5.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 179/1

(1)

Trenutno veljavni ukrepi so dokončna protidampinška dajatev na uvoz silicija s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (LRK), uvedena z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 467/2010 (2) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) in delnega vmesnega pregleda („prejšnje preiskave v zvezi s pregledom“) na podlagi člena 11(3) osnovne uredbe. Ukrepi se izvajajo v obliki dajatev v znesku med 16,3 % in 19 % vrednosti uvoženega blaga.

(2)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (3) obstoječih ukrepov je Komisija 27. februarja 2015 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložil Euroalliages v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo 100 % proizvodnje silicija v Uniji.

(3)

Zahtevek temelji na izhodišču, da bi iztek ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

(4)

17. junija 2015 je Komisija prejela zahtevek za delni vmesni pregled obstoječih ukrepov, po obsegu omejen na preiskavo škode.

(5)

Zahtevek za pregled so vložili Evropski uporabniki silicijeve kovine („EUSMET“), združenje uporabnikov silicija Unije iz kemične industrije, ustanovljeno za to preiskavo. EUSMET je predložil dokaze, da so se okoliščine v zvezi s škodo, na podlagi katerih so bili uvedeni obstoječi ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne.

(6)

Te spremembe se nanašajo na sestavo in strukturo industrije Unije, povpraševanje po siliciju v Uniji, gospodarski položaj proizvajalcev Unije in vzorec oskrbe Unije.

(7)

Komisija je 28. maja 2015 začela pregled zaradi izteka veljavnih ukrepov v zvezi z uvozom silicija s poreklom iz LRK v Unijo in objavila obvestilo o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (4).

(8)

Komisija je 1. septembra 2015 začela delni vmesni pregled, omejen na škodo v zvezi z uvozom silicija s poreklom iz LRK v Unijo, in objavila ločeno obvestilo o začetku v Uradnem listu Evropske unije  (5).

(9)

V obvestilu o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa je Komisija povabila zainteresirane strani k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je Komisija izrecno obvestila znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku pregleda ter jih povabila k sodelovanju.

(10)

Komisija je tudi objavila, da namerava uporabiti Združene države Amerike („ZDA“) kot tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“), kot je predlagal vložnik v smislu člena 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato je Komisija o začetku obvestila tudi organe in proizvajalca v ZDA in jih povabila k sodelovanju.

(11)

Komisija je poslala obvestila tudi organom v Avstraliji, Braziliji, na Norveškem, v Rusiji, Južni Afriki in na Tajskem, v katerih jih je obvestila o začetku preiskave in zahtevala informacije o proizvodnji in prodaji silicija v teh državah. Nato so bila vsem znanim proizvajalcem silicija v teh državah poslana pisma, v katerih so bili povabljeni k sodelovanju pri pregledu, priložen pa je bil tudi vprašalnik.

(12)

V obvestilu o začetku delnega vmesnega pregleda je Komisija povabila zainteresirane strani k sodelovanju v preiskavi. Poleg tega je Komisija obvestila znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike, kitajske organe, znane uvoznike in uporabnike o začetku pregleda ter jih povabila k sodelovanju.

(13)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku teh preiskav in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(14)

Komisija je v obeh obvestilih o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(15)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je nepovezane uvoznike pozvala, naj zagotovijo informacije, določene v obvestilu o začetku.

(16)

En nepovezan uvoznik je predložil zahtevane informacije in se strinjal z vključitvijo v vzorec. Zaradi majhnega števila se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(17)

Komisija je pozvala vse proizvajalce izvoznike v LRK, naj predložijo vse informacije, določene v obvestilu o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa, da bi se odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Poleg tega je Komisija pozvala predstavništvo LRK v Evropski uniji, da navede morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi jih zanimalo sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(18)

Enajst kitajskih proizvajalcev izvoznikov in dva trgovca sta predložila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Na podlagi največje količine izvoza, ki jo je bilo mogoče preveriti v času, ki je bil na voljo, je Komisija na začetku predlagala vzorec treh proizvajalcev izvoznikov.

(19)

Med posvetovanji o tem vzorcu je ena od treh družb odstopila od sodelovanja, zato sta jo nadomestila dva manjša proizvajalca izvoznika, kar pomeni, da so bili v končnem vzorcu štirje proizvajalci izvozniki od desetih sodelujočih.

(20)

Istih deset proizvajalcev izvoznikov se je javilo za vzorčenje za delni vmesni pregled, zato je bil izbran isti vzorec družb.

(21)

Komisija je poslala vprašalnike industriji Unije, uvozniku in vzorčenim proizvajalcem izvoznikom ter od vseh prejela odgovore. Prejeti so bili trije odgovori na vprašalnik za primerljive države, in sicer od proizvajalcev na Norveškem, v Rusiji in v ZDA.

(22)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za ugotavljanje dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski v skladu s členom 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(a)   Proizvajalci Unije

(b)   Uvoznik

(c)   Uporabniki

(d)   Proizvajalci izvozniki iz LRK

(e)   Proizvajalec v primerljivi državi

(23)

V preiskavi dampinga in škode je bilo zajeto obdobje od 1. aprila 2014 do 31. marca 2015 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je potekalo v obdobju od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(24)

Zadevni izdelek je silicij, ki se trenutno uvršča pod oznako KN 2804 69 00, s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“).

(25)

Preiskava je pokazala, da imajo naslednji izdelki enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti ter enake osnovne uporabe:

(26)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(27)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je damping trenutno prisoten in ali obstaja verjetnost, da se nadaljuje ali ponovno pojavi zaradi morebitnega izteka veljavnih ukrepov za uvoz iz LRK.

(28)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom. V ta namen je bilo treba izbrati tretjo državo s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“).

(29)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani obvestila, da namerava uporabiti ZDA kot primerno primerljivo državo, kot je predlagal Euroalliages, in jih pozvala, da predložijo pripombe.

(30)

Komisija je pozvala proizvajalce podobnega izdelka v ZDA, na Norveškem, v Braziliji, Rusiji, na Tajskem, v Južni Afriki in v Avstraliji, naj predložijo informacije.

(31)

EUSMET je pripomnil, da ZDA niso primerna primerljiva država, zavrnil Avstralijo, Brazilijo in Rusijo ter kot drugo možnost predlagal Norveško.

(32)

Norveška je bila uporabljena kot primerljiva država v prejšnjih preiskavah, vendar je bila zavrnjena kot primerna primerljiva država v prejšnjih preiskavah v zvezi s pregledom zaradi razlogov iz uvodne izjave 35 Uredbe (EU) št. 467/2010. Na začetku te preiskave sta bila vprašalnika poslana obema norveškima proizvajalcema, vendar je sodeloval samo eden in ta ni imel domače prodaje.

(33)

Na podlagi dokazov iz tega odgovora na vprašalnik, ki ne izkazujejo domače prodaje, je Komisija sklenila, da se okoliščine v zvezi z norveškim domačim trgom od prejšnjih preiskav v zvezi s pregledom leta 2010 niso spremenile. Komisija Norveške zato ne šteje za primerno primerljivo državo.

(34)

Brazilija je bila uporabljena kot primerljiva država v prejšnjih preiskavah, vendar se nobena brazilska družba ni odzvala na vprašalnik, ki jim je bil poslan, vključno z družbami, ki so sodelovale v prejšnjih preiskavah.

(35)

EUSMET je Komisiji predlagal, naj zavrne ZDA iz naslednjih razlogov:

(36)

Euroalliages se je odzval na pripombe EUSMET v zvezi z ZDA kot primerljivo državo, kot sledi:

(37)

EUSMET je nato poslal dodaten dokument o stališču v zvezi z ZDA kot primerljivo državo, v katerem je navedel, da podatkov proizvajalca iz ZDA ne šteje za objektivne ali točne in da bi lahko neupravičeno vplivali na rezultat preiskave. Navedel je, da se je en ruski proizvajalec odzval na vprašalnik, in zato predlagali Rusijo kot primerljivo državo.

(38)

Te trditve so neutemeljene. Podatki proizvajalca iz ZDA so bili preverjeni in ugotovljeno je bilo, da proizvajalec iz ZDA na domačem trgu prodaja po tržnih cenah, dogovorjenih s strankami. EUSMET ni predložil nobenega dokaza, da je na ceno na domačem trgu v ZDA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom vplivala združitev družbe Globe Specialty Metals z družbo FerroAtlantica.

