19.9.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

L 244/25

(1)

Evropska komisija („Komisija“) je 20. decembra 2014 na podlagi člena 5 „osnovne uredbe“ začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije („zadevna država“) v Unijo. Obvestilo o začetku („obvestilo o začetku“) je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(2)

Komisija je preiskavo začela na podlagi pritožbe, ki jo je 10. novembra 2014 vložila skupina Saint-Gobain PAM Group („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo več kot 25 % celotne proizvodnje cevi iz nodularnega litega železa v Uniji. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu in znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za začetek preiskave.

(3)

Komisija je 11. marca 2015 začela protisubvencijsko preiskavo v zvezi z uvozom cevi iz nodularnega litega železa s poreklom iz Indije v Unijo in začela izvajati ločeno preiskavo. Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije  (3). Navedena preiskava še poteka.

(4)

Komisija je v obvestilu o začetku zainteresirane strani pozvala, naj se ji javijo, če želijo sodelovati v preiskavi. Poleg tega je o začetku preiskave posebej obvestila pritožnike, druge znane proizvajalce Unije, znane proizvajalce izvoznike ter indijske organe, znane uvoznike, dobavitelje in uporabnike, trgovce, pa tudi združenja, za katera je znano, da jih to zadeva, in jih povabila k sodelovanju.

(5)

Zainteresirane strani so imele možnost, da predložijo pripombe o začetku preiskave in zahtevajo zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nobena zainteresirana stran ni zahtevala zaslišanja, da bi izrazila svoje pripombe o začetku preiskave.

(6)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da bo morda izbrala vzorec zainteresiranih strani v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(7)

Vzorčenje proizvajalcev Unije ni bilo potrebno. Samo tri družbe ali skupine družb v Uniji proizvajajo zadevni izdelek in dve od njih, ki predstavljata približno 96 % celotne proizvodnje Unije, sta sodelovali v preiskavi.

(8)

Kar zadeva uvoznike, je Komisija nepovezane uvoznike pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku, da bi se lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec. Noben nepovezan uvoznik se ni javil v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, je vse proizvajalce izvoznike v Indiji pozvala, naj predložijo informacije, določene v obvestilu o začetku. Poleg tega je misijo Republike Indije pri Evropski uniji pozvala, naj opredeli morebitne druge proizvajalce izvoznike, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje v preiskavi, in/ali stopi v stik z njimi.

(10)

Dva proizvajalca izvoznika iz zadevne države sta zagotovila zahtevane informacije in se strinjala z vključitvijo v vzorec. Predstavljala sta 100 % izvoza iz Indije v obdobju preiskave. Zato se je Komisija odločila, da vzorčenje ni potrebno.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike indijskima proizvajalcema izvoznikoma, ki sta sodelovala v preiskavi, trem proizvajalcem Unije in uporabnikom, ki so se javili v rokih iz obvestila o začetku.

(12)

Komisija je izpolnjene vprašalnike prejela od dveh proizvajalcev izvoznikov iz Indije, dveh proizvajalcev Unije in več deset uporabnikov.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, nastale škode in interesa Unije. Preveritveni obiski iz člena 16 osnovne uredbe so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci Unije

Povezane prodajne družbe

Proizvajalci izvozniki v Indiji

Povezani uvozniki/trgovci

(14)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. oktobra 2013 do 30. septembra 2014 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučevanje trendov, pomembnih za oceno škode, je potekalo od 1. januarja 2011 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(15)

Zadevni izdelek so cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) („cevi iz nodularnega litega železa“) s poreklom iz Indije, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 7303 00 10 in ex 7303 00 90. Ti oznaki KN sta zgolj informativni.

(16)

Cevi iz nodularnega litega železa se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo, odstranjevanje odplak in namakanje kmetijskih zemljišč. Prenos vode skozi cevi iz nodularnega litega železa lahko temelji na pritisku ali zgolj na težnosti. Cevi imajo premer od 60 mm do 2 000 mm, dolge pa so 5,5, 6,7 ali 8 metrov. Običajno so obložene s cementom ali drugimi materiali, njihova zunanja površina pa je prevlečena s cinkom, barvana ali ovita s trakom. Glavni končni uporabniki so javna komunalna podjetja.

