednje določbe o začasni ustavitvi in prenehanju ukrepa, brez poseganja v pristojnosti organov držav članic v zvezi z začasnim preklicem izvoznih dovoljenj, kadar je takšno dovoljenje potrebno:

2.   PVO lahko Svetu priporoči prenehanje ukrepa pomoči.

1.   Kadar je izvrševanje odhodkov zaupano nosilcem izvajanja, upravitelj preveri, da zagotavljajo raven zaščite finančnih interesov Instrumenta, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavlja Instrument, kadar neposredno izvršuje svoje odhodke.

2.   V ta namen upravitelj pred podpisom pogodb iz člena 61 izvede oceno, namenjeno zagotovitvi, da sistemi, pravila in postopki nosilcev izvajanja dajejo razumno zagotovilo, da bodo izpolnjevali pogoje iz navedenih pogodb v skladu s členoma 67 in 68.

3.   Ocena iz odstavka 2 se izvede na sorazmeren način in ob ustreznem upoštevanju zadevnih finančnih tveganj.

4.   Nosilci izvajanja, ki jih je upravitelj ocenil v skladu z odstavkom 2, upravitelja nemudoma obvestijo, če pride do bistvenih sprememb njihovih pravil, sistemov ali postopkov.

5.   Če je nosilec izvajanja prejel pozitivno oceno v skladu z odstavkom 2, lahko uporablja pravila, ki se uporabljajo za izvrševanje njegovih lastnih odhodkov.

6.   Če nosilci izvajanja zahteve ocene iz odstavka 2 tega člena izpolnjujejo le delno, upravitelj sprejme ustrezne popravne ukrepe za zagotovitev zaščite interesov Instrumenta. Ti ukrepi se določijo v ustreznih pogodbah v skladu s členom 61.

7.   Instrument se lahko v celoti ali delno opira na ocene, ki jih je izvedla Komisija ali, kjer je ustrezno, drugi subjekti, če upravitelj meni, da te ocene ustrezajo zahtevam iz izvedbenih pravil, ki jih je Odbor sprejel v skladu s členom 11(6). Instrument v ta namen spodbuja priznavanje mednarodno sprejetih standardov ali mednarodnih dobrih praks.

8.   Upravitelj ne izvede ocen ministrstev ali vladnih služb držav članic, če so imenovani za nosilce izvajanja. Upravitelj se lahko odloči, da ne bo izvedel ocene:

9.   Kadar se v skladu z odstavkom 8 ocena ne izvede, upravitelj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja Instrumenta, vključno z ustrezno zaščito njegovih finančnih interesov. Upravitelj lahko nosilcem izvajanja naloži ustrezne kontrole in zagotovi, da se upoštevajo finančna in računovodska pravila in postopki, enakovredni pravilom in postopkom Instrumenta.

10.   Upravitelj obvesti Odbor o rezultatih ocene, da bi lahko preučil morebitne nadaljnje ukrepe. Če zmogljivosti za izvrševanje odhodkov v okviru Instrumenta ni mogoče potrditi, upravitelj sporoči vse druge mogoče načine izvajanja ukrepa. Kadar je to ustrezno, upravitelj preuči, kako bi bilo treba obravnavati posebne omejitve zmogljivosti mogočih nosilcev izvajanja v skladu z odstavkom 6.

1.   Pogodbe, sklenjene z nosilci izvajanja v skladu s členom 61 za izvrševanje odhodkov, financiranih v okviru Instrumenta, so skladne s cilji in načeli iz člena 56(1) in (2) ter zahtevami iz člena 59. Take pogodbe vključujejo podrobne ureditve, ki zagotavljajo zaščito interesov Instrumenta, in sicer, da je izvajanje usmerjeno v operativno učinkovitost pri doseganju ciljev ukrepa pomoči in v skladnost z načeli dobrega finančnega poslovodenja, in sicer z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Upravitelj za ukrepe pomoči od nosilcev izvajanja zahteva, da po potrebi zagotovijo, da podizvajalci izpolnjujejo te cilje in načela ter cilje in načela, navedena v točki (c) člena 33(2).

2.   Poleg tega pogodbe, sklenjene z nosilci izvajanja, vključujejo zlasti določbe, ki zagotavljajo, da:

1.   Kadar je nosilec izvajanja zadolžen za sredstva, kot so infrastruktura, oprema ali blago, ki se financirajo v okviru Instrumenta, ali je zadolžen za njihovo naročanje, se v pogodbah, ki se sklenejo z upraviteljem v imenu Instrumenta v skladu s členom 61 in členom 68, opredelijo pogoji za zagotovitev, da se takšna sredstva upravljajo:

2.   Pogodbe iz odstavka 1 vključujejo zlasti določbe, ki zagotavljajo, da se sredstva:

3.   Poleg tega pogodbe iz odstavka 1 vključujejo določbe, da nosilci izvajanja:

4.   Določbe o sklepanju pogodb s strani nosilcev izvajanja se vključijo v izvedbena pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6), da se zagotovi, da bo sodelovanje podizvajalcev pri izvajanju ukrepov pomoči skladno s tem sklepom, vključno z načeli iz člena 56(2) in točke (c) člena 33(2).