(39)

EUSMET je tudi navedel, da bi uporaba primerljivih podatkov iz ZDA omogočila družbi FerroAtlantica in Euroalliages, da izračunata izvozne cene kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(40)

Tudi ta trditev je neutemeljena. Zaradi zaupnosti kitajskih proizvajalcev izvoznikov in proizvajalca iz ZDA tako podrobnih podatkov ni mogoče posredovati ne družbi FerroAtlantica ne Euroalliages.

(41)

EUSMET ni predložil nobenega dokaza za podporo svojemu predlogu, da bi morala Komisija uporabiti Rusijo kot primerljivo državo. V prejšnjem dokumentu o stališču je EUSMET zavrnil Rusijo kot primerljivo državo zaradi prevladujočega položaja edinega proizvajalca na ruskem domačem trgu, izkrivljanj stroškov energije in proizvodnje za lastno uporabo.

(42)

Na podlagi informacij, ki jih je predložil EUSMET, in podatkov, ki jih je predložil sodelujoči ruski proizvajalec, Komisija meni, da je Rusija manj primerna primerljiva država kot ZDA zaradi prevladujočega položaja edinega ruskega proizvajalca, omejenega uvoza (40 % skupne prodaje), izkrivljanj stroškov energije in zato, ker je proizvodnja v Rusiji večinoma namenjena lastni uporabi in ne odprtemu trgu.

(43)

Čeprav tudi v ZDA samo en proizvajalec prodaja na domači trg, obstaja uvoz iz veliko virov (vključno s Kanado, Južno Afriko, Avstralijo in Norveško), in sicer z uvoznimi dajatvami in brez njih. Proizvajalec iz ZDA je ocenil, da uvoz zajema skoraj 60 % celotnega trga ZDA. Zato je domači trg odprt za konkurenco in se cene lahko štejejo za reprezentativne.

(44)

Komisija je zato sklenila, da so ZDA najprimernejša primerljiva država v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(45)

Informacije, prejete od sodelujočega proizvajalca v primerljivi državi, so se v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe uporabile kot podlaga za določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike.

(46)

Komisija je izvozno ceno določila na podlagi cen, ki so jih dejansko plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke za prodajo zadevnega izdelka v Unijo.

(47)

Za tri vzorčene proizvajalce izvoznike je bila ta prodaja za izvoz v Unijo namenjena družbi neodvisne stranke v Uniji, ki je povezana s Kitajsko.

(48)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo, da se zagotovi poštena primerjava, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za posredne davke, stroške prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja in tozadevne stroške ter stroške pakiranja.

(49)

Za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika je Komisija primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka iz primerljive države s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(50)

Na podlagi tega je Komisija ugotovila povprečne stopnje dampinga za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, v razponu od 20 % do 30 %.

(51)

Kot je navedeno zgoraj, je bilo ob primerjavi izvoznih cen vzorčenih sodelujočih kitajskih proizvajalcev izvoznikov z normalno vrednostjo primerljive države ugotovljeno, da ti proizvajalci izvozniki izvajajo damping.

(52)

Vendar so vsi vzorčeni sodelujoči kitajski proizvajalci izvozniki zadevni izdelek prodajali uporabnikom v Uniji, ki so silicij nato predelovali v druge izdelke in te izdelke izvažali strankam zunaj Unije.

(53)

Ugotovljeno je bilo, da uporabniki v Uniji uporabljajo postopek aktivnega oplemenitenja, v skladu s katerim se ob izvozu končnega izdelka ne pobirajo dajatve za uvoz surovin.

(54)

Ugotovljene izvozne cene so bile zato dogovorjene med zadevnimi kitajskimi proizvajalci izvozniki in uporabniki v Uniji, ob upoštevanju, da se veljavna protidampinška dajatev ne bo zaračunavala na ta uvoz.

(55)

Komisija torej lahko šteje, da so v odsotnosti veljavne protidampinške dajatve izvozne cene, preverjene v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, dober kazalnik cene uvoza silicija iz LRK.

(56)

Obstajajo torej jasni dokazi, da se bo v odsotnosti ukrepov uvoz izvajal ob tako nizkih cenah.

(57)

V zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa je Euroalliages navedel poročilo CRU (6), v katerem je ocenjeno, da je bila leta 2014 skupna količina silicija v LRK 5,3 milijona ton. To je primerljivo z ocenami v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, prav tako s strani CRU, da je LRK leta 2014 proizvedla 1,4 milijona tone, od katerih je bila polovica namenjena domači potrošnji, polovica pa izvozu.

(58)

Poročilo CRU, navedeno v zahtevku, pravi, da je imela Kitajska leta 2014 neizkoriščenih zmogljivosti 3,9 milijona tone, kar je veliko več od skupne potrošnje Unije in več od skupne potrošnje Kitajske.

(59)

Podatek o 5,3 milijona ton skupne zmogljivosti je v poročilu CRU podan brez navedbe vira in zdi se, da ni bil prilagojen za upoštevanje obratov, ki so bili zaprti, ali omejitev proizvodnje na podlagi dosegljivosti elektrike.

(60)

Preveritveni obiski pri vzorčenih kitajskih proizvajalcih izvoznikih so potrdili, da Kitajska vlada izvaja politike zapiranja manjših, manj gospodarnih peči, a tudi spodbuja gradnjo veliko večjih, bolj gospodarnih peči. Vendar Komisija ni našla dokazov o znatnejšem financiranju s strani vlade, ne za zapiranje manjših peči ne za gradnjo večjih.

(61)

Kljub temu je preiskava pokazala, da imajo kitajski proizvajalci izvozniki precejšne neizkoriščene zmogljivosti. Komisija je prejela dokument od kitajske gospodarske zbornice za mednarodno trgovino („CCIC“) in oddelka za silicij kitajskega združenja neželezne kovinske industrije („CNMIA“). Ta dokument je postavil pod vprašaj podatke CRU v zahtevku za pregled, vendar je v njem navedeno, da kitajska zmogljivost znaša 2,65 milijona ton, neizkoriščene zmogljivosti pa 0,95 milijona ton. Te neizkoriščene zmogljivosti so še vedno večje od skupne kitajske potrošnje in večje od skupne potrošnje Unije.

(62)

CCIC in CNMIA navajata, da se bo zaradi rastočega kitajskega povpraševanja po siliciju in rastočega povpraševanja po kitajskem izvozu s strani drugih azijskih držav, ki ne proizvajajo silicija, presežek zmogljivosti sčasoma zmanjšal. Pričakujeta tudi, da se bo zmogljivost zmanjšala zaradi nadaljnjega izvrševanja kitajskih okoljskih in energijskih standardov.

(63)

Euroalliages je v odgovor na dokument CCIC in CNMIA nato posredoval dodaten dokument z različnimi napovedmi v zvezi s kitajskim domačim povpraševanjem, izvozom v Azijo in zmogljivostjo kitajske industrije silicija v prihodnosti.

(64)

Po razkritju sta CCIC in CNMIA ponovno navedla, da neizkoriščena zmogljivost v LRK ni bila tako velika, kot je bilo navedeno v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepa, in da bi se presežek zmogljivosti postopno zmanjšal iz enakih razlogov, kot so navedeni zgoraj.

(65)

Vendar nista predložila dokazov o tem, da bi se v bližnji prihodnosti neizkoriščena zmogljivost v LRK znatno zmanjšala na raven, nižjo od ravni skupne potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(66)

Vse strani se torej še vedno strinjajo, da je bila v LRK znatna neizkoriščena zmogljivost, ki predstavlja večkraten obseg potrošnje Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Nobena stran ni zagotovila dokazov, da bo ta neizkoriščena zmogljivost v bližnji prihodnosti izginila ali se drastično zmanjšala. Glede na tarifne ovire v ZDA in na drugih trgih je zato verjetno, da bo, če ukrepi prenehajo, del teh znatnih neizkoriščenih zmogljivosti verjetno izvožen v Unijo. Po razkritju je Euroalliages ugotovil, da sta veljavna ukrepa proti izogibanju iz uvodne izjave 218 dodaten dokaz privlačnosti trga Unije. Komisija se strinja, da ti dve razširitvi ukrepov dodatno potrjujeta njen sklep v zvezi s tem.

(67)

Vzorčeni proizvajalci izvozniki so tudi zagotovili dokaze o svojih cenah izvoza na trge, ki niso trgi Unije, v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Iz dokazov je bilo razvidno, da je bila cena izvoza v druge države v skladu s ceno izvoza v Unijo.