(17)

Preiskava je pokazala, da imata izdelek, ki se proizvaja in prodaja v Indiji, ter izdelek, ki se proizvaja in prodaja v Uniji, enake osnovne fizikalne, kemične in tehnične lastnosti.

(18)

Komisija se je v tej fazi odločila, da sta navedena izdelka zato podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(19)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za vse proizvajalce izvoznike ugotovljeno, da je bil njihov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(20)

Komisija je za proizvajalce izvoznike z reprezentativno domačo prodajo naknadno ugotovila, katere vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, so bile enake vrstam izdelkov, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi.

(21)

Komisija je nato v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja posameznih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na njihovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Na podlagi tega je Komisija ugotovila, da domača prodaja nekaterih vrst izdelka ni bila reprezentativna, saj je predstavljala manj kot 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo.

(22)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(23)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

(24)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje navedene vrste izdelka v obdobju preiskave.

(25)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji teh vrst izdelka v obdobju preiskave:

(26)

Domača prodaja, ki se je uporabila za izračun normalne vrednosti za sodelujoča proizvajalca izvoznika, je bila prodaja neposredno neodvisnim strankam. Analiza domače prodaje je pokazala, da je bil določen delež domače prodaje dobičkonosen in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem je bila normalna vrednost za vrste izdelka, za katere je bilo ugotovljeno, da so enake vrstam izdelka, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi, izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje ali, kadar je bilo primerno, samo kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(27)

Komisija je za vrste izdelka, za katere v običajnem poteku trgovine ni bilo ali pa ni bilo dovolj prodaje vrste izdelka, enake podobnemu izdelku ali primerljive z njim, ali za vrste izdelka, ki niso bile prodane v reprezentativnih količinah na domačem trgu, konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(28)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave prištelo naslednje:

(29)

Pritožnik je trdil, da je indijska izvozna dajatev na železovo rudo, ki je v obdobju preiskave znašala 30 %, povzročila znižanje domačih cen železove rude in znižala ceno glavne surovine za proizvajalce izvoznike na 40 % cene na svetovnem trgu, pri čemer je bil učinek na cene CIF izvoza v EU za cevi iz nodularnega litega železa domnevno enak 40 EUR–100 EUR/tono ali 8 %–17 % izvozne cene. Pritožnik je zaradi teh okoliščin zahteval, da se normalna vrednost ustrezno prilagodi.

(30)

Proizvajalca izvoznika sta trdila, da so cene, po katerih kupujeta železovo rudo v Indiji, podobne ceni, po kateri se železova ruda izvaža iz Indije. Poleg tega je eden od proizvajalcev izvoznikov trdil, toda šele po preveritvenih obiskih v Indiji, da je začel po obdobju preiskave železovo rudo kupovati od tretjih držav.

(31)

Komisija na podlagi dokazov, ki jih je zbrala doslej, ni mogla začasno ugotoviti, ali so indijske domače cene železove rude pod večjim pritiskom v primerjavi z drugimi trgi.

(32)

Zato v tej fazi preiskave ni bilo mogoče preveriti trditev industrije Unije in proizvajalcev izvoznikov, te trditve pa bodo nadalje preiskane v zaključni fazi preiskave ter vzporedni protisubvencijski preiskavi.

(33)

Proizvajalca izvoznika sta v Unijo izvažala predvsem prek povezanih družb uvoznic. Izvoz neposredno neodvisnim strankam je predstavljal samo približno 1 % celotnega izvoza proizvajalcev izvoznikov v Unijo.

(34)

Ko sta proizvajalca izvoznika zadevni izdelek izvažala neposredno neodvisnim strankam v Uniji, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe določena na podlagi plačane ali plačljive cene za zadevni izdelek, ko je bil prodan za izvoz v Unijo.

(35)

Ko sta proizvajalca izvoznika zadevni izdelek izvažala v Unijo prek povezanih družb, ki so delovale kot uvoznice, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe določena na podlagi cene, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji. V tem primeru se je cena prilagodila za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s PSA-stroški, ter za nastali dobiček. Ker nepovezani uvozniki niso sodelovali v preiskavi, je bil uporabljen 3,7-odstotni povprečni dobiček na podlagi podatkov iz pritožbe.

