(1)

Hrvaška je pristopila k Evropski uniji 1. julija 2013.

(2)

Zaradi pristopa k Evropski uniji 1. julija 2013 je Hrvaška zaprosila, da se njen nacionalni seznam priznanih sort vinske trte vključi na seznam sort vinske trte, ki vsebujejo geografsko označbo in se lahko uporabijo na etiketah vina; navedeni seznam je bil prej vključen v Prilogo II k Uredbi Komisije (ES) št. 753/2002 (2), zdaj pa je vključen v Prilogo XV k Uredbi Komisije (ES) št. 607/2009 (3). V skladu z Uredbo (ES) št. 1234/2007 Evropskega parlamenta in Sveta (4) je Komisija Hrvaški sporočila, da se nacionalni seznam sort ne odobri na ravni Unije in da vsaka država članica odloča o svojem seznamu. Komisija je Hrvaški tudi sporočila, da se bodo v skladu s prakso pri prejšnjih pristopih in zlasti z Uredbo Komisije (ES) št. 1429/2004 (5) o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 753/2002 imena hrvaških sort vinske trte vnesla na seznam Priloge XV k Uredbi (ES) št. 607/2009 po pristopu. Na podlagi teh sporočil je Hrvaška to zahtevo umaknila iz svojega pogajalskega stališča.

(3)

Priloga XV k Uredbi (ES) št. 607/2009 je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 753/2013 (6), da bi se vanjo vključila predvsem imena sorte vinske trte, ki se tradicionalno uporabljajo za prodajo vina, proizvedenega na hrvaškem ozemlju, in so sestavljena iz zaščitene označbe porekla Unije ali zaščitene geografske označbe Unije oziroma tako označbo vsebujejo, da bi se lahko še naprej uporabljala na etiketah hrvaškega vina z zaščiteno označbo porekla ali zaščiteno geografsko označbo. Zaradi občutljivosti tega vprašanja za Slovenijo se ime sorte vinske trte „teran“, ki je homonim slovenske zaščitene označbe porekla „Teran“ (PDO-SI-A1581), ni vključilo v navedeno uredbo, v pričakovanju izpogajanega stališča med Hrvaško in Slovenijo.

(4)

Hrvaška je omejila svojo zahtevo za uporabo imena sorte vinske trte „teran“ na vino z zaščiteno označbo porekla „Hrvatska Istra“ (PDO-HR-A1652). Kljub ozemeljski omejitvi zahteve in nenehnim prizadevanjem Komisije se je izkazalo, da ni mogoče najti kompromisne rešitve med Hrvaško in Slovenijo.

(5)

Ker kljub prizadevanjem Komisije za uskladitev stališč med Hrvaško in Slovenijo ni prišlo do rešitve spora s pogajanji ter po pregledu informacij, ki so na voljo Komisiji o obstoječi praksi pri označevanju sorte vinske trte „teran“, bi bilo treba ime navedene sorte vpisati v del A Priloge XV k Uredbi (ES) št. 607/2009 v zvezi z zaščiteno označbo porekla „Hrvatska Istra“.

(6)

Vendar Komisija ob upoštevanju pomislekov Slovenije glede tveganja, da bi bil potrošnik zaveden, ter v iskanju rešitve, ki bi zadovoljila vse zadevne proizvajalce, in podpore zadevnih držav članic meni, da je primerno določiti pogoje, pod katerimi se ime sorte vinske trte „teran“ lahko uporabi pri označevanju proizvodov z navedeno označbo porekla, pri čemer se upoštevajo pogoji, ki jih namerava Hrvaška sama naložiti svojim proizvajalcem.

(7)

Uredbo (ES) št. 607/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(8)

Vključitev Hrvaške v del A Priloge XV k Uredbi (ES) št. 607/2009 v zvezi z uporabo imena sorte vinske trte „teran“ bi morala začeti veljati na dan njenega pristopa, 1. julija 2013, saj je bila zahteva Hrvaške vložena pred tem datumom, tradicionalna uporaba imena „teran“ kot sorte vinske trte za prodajo vina, proizvedenega na hrvaškem ozemlju, je bila obstoječa praksa ob pristopu, sprejetje te uredbe pa je bilo odloženo samo zaradi pričakovane rešitve spora s pogajanji. Iz istih razlogov je treba predvideti prehodno določbo za vino, proizvedeno pred datumom začetka veljavnosti te uredbe –