(68)

Po razkritju je ena od zainteresiranih strani predložila statistične podatke o kitajskem izvozu, iz katerih je bilo razvidno, da so bile cene izvoza v Korejo in na Japonsko leta 2015 višje od cen izvoza v Unijo. Komisija meni, da to ne spremeni ugotovitve, ki temelji na preverjenih podatkih, da so vzorčene izvozne družbe prodajale silicij kemičnega kakovostnega razreda v druge države po cenah v skladu s svojo ceno izvoza v Unijo.

(69)

Skupna proizvodna zmogljivost (vključno z neizkoriščenimi zmogljivostmi) v LRK v primerjavi z velikostjo trga Unije kaže, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov izvoz v Unijo verjetno povečal. Kot je navedeno v uvodnih izjavah 56 in 66, bi se ta izvoz verjetno še naprej izvajal po dampinških cenah.

(70)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izdelovali trije proizvajalci Unije. Ti predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(71)

Dva od treh proizvajalcev sta v isti skupini družb. Zaradi zaupnosti so podatki, povezani z industrijo Unije, predstavljeni v obliki indeksov in/ali razponov.

(72)

Komisija je potrošnjo Unije določila tako, da je prodaji industrije Unije na trgu Unije prištela uvoz iz LRK in drugih tretjih držav na podlagi podatkov Eurostata in izpolnjenih vprašalnikov.

(73)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Preglednica 1

Potrošnja Unije

(74)

V primerjavi z letom 2011 se je potrošnja Unije leta 2012 zmanjšala za približno 5 %. Ponovno je narasla leta 2013 in se počasi povečevala, dokler ni leta 2014 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla 9 % višje stopnje v primerjavi z začetkom obravnavanega obdobja.

(75)

Komisija je določila obseg uvoza iz zadevne države na podlagi Eurostatovih podatkov. Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 2

Obseg uvoza iz zadevne države

(76)

Obseg uvoza je v obravnavanem obdobju nihal. Nihanje je do neke mere sledilo trendu potrošnje Unije. Uvoz iz LRK je leta 2012 občutno upadel, leta 2013 pa je v celoti okreval. Podobno kot potrošnja se je leta 2014 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadalje povečal, vendar pa je bilo splošno 82-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju veliko višje kot 9-odstotno povečanje potrošnje Unije v istem obdobju.

(77)

Velika večina uvoza iz LRK poteka v okviru aktivnega oplemenitenja, kot je navedeno v uvodni izjavi 53, kot surovino pa ga predelujejo večinoma uporabniki v kemični industriji. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bilo približno 75 % skupnega uvoza iz LRK izvedenega v okviru postopka aktivnega oplemenitenja brez plačanih protidampinških ali konvencionalnih dajatev.

(78)

Kot je navedeno v preglednici 2, je uvoz iz zadevne države s plačanimi dajatvami po občutnem zmanjšanju leta 2012 hitreje naraščal kot uvoz v okviru aktivnega oplemenitenja. Uvoz silicija v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz LRK se je na splošno povečal za 72 %, medtem ko se je uvoz s plačanimi dajatvami med letom 2011 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom povečal za 121 %.

(79)

Komisija je določila tržni delež uvoza na podlagi potrošnje Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 72.

(80)

Tržni delež uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Preglednica 3

Tržni delež

(81)

Tržni delež skupnega uvoza iz LRK je leta 2012 občutno upadel, leta 2013 pa je v celoti okreval. Tržni delež se je leta 2014 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nadalje povečal, in sicer se je v obravnavanem obdobju v skupnem seštevku povečal za 67 %.

(82)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Povprečna cena uvoza iz zadevne države v Unijo se je gibala na naslednji način:

Preglednica 4

Cene uvoza iz zadevne države (EUR/tono)

(83)

Povprečne cene silicija, uvoženega iz LRK, so v obravnavanem obdobju nihale, pri čemer je bila začetna cena 2 066 EUR na tono, ta se je leta 2013 zmanjšala za 18 %, v obdobju preiskave s pregledom pa se je povečala na povprečno ceno 1 868 EUR na tono, kar je 10 % nižje kot na začetku obravnavanega obdobja.

(84)

Povprečne cene uvoza silicija v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in uvoza s plačanimi dajatvami so v obravnavanem obdobju nihale na zelo podoben način. Cene uvoza silicija v okviru postopka aktivnega oplemenitenja so bile vedno višje od cen uvoza s plačanimi dajatvami. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je bila povprečna cena silicija, uvoženega v okviru aktivnega oplemenitenja, 1 919 EUR na tono, cena na tono silicija, uvoženega s plačanimi dajatvami, pa 1 714 EUR.

(85)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave v zvezi s pregledom določila tako, da je primerjala:

(86)

Primerjava cen je bila opravljena za vsako vrsto transakcije posebej na isti ravni trgovanja, ki je bila po potrebi ustrezno prilagojena za provizije.

(87)

Opravljeni sta bili dve ločeni primerjavi cen. Pri prvi primerjavi je bil uporabljen celoten uvoz iz LRK (s plačanimi dajatvami in v okviru aktivnega oplemenitenja), pri drugi pa samo uvoz s plačanimi dajatvami.

(88)

Rezultat obeh primerjav je pokazal občutne stopnje nelojalnega nižanja prodajnih cen. Pri uporabi vsega uvoza iz LRK je splošna tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen 7,6 % kljub njenim metodološkim omejitvam, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 200. Pri primerjavi, pri kateri se uporabijo samo cene s plačanimi dajatvami, je splošna tehtana povprečna stopnja nelojalnega nižanja prodajnih cen 13,6 %.

(89)

Glavni drugi viri oskrbe za Unijo so Norveška, Brazilija, Rusija, Bosna in Hercegovina ter Avstralija. Sedem držav z največjim obsegom uvoza (s plačanimi dajatvami in v okviru aktivnega oplemenitenja) v obdobju preiskave v zvezi s pregledom je:

Preglednica 5

Obseg uvoza iz drugih držav v obdobju preiskave v zvezi s pregledom (v tonah)

(90)

Norveška je bila v obdobju preiskave v zvezi s pregledom s 160 633 tonami največji izvoznik silicija v Unijo. Uvoz iz LRK iz uvodne izjave 75 je bil drugi največji v obdobju preiskave v zvezi s pregledom. Uvoz iz Brazilije je znašal 47 008 ton.

(91)

Tržni delež drugih dveh pomembnih virov uvoza silicija v Unijo se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Preglednica 6

Tržni deleži uvoza z Norveške, iz Brazilije in vseh drugih tretjih držav

(92)

Tržni delež uvoza z Norveške se je v obravnavanem obdobju počasi večal in narasel za 26 %. To povečanje je manjše v primerjavi s povečanjem tržnega deleža uvoza iz LRK, ki se je v tem obdobju povečal za 67 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 80.

(93)

Tržni delež uvoza iz Brazilije se je po manjšem povečanju leta 2012 zmanjševal in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom znašal samo še polovico začetne vrednosti. Glavni razlog za zmanjšanje stopnje uvoza in tržnega deleža je bila suša v Braziliji, ki je povzročila visoke cene hidroelektrične energije.

(94)

Tržni delež uvoza iz vseh drugih držav je leta 2012 in 2013 naraščal, leta 2014 in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom pa se je zmanjšal za 25 %. To kaže, da se je med letom 2013 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom večinoma občutno povečal uvoz iz LRK.

(95)

Cene uvoza (s plačanimi dajatvami in v okviru aktivnega oplemenitenja) iz drugih dveh pomembnih virov silicija so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 7

Cene uvoza z Norveške in iz Brazilije

(96)

Gibanje cen uvoza z Norveške, iz Brazilije in vseh drugih držav v obravnavanem obdobju je bilo podobno razvoju cen uvoza iz LRK. Ker sta oba norveška proizvajalca povezana z velikimi uporabniki iz Unije, so cene uvoza z Norveške v veliki meri transferne cene med povezanimi stranmi in zato niso primerne za zanesljivo primerjavo.

(97)

Cene uvoza iz Brazilije so bile približno 10 % višje kot tiste iz LRK.

(98)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju. Kazalniki škode temeljijo na posebnih podatkih, ki jih je zagotovila industrija Unije. Podatki so proučeni v zvezi z naslednjimi kazalniki: potrošnja Unije, proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, zaposlenost, produktivnost, prodajne cene, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 71, so vrednosti zaradi zaupnosti predstavljene v obliki indeksov in/ali razponov.