(36)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi bilo treba izvozno ceno določiti na podlagi transfernih cen med proizvajalcem izvoznikom in njegovimi povezanimi družbami v EU in ne na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe. Trdil je, da so te cene zanesljive, saj so carinski in davčni organi (za namene DDV in davka od dohodkov) nekaterih držav članic sprejeli, da so transakcije med trgovci in matično družbo izvedene po običajnih tržnih pogojih.

(37)

Komisija je zaradi naslednjih razlogov začasno zavrnila to trditev. Prvič, namen preverjanja carinskih organov se bistveno razlikuje od namena preverjanja, ki ga izvede Komisija v okviru protidampinške preiskave. Ker so v tem primeru carinske dajatve enake nič, carinski organi niso imeli pobude, da bi podvomili v deklarirane izvozne cene. Poleg tega Komisija ni dobila dovolj dokazov, da so davčni organi izrecno sprejeli izvozne cene med proizvajalcem izvoznikom in njegovimi povezanimi družbami v EU.

(38)

Drugič, prav tako ni bilo mogoče sprejeti trditve, da so organi, pristojni za DDV, sprejeli izvozne cene v skladu z običajnimi tržnimi pogoji, saj se plačani DDV družbi v vsakem primeru povrne, ko uvoženo blago proda naprej.

(39)

Nenazadnje, proizvajalec izvoznik se je skliceval na dve uredbi Sveta, v katerih so bile sprejete transferne cene (4). Vendar je lahko Komisija v dveh zadevnih primerih prodajo prek povezanih uvoznikov primerjala s prodajo prek nepovezanih uvoznikov, kar je v obravnavanem primeru nemogoče, saj prodaja prek nepovezanih uvoznikov ni bila reprezentativna (približno 1 % celotne prodaje v EU).

(40)

Kar zadeva drugega proizvajalca izvoznika, se del celotnega izvoza (približno 10 %–17 %) ni prodal naprej pod pogoji, pod katerimi je bil uvožen, saj je te uvožene izdelke predelala povezana družba v Italiji. Ta povezana družba je uvažala polpredelane (gole) cevi, ki so bile nato nadalje predelane z dodajanjem zunanje (cink) in notranje (cement) obloge. Zadevni izdelek vključuje uvožene gole cevi in dokončane cevi. Nanašanje notranje in zunanje obloge na cevi zahteva znatne naložbe v stroje, opremo in surovine ter določeno število zaposlenih s posebnimi kvalifikacijami.

(41)

Komisija lahko v primeru, da se izdelki ne prodajo naprej v stanju, v katerem so bili uvoženi, izvozno ceno konstruira „na kateri koli razumni osnovi“, kot je določeno v členu 2(9) osnovne uredbe. V tem primeru se je začasno odločila za prilagoditev cene, po kateri je bil predelani izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji, za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo (razen predelovalnih stroškov), PSA-stroške in dobiček. Komisija bo nadalje preiskala podatke v zvezi s stroški predelave, nastalimi v EU, da bi ugotovila, ali je prilagoditev primerna in kakšna stopnja prilagoditve je ustrezna. Ker ni bilo drugega ustreznega merila, je bil za stopnjo dobička nepovezanega uvoznika uporabljen 3,7-odstotni povprečni dobiček na podlagi podatkov iz pritožbe. Razlogi za konstruiranje izvozne cene na tej podlagi so naslednji:

(42)

Kar zadeva druge izdelke, ki so se uvažali, sta imela oba proizvajalca izvoznika povezanega uvoznika v Združenem kraljestvu, ki je nadalje predelal uvožene izdelke z dodajanjem prirobnic in rezanjem cevi na manjše velikosti.

(43)

Komisija je začasno konstruirala izvozno ceno teh drugih izdelkov v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tako da je prilagodila ceno, po kateri je bil uvoženi izdelek prvič prodan naprej neodvisnim strankam v Uniji, za vse stroške, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s predelovalnimi stroški v Uniji, PSA-stroške in dobiček, da bi bila cena ponovno enaka ceni nepredelanega izdelka (ki ni razrezan in/ali nima prirobnic). Ker ni bilo drugega ustreznega merila, je bil za stopnjo dobička nepovezanega uvoznika uporabljen 3,7-odstotni povprečni dobiček na podlagi podatkov iz pritožbe.