1.   Visoki predstavnik po potrebi v posvetovanju z Odborom izvede dejavnosti informiranja in komuniciranja v zvezi z Instrumentom, njegovimi ukrepi in rezultati. Te dejavnosti se lahko izjemoma financirajo v okviru Instrumenta v primerih, ko Odbor tako odloči.

2.   Od prejemnikov podpore v okviru Instrumenta se lahko zahteva, da navedejo njen izvor in zagotovijo prepoznavnost Unije, zlasti pri oglaševanju ukrepov in njihovih rezultatov, z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmerno ciljno usmerjenih informacij različnim profilom občinstva, vključno z mediji in javnostjo.

1.   Visoki predstavnik, generalni sekretar Sveta in Komisija po potrebi skupaj organizirajo neoviran prehod z mehanizma Athena oziroma z mirovne pomoči za Afriko, vzpostavljene z Uredbo Sveta (EU) 2015/322 (12). O takih ureditvah se obvesti Odbor.

2.   Znesek v višini do 113 000 000 EUR iz Sklepa Sveta (EU) 2020/1422 (13) ali kateri koli del tega zneska, za katerega so bile sklenjene pogodbe do vključno 30. junija 2021, ni na voljo za ukrepe, financirane v okviru Instrumenta v letu 2021 ali pozneje.

3.   Finančna pravila, ki se uporabljajo za odhodke, financirane v okviru mehanizma Athena, se uporabljajo za izvrševanje odhodkov za operacije, financirane v okviru Instrumenta, do datuma, ko se začnejo uporabljati pravila, ki jih sprejme Odbor v skladu s členom 11(6).

4.   Imenovanja upravitelja, računovodje in notranjega revizorja mehanizma Athena ter njihovih namestnikov, pa tudi zunanjih revizorjev mehanizma Athena, opravljena na podlagi Sklepa (SZVP) 2015/528, se uporabljajo za enakovredne funkcije iz tega sklepa, dokler se ne opravijo nova imenovanja.

5.   Akt posebnega odbora Athena 12-0392 z dne 29. maja 2012, vključno z opisom dodatnih stroškov, ki se uporabljajo za napotitve bojnih skupin Unije, se uporablja za namene izvajanja tega sklepa, dokler se navedeni akt ne nadomesti s sklepom Odbora ali Sveta o isti zadevi.

6.   Sklepi posebnega odbora Athena, tudi sklepi v zvezi s posebno upravičenostjo do skupnega financiranja nekaterih dodatnih stroškov v skladu s členom 15(7) ali delom C Priloge III k Sklepu (SZVP) 2015/528 in sklepi o odstopanjih pri postopkih javnih naročil v skladu z delom II finančnih pravil, ki se uporabljajo za odhodke, financirane v okviru mehanizma Athena, ter sklepi upravitelja mehanizma Athena v zvezi s takšnimi odstopanji, se uporabljajo za namene izvajanja tega sklepa, dokler se takšni sklepi ne nadomestijo s sklepi Odbora ali upravitelja za operacije o istih zadevah.

7.   Kar zadeva operacije, je prvotni proračun Instrumenta za leto 2021 proračun, ki ga je odobril posebni odbor Athena za leto 2021.

8.   V okviru Instrumenta se financirajo operacije in ukrepi pomoči od 1. januarja 2021, razen če Svet v posameznem primeru sprejme odločitev o drugem datumu.

1.   Sklep (SZVP) 2015/528 se razveljavi. Vsa sklicevanja na Sklep (SZVP) 2015/528 ali katere koli njegove določbe v aktih Sveta in drugih ukrepih, ki zadevajo operacije, se razumejo kot sklicevanja na ta sklep ali njegove enakovredne določbe.

Vendar pa se določbe Sklepa (SZVP) 2015/528 še naprej uporabljajo za izvrševanje odhodkov za operacije, prevzetih do datuma začetka veljavnosti tega sklepa, ter za s tem povezano vodenje evidenc in inventarjev, revizijo in predložitev izkazov ter odgovornost, dokler se upravitelju mehanizma Athena in poveljnikom operacij ne podeli razrešnica za take odhodke.

2.   Za pogodbe, okvirne pogodbe in upravne dogovore, sklenjene v okviru mehanizma Athena, se šteje, da jih je sklenil Instrument, in Instrument prevzame pravice in obveznosti mehanizma Athena iz navedenih pogodb in dogovorov. Lastništvo sredstev in bančnih računov, ki pripadajo mehanizmu Athena, se prenese na Instrument in Instrument prevzame vse terjatve in obveznosti mehanizma Athena.

1.   Svet pregleda ta sklep vsaka tri leta po začetku veljavnosti ali na zahtevo države članice.

2.   Med vsakim pregledom se lahko vsi strokovnjaki, ki so pomembni za ta posvetovanja, tudi v Odboru in organih upravljanja Instrumenta, pozovejo, naj prispevajo k razpravam.