(99)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 8

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(100)

Obseg proizvodnje se je leta 2012 zmanjšal za 10 %, v naslednjem obdobju pa se je povečeval, in sicer je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel raven, ki je bila za 3 % višja kot leta 2011.

(101)

Proizvodna zmogljivost industrije Unije se je leta 2012 povečala za 6 % in ostala na skoraj nespremenjeni ravni, pri čemer se je pred obdobjem preiskave v zvezi s pregledom le nekoliko povečala. Povečanje proizvodne zmogljivosti je torej nekoliko manjše od povečanja potrošnje, ki se je v obravnavanem obdobju povečala za 9 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 73.

(102)

Za razliko od proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti je bila izkoriščenost zmogljivosti najvišja leta 2011. Posledica večje proizvodne zmogljivosti in manjše proizvodnje leta 2012 je 15-odstotno zmanjšanje izkoriščenosti zmogljivosti. Ker je proizvodna zmogljivost v obdobju preiskave v zvezi s pregledom leta 2012 ostala skoraj nespremenjena, je njena izkoriščenost odražala gibanje obsega proizvodnje in se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečala na raven, ki je bila za 4 % nižja kot na začetku obravnavanega obdobja.

(103)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Preglednica 9

Obseg prodaje in tržni delež

(104)

Obseg prodaje industrije Unije nepovezanim strankam se je leta 2012 zmanjšal za 8 %, se od takrat počasi povečeval in v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegel raven, ki je bila za 5 % višja kot leta 2011.

(105)

Tržni delež industrije Unije se je gibal drugače. Leta 2012 se je prav tako zmanjšal in se je v letih 2013 in 2014 še naprej manjšal. Tržni delež se je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom povečal, vendar ni dosegel ravni iz leta 2011 in je ostal 3 % pod ravnijo z začetka obravnavanega obdobja.

(106)

Medtem ko je industriji Unije uspelo povečati obseg prodaje za 5 %, se je njen tržni delež zmanjšal za 3 %. Hkrati se je na trgu, ki je rasel za 9 %, obseg proizvodnje povečal le za 3 %. Industrija Unije zato z izgubo svojega tržnega deleža na rastočem trgu ni mogla izkoristiti možnosti za rast.

(107)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 10

Zaposlenost in produktivnost

(108)

Zaposlovanje je v obravnavanem obdobju kazalo pozitiven razvoj, tj. 4-odstotno povišanje. Hkrati je produktivnost na zaposlenega ostala precej stabilna v celotnem obravnavanem obdobju.

(109)

Ugotovljene stopnje dampinga so bile precej nad stopnjo de minimis. Vendar je učinek višine stopenj dampinga, na katerih temeljijo obstoječi ukrepi, na industrijo Unije ublažil učinek obstoječih ukrepov.

(110)

Tehtano povprečje prodajnih cen na enoto industrije Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Preglednica 11

Prodajne cene v Uniji

(111)

Prodajna cena na enoto industrije Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je leta 2012 zmanjšala za 10 % in še za dodatnih 6 % leta 2013. Od takrat se je počasi večala, vendar ni dosegla ravni iz leta 2011, temveč je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom ostala na 12 % nižji ravni.

(112)

Za razliko od prodajne cene na enoto so se proizvodni stroški na enoto industrije Unije leta 2012 povečali, leta 2013 pa so se zmanjšali, pri čemer so dosegli skoraj enako raven kot na začetku obravnavanega obdobja. Proizvodni stroški na enoto so bili v obdobju preiskave v zvezi s pregledom višji za 4 % v primerjavi z letom 2011.

(113)

Povprečni stroški dela industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 12

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(114)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se zmanjšali za skupaj 6 %, predvsem zaradi znatnega zmanjšanja za 10 odstotnih točk med letoma 2012 in 2013.

(115)

Zaloge industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Preglednica 13

Zaloge

(116)

Končne zaloge industrije Unije so se med letoma 2011 in 2014 povečale za 6 %. Znatno nižja raven zalog na koncu obdobja preiskave v zvezi s pregledom je odvisna od sezonskih dejavnikov. Medtem ko se za druga obdobja končne zaloge beležijo konec decembra, se za konec obdobja preiskave v zvezi s pregledom beležijo konec marca, kar je takoj po obdobju razmeroma nizke proizvodnje zaradi visokih cen energije pozimi. Zato je nižja raven zalog v tistem času povsem pričakovana.

(117)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb industrije Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Preglednica 14

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(118)

Komisija je dobičkonosnost industrije Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od te prodaje. Med letoma 2011 in 2012 se je občutno zmanjšala za 67 %, vendar se je nato povečala za 17 odstotnih točk, pri čemer je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dosegla zadovoljivo raven.

(119)

Neto denarni tok je zmožnost industrije Unije, da sama financira svoje dejavnosti. Njegovo gibanje je sledilo dobičkonosnosti in ostalo na zadovoljivi ravni v celotnem obravnavanem obdobju.

(120)

Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Njeno gibanje je v veliki meri odražalo gibanje dobičkonosnosti ter ostalo na zadovoljivi ravni v celotnem obravnavanem obdobju.

(121)

Nobeden od proizvajalcev Unije ni poročal o težavah pri zbiranju kapitala v obravnavanem obdobju.

(122)

Veliko kazalnikov škode, kot so proizvodnja, zmogljivost in obseg prodaje, odraža neenotno sliko. Medtem ko v absolutnem smislu kažejo pozitiven trend, je povečanje tako nizko, da industriji Unije ne omogoča, da bi imela korist od tržne rasti. To se kaže kot negativen trend izkoriščenosti zmogljivosti, tržnega deleža in rasti.

(123)

Zaposlitev se je v obravnavanem obdobju povečala za 4 %, medtem ko je bila produktivnost stabilna. Neto naložbe in povprečne plače na zaposlenega so kazale negativen trend.

(124)

Medtem ko so trendi finančnih kazalnikov, kot so dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb, negativni, njihove absolutne ravni ne kažejo znakov škode.

(125)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da industrija Unije ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(126)

Navedeni trendi v zvezi s cenami in obsegom uvoza zadevnega izdelka kažejo, da so kitajski proizvajalci izvozniki kljub veljavnim ukrepom znatno povečali svoj obseg izvoza v Unijo, in sicer za 82 %, pri čemer je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom tržni delež znašal v razponu [17 %–22 %]. Uvoz iz LRK s plačanimi dajatvami je kljub veljavnim ukrepom naraščal še hitreje, in sicer s stopnjo 121 %. V istem obdobju se je proizvodnja industrije Unije povečala za 3 %, prodaja pa za 5 %. Uvoz iz LRK in Norveške, in ne industrija Unije, je nadomestil upadajoči uvoz iz Brazilije in zapolnil vrzel po 9-odstotnem povečanju potrošnje Unije med letom 2011 in obdobjem preiskave v zvezi s pregledom.

(127)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 61, imajo proizvajalci izvozniki v LRK na voljo znatne neizkoriščene zmogljivosti za zelo hitro povečanje izvoza. Poleg tega so domače cene v LRK in na drugih tretjih trgih, na primer na Japonskem, nižje od cen na trgu Unije. Glede na podatke CRU so bile domače cene v LRK in na Japonskem v obdobju preiskave v zvezi s pregledom za več kot 25 % nižje kot v Uniji. Glede na privlačne cene na trgu Unije v primerjavi z domačim trgom v LRK in na drugih trgih tretjih držav je verjetno, da bi bil znaten obseg izdelkov, ki se trenutno prodajajo na te trge, v primeru izteka protidampinških ukrepov tudi lahko preusmerjen na trg Unije.

(128)

Poleg tega so bile na glavnih mednarodnih trgih, kot so Avstralija, Kanada in ZDA, uvedene protidampinške dajatve na silicij iz Kitajske. Zato bodo kitajski proizvajalci izvozniki v primeru izteka protidampinških ukrepov težje prodajali na navedenih trgih kot na nezaščitenem trgu Unije.

(129)

Poleg tega ravni cen kitajskega uvoza, za katerega velja protidampinška dajatev, znatno nelojalno nižajo prodajne cene industrije Unije, in sicer za 13,6 %. To nakazuje ravni cen, s katerimi bi kitajski proizvajalci izvozniki verjetno vstopili na trg Unije, če ukrepov ne bi bilo.