(44)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je trdil, da bi morala Komisija za vrste izdelka, ki niso bile prodane naprej v istem stanju, v katerem so bile uvožene, ker jih je predelala povezana družba, izvozno ceno konstruirati na podlagi neposredne prodaje proizvajalca izvoznika v EU, ki bi jo po možnosti dopolnila z izvoznimi cenami družbe, zaračunanimi neodvisnim strankam v tretjih državah, in ne na podlagi cen, zaračunanih prvim neodvisnim strankam.

(45)

Komisija je začasno sklenila, da bi bilo treba predlagani pristop zavrniti. Prvič, obseg in vrednost neposredne prodaje proizvajalca izvoznika v EU sta bila v obdobju preiskave zelo omejena, zato ta prodaja ni bila reprezentativna. Drugič, prodaja v tretje države ni primerna podlaga, saj ni ustrezen pokazatelj gospodarskega položaja in ravnanja proizvajalca izvoznika na trgu Unije, zlasti zaradi dejstva, da je proizvajalec izvoznik prek povezanih trgovcev v Unijo v istem obdobju prodal velike količine izdelkov.

(46)

Proizvajalec izvoznik je trdil tudi, da bi bilo treba prilagoditve omejiti na stroške „nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo“ ter da bi morale biti te prilagoditve tako smiselno povezane s postopkom nadaljnje prodaje. Zato ti stroški ne morejo vključevati na primer PSA-stroškov, ki jih običajno krije proizvajalec, predelovalec ali izvoznik. PSA-stroški povezanih družb v EU ne bi bili razumni stroški za družbo, ki je zgolj uvoznica. Proizvajalec izvoznik in njegove povezane družbe v EU so domnevno en gospodarski subjekt, kar bi vplivalo na vrsto prilagoditev, ki se lahko izvedejo pri konstruiranju izvozne cene.

(47)

Družba je nadalje trdila, da bi bilo treba PSA-stroške in dobiček za konstruiranje izvozne cene ponovno izračunati, tako da bi se nanašali samo na dejavnost uvoznika.

(48)

Komisija se v zvezi s trditvijo, da bi bilo treba prilagoditve omejiti na stroške, „nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo“, sklicuje na uveljavljeno sodno prakso evropskih sodišč, v skladu s katero člen 2(9) osnovne uredbe ne izključuje prilagoditev za stroške, nastale pred uvozom, v kolikor navedene stroške običajno krije uvoznik. Poleg tega iz te sodne prakse izhaja, da obstoj enega samega gospodarskega subjekta ne vpliva na uporabo člena 2(9) osnovne uredbe ali na prilagoditve, določene v navedenem členu. Ta sodna praksa kaže tudi, da dejstvo, da povezane družbe izvajajo samo nekatere funkcije, ne ovira uporabe člena 2(9) osnovne uredbe, vendar se to kaže v nižjem znesku PSA-stroškov, ki se odšteje od cene, po kateri se zadevni izdelek prvič proda naprej neodvisnemu kupcu. Zainteresirana stran, ki namerava izpodbijati obseg prilagoditev, izvedenih na podlagi člena 2(9) osnovne uredbe, v vsakem primeru nosi dokazno breme. Če ta stran meni, da so prilagoditve pretirane, mora zato predložiti konkretne dokaze in izračune, ki upravičujejo navedene trditve, ter zlasti alternativno stopnjo. Komisija meni, da stopnja PSA-stroškov, ki jo je začasno uporabila za konstruiranje izvozne cene, izraža funkcije, ki jih izvajajo povezane družbe, zato je začasno zavrnila te trditve.

(49)

Komisija je primerjala normalno vrednost in izvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na podlagi franko tovarna.

(50)

Pritožnik je zahteval, da Komisija uporabi izredno metodo za ciljno usmerjen damping, določeno v drugem stavku člena 2(11) osnovne protidampinške uredbe, saj „obstaja vzorec izvoznih cen, ki se bistveno razlikuje med različnimi kupci in regijami, zaradi česar bodo stopnje dampinga bistveno višje, [saj] je indijski izvoz usmerjen […] v Združeno kraljestvo, Španijo, Italijo in Francijo ter na določene velike stranke“.