(130)

Verjetnost poceni izvoza iz Kitajske v odsotnosti ukrepov potrjujejo protidampinške preiskave v zvezi s silicijem iz Kitajske v drugih državah, navedenih v uvodni izjavi 128.

(131)

Kitajski proizvajalci izvozniki lahko zelo povečajo svoj že tako znaten tržni delež po cenah, ki povzročajo škodo industriji Unije zaradi znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen industrije Unije.

(132)

Zainteresirane strani so trdile, da imajo nekateri uporabniki Unije zahteve glede kakovosti in zanesljivosti, zlasti v zvezi s silicijem kemičnega kakovostnega razreda, ki jih kitajski proizvajalci ne morejo zlahka izpolniti.

(133)

Komisija je potrdila, da ima industrija Unije v resnici znatno proizvodnjo silicija visoke kakovosti. Vendar pa je glede na veliko število virov v LRK od tam mogoče uvažati vse kakovosti silicija, vključno s tistim visoke kakovosti, kar se tudi počne.

(134)

Vendar tudi industrija Unije proda znatno količino silicija standardnega kakovostnega razreda, na primer industriji aluminija. Ta znatna količina neposredno konkurira kitajskemu uvozu. Večina tega uvoza standardnega kakovostnega razreda se izvaja s plačanimi dajatvami, pri čemer je ta vrsta uvoza najbolj dinamičen del trga Unije, ki se je v obravnavanem obdobju povečal za 121 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 75.

(135)

Zainteresirane strani so trdile, da tudi zaradi geografske bližine, ki omogoča krajši čas dostave, ni verjetno, da bi se v primeru izteka protidampinških ukrepov uporabniki Unije za oskrbo obrnili na kitajske vire.

(136)

Res je, da geografska bližina ustvarja prednost in da je silicij težak osnovni material z relativno nizko ceno na kilogram. Vendar pa obstoječ izvoz iz oddaljenih držav (Avstralija, Brazilija, LRK), navedenih v uvodni izjavi 89, kaže, da lahko tudi dobavitelji iz oddaljenih držav učinkovito konkurirajo na trgu Unije.

(137)

Po razkritju so nekatere zainteresirane strani ponovile pripombe glede razlik v kakovosti med silicijem kemičnega kakovostnega razreda in kakovostnega razreda aluminija ter med primarno in sekundarno uporabo silicija kakovostnega razreda aluminija.

(138)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 134, Komisija opaža te razlike in ugotavlja, da prodaja industrije Unije in uvoz iz LRK vključujeta znatne količine silicija standardnega kakovostnega razreda, ki se prodaja na primer industriji aluminija.

(139)

Komisija je v zvezi s primarno in sekundarno uporabo silicija kakovostnega razreda aluminija analizirala podrobne podatke in količinsko opredelila razlike v cenah vseh kakovosti silicija, ki ga je industrija Unije prodala uporabnikom iz industrije aluminija. Ta analiza je pokazala, da imajo vsi razredi, ki se običajno prodajajo industriji aluminija, majhen razpon nihanja cen in da se razredi z zlasti visoko in nizko ceno prodajajo v neznatnih količinah ter zato nimajo vidnega učinka na povprečno ceno.

(140)

Zato je mogoče skleniti, da v primeru izteka protidampinških ukrepov obstaja verjetnost nadaljnjega znatnega povečanja kitajskega uvoza po dampinških in škodljivih cenah, ki bi povzročile ponovitev škode.

(141)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija proučila, ali je uvedba protidampinških ukrepov na uvoz silicija s poreklom iz LRK na podlagi ugotovitev sedanjega pregleda zaradi izteka ukrepov v interesu Unije kot celote. Ugotavljanje interesa Unije je temeljilo na oceni vseh vključenih interesov, ki zajema tudi interese industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov. Vse zainteresirane strani so imele možnost, da izrazijo svoja stališča v skladu s členom 21(2) osnovne uredbe.

(142)

Vsi trije proizvajalci Unije, ki skupaj obsegajo 100 % proizvodnje Unije, so sodelovali v tej preiskavi. Kot je navedeno v uvodni izjavi 125, industrija zaradi veljavnih ukrepov ni utrpela znatne škode v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(143)

Hkrati je industrija Unije dokazala, da je njeno delovanje vzdržno, kadar ni izpostavljena nepošteni konkurenci zaradi dampinškega uvoza.

(144)

Hkrati bi prenehanje ukrepov zelo verjetno povzročilo povečanje nizkocenovnega dampinškega uvoza iz Kitajske, ki ogroža neprekinjeno delovanje preostalih proizvajalcev v sicer vzdržni industriji. Opozoriti je treba, da sta od začetne uvedbe ukrepov dva proizvajalca v Uniji prenehala delovati.

(145)

Zato se sklene, da je ohranitev veljavnosti ukrepov v interesu industrije Unije.

(146)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 16, je samo en nepovezan uvoznik predložil odgovore v okviru vzorčenja. Trgovina s silicijem je za tega uvoznika predstavljala približno 10 % celotnega prihodka od prodaje. Uvoznik ukrepom ni nasprotoval ali jih podpiral.

(147)

Zato se sklene, da ohranitev veljavnosti ukrepov ni proti interesu nepovezanega uvoza.

(148)

Komisija je prejela sedem v celoti izpolnjenih vprašalnikov od uporabnikov iz kemične industrije in industrije aluminija.

(149)

Za izdelke industrije aluminija je silicij obrobnega pomena, in sicer ga potrebujejo za izboljšanje lastnosti aluminija. Po njihovem mnenju je silicij težko nadomestiti, zato je zanesljivost oskrbe pogosto pomembnejša od cene. Finančni učinek ukrepov na te uporabnike je nizek, saj silicij ni zelo pomemben v njihovi strukturi stroškov. En večji uporabnik aluminija zagovarja ohranitev protidampinške dajatve in trdi, da je pomembno, da industrija Unije lahko nadaljuje proizvodnjo v Uniji, medtem ko uporabnik aluminija, ki porabi manjše količine silicija, zagovarja razveljavitev veljavnih ukrepov.

(150)

Za uporabnike, ki proizvajajo kemične izdelke in predstavljajo približno 60 % skupne potrošnje Unije, je silicij zelo pomemben, saj predstavlja velik delež stroškov surovin. Po mnenju treh uporabnikov iz kemične industrije se protidampinški ukrepi ne bi smeli ohraniti. Dva uporabnika iz kemične industrije ukrepom nista nasprotovala ali jih podpirala.

(151)

Nekateri uporabniki so opozorili tudi na dobro finančno stanje proizvajalcev Unije. Učinek ukrepov na te uporabnike je morda večji kot učinek na industrijo aluminija. Vendar pa informacije, ki so jih predložili sodelujoči uporabniki, ki proizvajajo kemične izdelke, kažejo, da silicij uvažajo skoraj izključno v okviru aktivnega oplemenitenja, zato so oproščeni protidampinške dajatve. Zato se šteje, da je učinek ukrepov na te uporabnike omejen.

(152)

Uporabniki so izrazili zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe. En razlog za zaskrbljenost je nezmožnost industrije Unije, da oskrbi celoten trg Unije. Vendar pa veljavni ukrepi niso preprečili kitajskemu uvozu, da ne bi v znatnih količinah vstopil na trg Unije. Kot je navedeno v uvodni izjavi 89, jim tudi uvoz z Norveške, iz Brazilije, Rusije, Bosne in Hercegovine ter številnih drugih držav omogoča, da oskrbujejo del trga, ki ga ne more oskrbeti industrija Unije.

(153)

V zvezi s tem je EUSMET navedel, da visoka izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije in povečana proizvodnja dokazujeta, da industrija Unije ni utrpela škode. Komisija je potrdila, da ima industrija Unije relativno visoko izkoriščenost zmogljivosti, in sicer 70 %–90 %. Kot je navedeno v uvodni izjavi 99, se je glede na preverjene informacije proizvajalcev Unije proizvodnja v obravnavanem obdobju nekoliko povečala. Vendar je, kot je navedeno v uvodni izjavi 122, povečanje tako nizko, da industriji Unije ne omogoča, da bi imela korist od tržne rasti. To se kaže kot negativen trend izkoriščenosti zmogljivosti.

(154)

Po razkritju je združenje uporabnikov aluminija v Uniji European Aluminium podprlo ohranitev protidampinške dajatve, pri čemer je trdilo, da lahko presežek zmogljivosti v LRK in morebiten damping iz LRK ogrozita oskrbo s silicijem za industrijo aluminija na trgu Unije.

(155)

Na splošno pozitivni učinek ukrepov na industrijo Unije precej odtehta omejen ali zanemarljiv negativen vpliv veljavnih ukrepov na uporabnike.

(156)

Zainteresirane strani so se pritožile glede domnevnega pomanjkanja konkurence na trgu Unije. V Uniji so res samo trije proizvajalci, ki pripadajo dvema skupinama družb. Industrija je imela približno 30-odstotni tržni delež, kot je navedeno v uvodni izjavi 103. Zato trg Unije potrebuje uvoz, da bi zadovoljil potrebe uporabnikov Unije. Kljub veljavnim ukrepom so rastoče količine uvoza iz Kitajske še vedno prihajale na trg in v obdobjih preiskave v zvezi s pregledom, pojasnjenih v uvodni izjavi 75, imele tržni delež približno [17 %–22 %].

(157)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 89, so glavni drugi viri za uvoz silicija v Unijo Norveška, Brazilija in številne druge države.

(158)

Domnevni duopol ima torej samo 30-odstotni tržni delež, medtem ko ima uvoz iz številnih tretjih držav 70-odstotni tržni delež. Zato lahko uporabniki izbirajo med silicijevo kovino, ki jo proizvaja industrija Unije, in silicijevo kovino iz številnih drugih tretjih držav. Trditve v zvezi z domnevnim duopolnim položajem na trgu Unije zato ni mogoče sprejeti.

(159)

EUSMET se je seznanil z dejstvom, da je bila leta 2014 silicijeva kovina dodana na seznam kritičnih surovin Unije. Komisija je v svojem sporočilu navedla, da je 20 navedenih surovin „kritičnih zato, ker sta tveganje premajhne ponudbe in njihov vpliv na gospodarstvo večja kot pri večini drugih surovin“ (7).

(160)

Euroalliages v zvezi z dodajanjem silicija na seznam kritičnih surovin Unije trdi, da bi iztek ukrepov prestavljal grožnjo trajnostni oskrbi s silicijem znotraj Unije.

(161)

Sama vključitev silicija na ta seznam ni vplivala na ugotovitve Komisije v protidampinškem postopku.

(162)

Po razkritju sta CCIC in CNMIA navedla, da obstaja protislovje med postopkom STO za poravnavo sporov v zvezi z izvozno dajatvijo, ki se poleg drugih surovin uporablja za silicij (8), in ugotovitvami v tem primeru. Navajata, da začetek spora STO, katerega posledica bi lahko bilo znižanje cen silicija, izvoženega iz LRK, potrjuje, da interes uporabnikov Unije za dostop do oskrbe s silicijem odtehta interes proizvajalcev Unije za ohranitev protidampinških ukrepov.

(163)

Komisija meni, da ta trditev ni utemeljena. Dejstvo, da je bil silicij med surovinami, ki so bile predmet poravnave spora STO, ne pomeni, da ni več potrebe po odpravi učinkov izkrivljanja trgovine zaradi škodljivega dampinga in po ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence.

(164)

Zainteresirane strani so trdile, da bo združitev družbe FerroAtlantica z družbo Globe Speciality Metals („FerroGlobe“) omejila oskrbo s silicijem na trgu Unije in povzročila prevladujoč položaj združenega subjekta FerroGlobe na trgu Unije.

(165)

Vendar družba Globe Speciality Metals proizvaja silicijevo kovino v Kanadi in ZDA. V obravnavanem obdobju so bile v Unijo iz Kanade in ZDA uvožene le neznatne količine silicija. Združeni tržni delež uvoza iz Kanade in ZDA je bil v obravnavanem obdobju precej manj kot 1 %. Zato je jasno, da združitev FerroGlobe ne more omejiti oskrbe trga Unije s silicijem.

(166)

EUSMET je trdil, da se uporabniki silicija v kemični industriji Unije v prihodnosti v skladu z novim carinskim zakonikom Unije ne bodo mogli zanašati na aktivno oplemenitenje. EUSMET meni, da v skladu s členom 169(2) delegiranega akta carinskega zakonika Unije (9) od maja 2016 naprej ne bo dovoljena uporaba enakovrednega blaga v okviru postopka aktivnega plemenitenja za izdelke, za katere veljajo ukrepi trgovinske zaščite, kot je silicij.

(167)

V členu 169(2) je navedeno, da za blago, uvoženo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, velja protidampinška dajatev samo, če se blago predela in pozneje sprosti v prosti promet. Če se predelano blago ponovno izvozi, protidampinške dajatve ni treba plačati. To bi pomenilo, da v primerjavi s trenutnimi določbami ne bi bilo nobenih sprememb.

(168)

Zdi se torej, da trditev EUSMET v zvezi z novim carinskim zakonikom Unije temelji na napačnem razumevanju člena 169(2) delegiranega akta carinskega zakonika Unije, zato je neutemeljen.

(169)

Zainteresirane strani so navedle, da protidampinški ukrepi na zadevni izdelek, ki veljajo od leta 1990, niso začasen ukrep in bi se zato morali izteči.

(170)

Komisija meni, da ta trditev ni utemeljena. Pod pogoji osnovne uredbe je ukrepe treba podaljšati, če so izpolnjeni posebni pravni pogoji.

(171)

Na podlagi navedenega je Komisija sklenila, da ni bilo prepričljivih razlogov, da ohranitev ukrepov za uvoz silicija s poreklom iz LRK ni v interesu Unije.

(172)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 5, je morala Komisija v skladu s zahtevkom za delni vmesni pregled, ki ga je vložil EUSMET, pregledati spremenjene okoliščine in sprejeti sklep o njihovi trajnosti.

(173)

Te spremembe so se nanašale zlasti na sestavo in strukturo industrije Unije, povpraševanje po siliciju v Uniji ter vzorec oskrbe Unije.

(174)

Euroalliages se je odzval na trditve iz zahtevka in se med drugim ni strinjal z referenčnim obdobjem upoštevanih sprememb, daljšim od preteklih petih let.

(175)

Komisija je sprejela sklep o obstoju številnih okoliščin, ki so se spremenile od prejšnjega pregleda stopnje škode, o katerem je Komisija sprejela sklep v Uredbi (ES) št. 2496/97 (10) („prejšnji pregled škode“), in o tem, da je narava teh sprememb trajna.

(176)

Te spremembe, kot so navedene v uvodni izjavi 173, so večinoma povezane s sestavo in strukturo industrije Unije. V tem smislu se je število proizvajalcev, ki predstavljajo industrijo Unije, zmanjšalo in je trenutno sestavljeno iz ene skupine proizvajalcev in enega proizvajalca, v primerjavi s štirimi proizvajalci med prejšnjim pregledom škode. Eden od proizvajalcev, dejaven med prejšnjim pregledom škode, je prenehal delovati, medtem ko sta se dva druga prej samostojna proizvajalca združila. Ni dokazov, ki bi kazali, da te spremembe niso trajne.

(177)

Povpraševanje po siliciju v Uniji iz uvodne izjave 73 se je več kot podvojilo v primerjavi z obdobjem preiskave v okviru prejšnjega pregleda škode. EUSMET je predložil dokaze, da je verjetno, da se bo povpraševanje v Uniji v prihodnjih letih še povečalo. Zato se šteje, da je povečanje povpraševanja trajno.

(178)

Kar zadeva vzorec oskrbe Unije, je preiskava pokazala, da je Unija vse bolj odvisna od uvoza silicijeve kovine. V obdobju preiskave prejšnjega pregleda škode je bila potrošnja Unije večja od proizvodnje industrije Unije za 134 000 ton. Od takrat se je vrzel povečala na [350 000–400 000 ton]. Zaradi rastočega povpraševanja in visoke izkoriščenosti zmogljivosti industrije Unije se šteje, da je ta sprememba vzorca oskrbe trajna.

(179)

Na podlagi tega je Komisija sklenila, da so spremenjene okoliščine trajne in da je zahtevek za delni vmesni pregled, omejen na škodo, utemeljen.

(180)

Za določitev stopnje teh ukrepov je Komisija najprej določila znesek dajatve, potreben za preprečitev ponovitve škode za industrijo Unije.