(51)

Komisija je začasno zavrnila trditve o ciljno usmerjenem dampingu, saj pritožnik ni predložil dovolj dokazov v podporo svoji trditvi. Edini dokazi, ki jih je predložil, so bili podatki Eurostata, ki kažejo, da večina izvoza proizvajalcev izvoznikov v EU vstopi prek samo štirih držav članic. Vendar bi se lahko ti izvoženi izdelki naknadno poslali v druge države članice. Še pomembneje, predloženi niso bili nobeni podatki, ki bi dokazovali razlike v cenah med državami članicami.

(52)

Poleg tega Komisija ni mogla določiti vzorca izvoznih cen, ki bi se bistveno razlikovale med različnimi kupci in regijami. Preiskava je pokazala, da so bile cene proizvajalcev Unije, ki so prodajali v nekaterih državah članicah, nižje od povprečne cene v Uniji, vendar tega ni bilo mogoče povezati z morebitnimi ciljno usmerjenimi dampinškimi praksami, zlasti ker je to za cene veljalo že pred tem, ko so indijski proizvajalci izvozniki začeli izvažati v EU.

(53)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile izvedene za stroške prevoza in zavarovanja, manipulativne stroške, stroške pakiranja, stroške kredita, bančne stroške, provizije, uvozne dajatve in poprodajne stroške. Vendar prilagoditve za povračilo dajatev niso bile izvedene, saj proizvajalca izvoznika nista dokazala, da je neplačani ali vrnjeni davek na izvoz vključen v domačo ceno.

(54)

Indijska proizvajalca izvoznika sta zelo pozno v preiskavi trdila, da obstajajo bistvene fizikalne razlike med izdelki z različnimi kontrolnimi številkami proizvoda (PCN), ki bi upravičile prilagoditve za pošteno primerjavo cen ali izključitev nekaterih posebnih izdelkov, ki jih prodaja pritožnik. Vendar informacije, ki kažejo take razlike v fizikalnih lastnostih in morebitno vrednost prilagoditev, niso bile dovolj utemeljene, da bi se v tej fazi preiskave sprejelo stališče v zvezi s tem. Trditev je bila zato začasno zavrnjena.

(55)

Komisija je za sodelujoča proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(56)

Stopnja sodelovanja je v tem primeru visoka, saj je uvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal 100 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Komisija je na podlagi tega sklenila, da bo preostalo stopnjo dampinga določila na ravni sodelujoče družbe z najvišjo stopnjo dampinga.

(57)

Začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, so:

(58)

Podobni izdelek so v obdobju preiskave izdelovali trije proizvajalci Unije. Ti predstavljajo „industrijo Unije“ v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(59)

Ker so v Uniji samo trije proizvajalci in ker je skupina SG PAM Group predložila podatke za svoje podružnice in ocene za edinega nesodelujočega proizvajalca Unije, so vsi podatki navedeni v obliki indeksov ali razponov, da se zaščiti zaupnost drugega proizvajalca Unije, ki je sodeloval v preiskavi.

(60)

Celotna proizvodnja v Uniji v obdobju preiskave je bila določena na 550 000–650 000 ton. Komisija je celotno proizvodnjo v Uniji določila na podlagi vseh razpoložljivih informacij o industriji Unije, kot so informacije iz pritožbe za nesodelujočega proizvajalca in podatki, ki sta jih sodelujoča proizvajalca Unije zagotovila med preiskavo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 7, so v Uniji samo trije proizvajalci, sodelujoča proizvajalca pa predstavljata približno 96 % celotne proizvodnje Unije.

(61)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi obsega celotne prodaje industrije Unije v Uniji, ki mu je prištela uvoz iz tretjih držav v Unijo. Celotno prodajo industrije Unije je določila na podlagi podatkov, ki jih je prejela od sodelujočih proizvajalcev Unije, in informacij iz pritožbe za nesodelujočega proizvajalca. Podatki o obsegu uvoza so temeljili na podatkih Eurostata.

(62)

Potrošnja Unije se je gibala na naslednji način:

Potrošnja Unije

(63)

Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3,3 %. Krivulja potrošnje Unije je imela obliko črke U, saj se je v obdobju 2011–2012 močno zmanjšala (za več kot 16 %), v obdobju preiskave pa močno povečala. Končni uporabniki cevi iz nodularnega litega železa so družbe za oskrbo z vodo, kanalizacijo ali namakanje. Te družbe so najpogosteje javni subjekti, odvisni od vladnega financiranja. Gospodarska kriza se je leta 2011 in 2012 spremenila v resnično krizo javnega dolga. To je vlade Unije spodbudilo k znatnemu zmanjšanju javnih naložb in odhodkov, kar pojasnjuje bistveno zmanjšanje povpraševanja po ceveh iz nodularnega litega železa, zlasti v državah, kot so Španija, Portugalska in Italija.

(64)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Ti podatki so bili v skladu s podatki, ki sta jih predložila proizvajalca izvoznika iz Indije. Tržni delež uvoza je bil določen na isti podlagi.

(65)

Uvoz iz zadevne države v Unijo se je gibal na naslednji način:

Obseg uvoza (v metričnih tonah) in tržni delež

(66)

Obseg uvoza iz Indije se je v obravnavanem obdobju kljub krčenju trga bistveno povečal, in sicer za več kot 22 %. Tržni delež indijskih proizvajalcev izvoznikov se je v istem obdobju povečal za 3,5 odstotne točke.

(67)

Komisija je cene uvoza določila na podlagi podatkov Eurostata. Nelojalno nižanje prodajnih cen zaradi uvoza je bilo določeno na podlagi podatkov, ki so jih predložili proizvajalca izvoznika iz Unije in industrija Unije.

(68)

Povprečna cena uvoza iz Indije v Unijo se je gibala na naslednji način:

Uvozne cene (EUR/tono)

(69)

Indijske cene so se v obravnavanem obdobju nekoliko znižale. Leta 2012 so se zvišale (za 5,7 %), leta 2013 pa so se še bolj znižale (za 6,2 %).

(70)

Komisija je nelojalno nižanje prodajnih cen v obdobju preiskave določila tako, da je primerjala:

(71)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je preiskava učinka dampinškega uvoza na industrijo Unije vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov, ki so vplivali na stanje industrije Unije v obravnavanem obdobju.

(72)

Komisija je za določitev škode razlikovala med makro- in mikroekonomskimi kazalniki škode. Makroekonomske kazalnike je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev Unije in ocen iz pritožbe za nesodelujočega proizvajalca. Mikroekonomske kazalnike pa je ocenila na podlagi podatkov iz izpolnjenih vprašalnikov sodelujočih proizvajalcev Unije. Za oba sklopa podatkov je bilo ugotovljeno, da sta reprezentativna za gospodarski položaj industrije Unije.

(73)

Makroekonomski kazalniki so: proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, obseg prodaje, tržni delež, rast, zaposlenost, produktivnost, višina stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga.

(74)

Mikroekonomski kazalniki so: povprečne cene na enoto, stroški na enoto, stroški dela, zaloge, dobičkonosnost, denarni tok, naložbe, donosnost naložb in zmožnost zbiranja kapitala.

(75)

Celotna proizvodnja Unije, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(76)

Celotna proizvodnja industrije Unije je bila v obdobju preiskave kljub veliko manjši prodaji v EU nekoliko večja kot leta 2011. Povečanje proizvodnje je mogoče pojasniti s povečanjem izvoza.

(77)

Proizvodna zmogljivost je v obravnavanem obdobju ostala nespremenjena. Izkoriščenost zmogljivosti se je nekoliko povečala v skladu s povečanjem proizvodnje v obravnavanem obdobju. Kljub temu je ostala na nizki ravni, in sicer [53 %–58 %]. Proizvodnja cevi iz nodularnega litega železa je panoga z razmeroma visokimi stalnimi stroški. Slaba izkoriščenost zmogljivosti zmanjša sposobnost kritja stalnih stroškov, kar je eden od vzrokov za slabo dobičkonosnost industrije Unije.

(78)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala na naslednji način:

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije

(79)

Prodaja industrije Unije se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 6,4 % na 450 000–500 000 v obdobju preiskave. Obseg prodaje industrije Unije se je zmanjšal veliko bolj kot potrošnja.