(181)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je Komisija sklenila, da je prodaja industrije Unije dobičkonosna. Stopnja odprave škode se zato določi na ravni prodajne cene industrije Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(182)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave tehtane povprečne cene uvoza s plačanimi dajatvami iz LRK, kakor je bila določena za nelojalno nižanje prodajnih cen v uvodni izjavi 88, in tehtane povprečne cene podobnega izdelka, ki so ga proizvajalci Unije prodajali na trgu Unije v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(183)

Kar zadeva ceno uvoza, so štirje vzorčeni proizvajalci izvozniki prodajali izključno silicij, uvožen v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, zato zanj ni veljala protidampinška dajatev. Teh cen torej ni bilo mogoče uporabiti za določitev stopnje odprave škode.

(184)

EUSMET, vložnik v vmesnem pregledu, je trdil, da bi bilo treba stopnjo odprave škode izračunati na podlagi vsega uvoza, ne glede na carinski postopek. EUSMET in nekatere strani so trdili tudi, da je treba ceni vsega uvoza dodati konvencionalno carino, da se izračuna cena „prostega prometa“, tudi za prodajo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, pri katerem se ne plačuje carina. To trditev utemeljujejo z navajanjem prejšnjih preiskav v zvezi s pregledom.

(185)

Vendar sta bili prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom vmesni pregled, omejen na damping, in pregled zaradi izteka ukrepa. Zato v vmesnem pregledu ni bila izračunana stopnja odprave škode, v vzporednem pregledu zaradi izteka ukrepa pa je bila proučena le verjetnost ponovitve škode. Prejšnji preiskavi v zvezi s pregledom sta tako imeli drugačen obseg.

(186)

EUSMET je trdil, da se uvoz izdelkov kemičnega kakovostnega razreda izvaja skoraj izključno v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, medtem ko uvoz za prosti promet sestavlja večinoma silicij kakovostnega razreda aluminija. Poleg tega ima uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja zaradi zahtevnejših specifikacij izdelkov kemičnega kakovostnega razreda za 12 % višjo ceno. Neupoštevanje te prodaje po višji ceni bi torej izkrivilo določanje stopnje odprave škode.

(187)

Vendar se protidampinška dajatev na uvoz zaračunava samo za uvoz v Unijo, za katerega veljajo dajatve. Za uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja se ne pobirajo dajatve, ker se ne sprošča v prosti promet, zato ni primerno uporabljati takšnih cen za določanje stopnje odprave škode. Zato se stopnja odprave škode določa na podlagi uvoza, za katerega veljajo dajatve.

(188)

Ker vsa prodaja za izvoz v Unijo štirih sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov ni vstopila v Unijo, temveč se je uporabila v okviru postopka aktivnega oplemenitenja za izdelke, izvožene iz Unije, se stopnja odprave škode določi za vso državo, pri čemer se uporabi zgolj uvoz s plačanimi dajatvami na podlagi statističnih informacij Eurostata.

(189)

Veliko zainteresiranih strani poleg tega potrjuje, da je uvoz s plačanimi dajatvami prodaja, večinoma namenjena industriji aluminija, kemična industrija pa večinoma uvaža silicij iz Kitajske v okviru postopka aktivnega oplemenitenja. Zato se je prodaja industrije Unije uporabnikom iz industrije aluminija primerjala s celotnim uvozom iz LRK, za katerega veljajo dajatve.

(190)

EUSMET je zahteval izvedbo prilagoditve za razliko v kakovosti med silicijevo kovino kemičnega kakovostnega razreda in kakovostnega razreda aluminija, med različnimi vrstami silicija kemičnega kakovostnega razreda ter za nišne vrste silicijeve kovine, ki jih proizvaja industrija Unije, a se ne uvažajo iz LRK.

(191)

Nekatere strani so zagotovile informacije, ki kažejo na razliko do 23 % med ceno izbranega aluminija in silicija kemičnega kakovostnega razreda.

(192)

Euroalliages se je odzval na pripombe EUSMET v zvezi z različnimi vrstami silicija in navedel, da so pri siliciju kemičnega kakovostnega razreda in kakovostnega razreda aluminija cene in stroški proizvodnje enaki. Preiskava je v resnici pokazala, da unijska prodajna cena industrije Unije za uporabnike iz kemične industrije ni bila višja kot prodajna cena za uporabnike iz industrije aluminija. Poleg tega v primerljivi državi ZDA ni bilo tako velike razlike med prodajnimi cenami za uporabnike iz kemične industrije in cenami za uporabnike iz industrije aluminija. Glavni razlog za razliko v ceni med prodajo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in prodajo s plačanimi dajatvami je torej carinski postopek in ne kemična razlika med temi izdelki.

(193)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 189, je bila prodaja industriji aluminija uporabljena na obeh straneh primerjave. Vprašanje prilagoditve za razlike med silicijem kakovostnega razreda aluminija in kemičnega kakovostnega razreda v takšni primerjavi ni ustrezno.

(194)

Po razkritju je EUSMET navedel, da je Komisija s sprejetjem zahtevka za vmesni pregled, ki se je med drugim nanašal na vedno večji uvoz silicija v okviru aktivnega oplemenitenja, ustvarila upravičena pričakovanja. EUSMET je nadalje trdil, da je Komisija pozneje kršila ta upravičena pričakovanja, ko je uvoz silicijeve kovine kemičnega kakovostnega razreda izključila iz izračuna stopnje odprave škode.

(195)

Trditev o upravičenih pričakovanjih ni utemeljena. Prvič, začetek pregleda ureja poseben pravni okvir in ne more dati povoda za upravičena pričakovanja glede izida preiskave. Drugič, vsi razredi silicija so predmet sedanje preiskave. Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 183 do 188, uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja ni vključen v izračun stopnje odprave škode.

(196)

Po razkritju so nekatere zainteresirane strani trdile, da je Komisija uvoz silicija v okviru postopka aktivnega oplemenitenja nepravilno izključila iz svojega izračuna stopnje odprave škode. Nadalje so trdile, da je s tem Komisija izključila več kot 75 % uvoza silicija iz LRK v Unijo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom, ni izračunala posameznih stopenj odprave škode za vzorčene kitajske proizvajalce izvoznike, ni izračunala reprezentativne stopnje odprave škode in je dejansko uporabila razpoložljiva dejstva.

(197)

Komisija uvoza silicija, izvedenega v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, ni izključila iz LRK ali katere koli druge države v svoji analizi za pregled zaradi izteka ukrepa glede verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, ker uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja konkurira prodaji silicijeve kovine industrije Unije.

(198)

Je pa za delni vmesni pregled, po obsegu omejenim na preiskavo škode, določila stopnjo odprave škode na podlagi uvoza s plačanimi dajatvami, kot je navedeno v uvodni izjavi 187. Uvoz silicija, izveden v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, se ni upošteval v izračunu stopnje odprave škode, ker se uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja ne sprosti v prosti promet in zato se zanj ne uporabljajo niti protidampinške niti konvencionalne carinske dajatve.

(199)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 189, je uvoz s plačanimi dajatvami prodaja, večinoma namenjena industriji aluminija, uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja pa je prodaja, večinoma namenjena kemični industriji. Komisija je natančno analizirala razliko v cenah med tema uvozoma. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 192, je razlika v cenah morala biti rezultat carinskega postopka, saj niti znotraj prodajnih cen industrije Unije niti domačih prodajnih cen proizvajalca primerljive države ni obstajala vidna razlika v cenah.

(200)

Zdi se, da cena uvoza silicija, izvedenega v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, izvira iz različne prakse oblikovanja cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov. To potrjujejo tudi trditve v zvezi z razlikami v cenah, ki so jih v svoji pripombah po razkritju navedle iste zainteresirane strani. Komisija se je zato odločila, da stopnjo odprave škode določi na podlagi znatnega obsega uvoza silicija za prosti promet.

(201)

Po razkritju so nekatere zainteresirane strani trdile, da višja cena silicija kemičnega kakovostnega razreda ni posledica različne prakse oblikovanja cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(202)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 189, je Komisija prodajo industrije Unije uporabnikom iz industrije aluminija primerjala s celotnim uvozom iz LRK, za katerega veljajo dajatve. Prodaja industriji aluminija je uporabljena na obeh straneh primerjave. Za določitev stopnje odprave škode so se uporabili le kakovostni razredi aluminija, ki jih je na eni strani proizvedla industrija Unije, po drugi strani pa so bili predmet uvoza s plačanimi dajatvami. Zato vprašanje, ali so cene uvoza v okviru postopka aktivnega oplemenitenja povezane z različno prakso oblikovanja cen s strani kitajskih proizvajalcev izvoznikov, v takšni primerjavi ni ustrezno.

(203)

Kot je bilo že navedeno v uvodni izjavi 196, so zainteresirane strani trdile, da Komisija ni izračunala posameznih stopenj odprave škode za vzorčene kitajske sodelujoče proizvajalce izvoznike in ni izračunala reprezentativne stopnje odprave škode. Ta trditev se navezuje na dejstvo, da so vsi ti proizvajalci prodajali zadevni izdelek uporabnikom v Uniji, ki so predelovali silicij in nato izdelke, ki so vsebovali ta silicij, izvažali strankam zunaj Unije v okviru postopka aktivnega oplemenitenja.

(204)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 188, je bila celotna prodaja štirih sodelujočih vzorčenih proizvajalcev izvoznikov za izvoz v Unijo, izvedena za postopek aktivnega oplemenitenja. Stopnjo odprave škode za vso državo je bilo mogoče zato izračunati zgolj z uporabo statističnih informacij Eurostata o uvozu s plačanimi dajatvami. Komisija je menila, da ne bi bilo niti uporabno niti mogoče izvesti simulacije cen silicija, ki ga je vsak od vzorčenih proizvajalcev uvozil iz LRK, kadar je bil ta prodan uporabnikom v kemični industriji Unije, če je bil ta uvoz sproščen v prosti promet. Komisija je menila, da bi taka simulacija zagotovo pomenila manj zanesljive rezultate od tistih na podlagi dejanskih cen silicija, prodanega industriji aluminija. Komisija je menila, da razen preproste vključitve konvencionalne in protidampinške dajatve ne bi bilo praktično določiti, kakšen bi bil učinek na cene zaradi umaknitve uvoza v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz določenih tržnih razmer postopka aktivnega oplemenitenja.

(205)

Zaradi teh razlogov in zaradi enakosti iz uvodne izjave 192 je bilo zato mogoče izračunati stopnjo odprave škode za vso državo zgolj z uporabo statističnih informacij Eurostata o uvozu s plačanimi dajatvami. Vsak drug izračun bi bil nepraktičen.

(206)

Iste zainteresirane strani so se sklicevale na prejšnje protidampinške preiskave, v katerih je bil uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja vključen v analizo Komisije.

(207)

Kot je poudarjeno v uvodni izjavi 196, je bil uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja vključen v analizo Komisije za pregled zaradi izteka ukrepa. Komisija se je seznanila s sklicevanjem zainteresiranih strani na prejšnje preiskave v skladu s členom 11(3), vendar ni ugotovila podobnosti med temi primeri in sedanjim vmesnim pregledom.

(208)

V zvezi s postopki o kovinskem kalciju je bilo v uredbi iz leta 1999 (11) izpostavljeno vprašanje o uvozu v okviru postopka aktivnega oplemenitenja, vendar se je to nanašalo na vključevanje navedenega uvoza v izračun tržnega deleža za oceno škode. V sedanjem postopku o siliciju je Komisija pri določitvi tržnega deleža v analizi verjetnosti ponovitve škode upoštevala tudi uvoz v okviru postopka aktivnega oplemenitenja iz LRK, Brazilije in Avstralije.

(209)

V zvezi s postopki o furfuraldehidu je uredba iz leta 2012 (12) pomenila zaključek vmesnega pregleda protidampinških ukrepov in razveljavitev navedenih ukrepov. Z navedeno uredbo ni bila določena stopnja odprave škode.

(210)

V zvezi s postopki glede glifosata je bilo med preiskavo ugotovljeno, da je bilo v okviru postopka aktivnega oplemenitenja izvedenega več kot 90 % zadnjega uvoza s poreklom iz LRK, vendar je bilo treba v izračun vključiti vso prodajo edinega sodelujočega izvoznika (13). Dejansko ni bilo mogoče ločeno opredeliti prodaje v okviru postopka aktivnega oplemenitenja in druge prodaje, ker je sodeloval samo en uvoznik in noben uporabnik. Poleg tega Komisija ni mogla uporabiti statističnih informacij, saj so bile različne vrste izdelka (kislina s 95-odstotno koncentracijo in sol z 62-odstotno koncentracijo) navedene pod isto carinsko oznako. Nazadnje se dobljena stopnja odprave škode ni uporabila, ker je bila višja od stopnje dampinga.

(211)

Iste zainteresirane strani so navedle, da izračun stopnje odprave škode ni pravilen tudi zaradi razlik v cenah med primarno in sekundarno uporabo silicija kakovostnega razreda aluminija.

(212)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 138, je Komisija na podlagi podrobnih podatkov o vseh razredih silicija, ki jih je industrija Unije prodala uporabnikom iz industrije aluminija, ugotovila, da razlike v kakovostnih razredih nimajo vidnega učinka na povprečno ceno. V zvezi s silicijem, uvoženim iz LRK, ni bilo mogoče opraviti enake podrobne analize za razrede silicija, prodanega uporabnikom iz industrije aluminija, z uporabo statističnih informacij Eurostata o uvozu s plačanimi dajatvami, saj je bila celotna prodaja za izvoz štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov izvedena za postopek aktivnega oplemenitenja.

(213)

Vendar je Komisija za oceno trditve v zvezi s primarno in sekundarno uporabo silicija kakovostnega razreda aluminija poleg analize iz uvodne izjave 139 analizirala tudi podatke v zvezi z znatnim deležem prodaje na trgu Unije, kadar je bilo za prodajo zagotovljeno razlikovanje med primarno in sekundarno uporabo. Komisija je na podlagi te analize ugotovila, da tudi ob predpostavki, da se celoten uvoz s plačanimi dajatvami proda izključno sekundarnim uporabnikom iz industrije aluminija, kakor navajajo strani, to nima vidnega učinka na rezultat izračuna stopnje odprave škode.

(214)

Po razkritju se je Euroalliages skliceval na Eurostatove podatke, ki so kazali na znižanje povprečne cene uvoza sedem in osem mesecev po obdobju preiskave v zvezi s pregledom, in trdil, da Komisija zaradi neupoštevanja teh znižanih cen v stopnji odprave škode ni ocenila trajne narave sprememb.

(215)

V skladu s členom 6(1) osnovne uredbe ugotovitve preiskave temeljijo na obdobju preiskave in se informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, običajno ne upoštevajo. Trditev je bila zato zavrnjena.

(216)

Vsaka razlika, ki izhaja iz primerjave v uvodni izjavi 189, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF. Dobljena stopnja odprave škode je 16,8 %.

(217)

Glede na ugotovitve pregleda zaradi izteka ukrepa Komisija sklepa, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz silicija s poreklom iz LRK, ohraniti.

(218)

Posledično bi bilo treba ohraniti tudi razširitev ukrepov za zadevni izdelek s poreklom iz LRK na uvoz, poslan iz Republike Koreje, ne glede na to, ali je deklariran kot s poreklom iz Republike Koreje ali ne, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 42/2007 (14), in na uvoz, poslan iz Tajvana, ne glede na to, ali je deklariran kot izdelek s poreklom iz Tajvana ali ne, na podlagi Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 311/2013 (15).

(219)

Glede na ugotovitve delnega vmesnega pregleda, omejenega na škodo, Komisija sklepa, da bi bilo treba raven protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz silicija s poreklom iz LRK, prilagoditi. Za uvoz silicija s poreklom iz LRK bi bilo treba uvesti protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnjo odprave škode, kot je določena v uvodni izjavi 211, in stopnjo dampinga, predhodno določeno v Izvedbeni uredbi (EU) št. 467/2010. Višino dajatve je treba določiti tako, da se med stopnjo dampinga in stopnjo odprave škode izbere tista, ki je nižja.

(220)

Na podlagi navedenega bi morale biti protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(221)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato so izražale stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev veljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo v zadevni državi in ki so ga proizvedle poimensko navedene pravne osebe. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katero koli drugo podjetje, ki ni posebej navedeno v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vsa druga podjetja“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(222)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če se spremeni ime ali naslov njenega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (16). Zahtevek mora vsebovati vse ustrezne informacije, ki dokazujejo, da sprememba ne vpliva na pravico družbe do stopnje dajatve, ki se nanjo nanaša. Če sprememba imena ali naslova družbe ne vpliva na njeno upravičenost do dajatve, ki se nanjo nanaša, bo obvestilo o spremembi imena ali naslova objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.

(223)

Odbor, ustanovljen s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009, ni predložil mnenja –