(80)

Celotna potrošnja zadevnega izdelka v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za skoraj 3,3 %. Potrošnja se je leta 2012 močno zmanjšala, in sicer za več kot 16 %, leta 2013 je ostala na nizki ravni, v obdobju preiskave pa se je začela povečevati. Prodaja industrije Unije, uvoz iz tretjih držav in uvoz iz Indije so bili na začetku obravnavanega obdobja v skladu s potrošnjo. Vendar je indijskim proizvajalcem leta 2013, ko je bila potrošnja še vedno na nizki ravni, dobičkonosnost industrije Unije pa negativna, uspelo bistveno povečati svojo prodajo in tržni delež. Takšno uspešno povečanje prodaje indijskih proizvajalcev na nazadujočem trgu je bilo mogoče zaradi agresivnih praks nelojalnega nižanja prodajnih cen in dampinga. Agresivne strategije prodaje in določanja cen so se nadaljevale v obdobju preiskave. Zato se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal veliko bolj kot potrošnja, tržni delež industrije Unije pa se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 2,5 odstotne točke, medtem ko se je tržni delež indijskih proizvajalcev v istem obdobju povečal za 3,5 odstotne točke.

(81)

Zaposlenost in produktivnost sta se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Zaposlenost in produktivnost

(82)

Zaposlenost in produktivnost sta bili v obdobju preiskave na podobni ravni kot leta 2011. Vendar je dejstvo, da se zaposlenost ni zmanjšala, predvsem posledica bistvenega povečanja prodaje zunaj Unije, kot je navedeno v uvodni izjavi 77.

(83)

Vse stopnje dampinga so bile znatno nad stopnjo de minimis. Višina dejanskih stopenj dampinga glede na obseg in cene uvoza iz zadevne države je znatno vplivala na industrijo Unije.

(84)

To je prva protidampinška preiskava zadevnega izdelka. Zato ni bilo na voljo nobenih podatkov za oceno učinkov morebitnega preteklega dampinga.

(85)

Povprečje prodajnih cen na enoto sodelujočih proizvajalcev Unije pri prodaji nepovezanim strankam v Uniji se je v obravnavanem obdobju gibalo na naslednji način:

Prodajne cene v Uniji

(86)

Povprečna prodajna cena na enoto se je na splošno gibala v skladu s stroški proizvodnje. Leta 2012, ko so se stroški proizvodnje zvišali, se je zvišala, od leta 2013 do obdobja preiskave pa se je vztrajno zniževala v skladu z znižanjem stroškov proizvodnje. Stroški proizvodnje so se znižali, predvsem zaradi znižanja cene glavne surovine, tj. železove rude in odpadnih kovin.

(87)

Povprečni stroški dela sodelujočih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Povprečni stroški dela na zaposlenega

(88)

Povprečni stroški dela na zaposlenega so se v obravnavanem obdobju povečali za 4 %. To povečanje je bilo manjše od splošnega zvišanja plač v Uniji, kot je o njem poročal Eurostat.

(89)

Ravni zalog sodelujočih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibale na naslednji način:

Zaloge

(90)

Raven končnih zalog se je v obravnavanem obdobju znižala. Znižanje ravni zalog je predvsem posledica strožjih zahtev glede obratnih sredstev, ki jih je uvedlo vodstvo industrije Unije.

(91)

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb sodelujočih proizvajalcev Unije so se v obravnavanem obdobju gibali na naslednji način:

Dobičkonosnost, denarni tok, naložbe in donosnost naložb

(92)

Komisija je dobičkonosnost sodelujočih proizvajalcev Unije določila tako, da je neto dobiček pred obdavčitvijo pri prodaji podobnega izdelka nepovezanim strankam v Uniji izrazila kot odstotek prihodkov od navedene prodaje. Dobičkonosnost industrije Unije se je zmanjšala z 2,5 %–3,0 % leta 2011 na 1,5 %–2,0 % v obdobju preiskave, v letih 2012 in 2013 pa je bila negativna. Večina prodaje zadevnega izdelka v EU je bila opravljena prek prodajnih podružnic sodelujočih proizvajalcev EU, zato so se upoštevali njihovi stroški in dobičkonosnost.

(93)

Neto denarni tok je sposobnost sodelujočih proizvajalcev Unije, da sami financirajo svoje dejavnosti. Denarni tok je bil v obdobju preiskave na podobni ravni kot leta 2011.

(94)

Raven naložb je bila v obdobju preiskave višja kot leta 2011. Vendar je bila v letih 2012 in 2013 precej nižja, zvišanje v obdobju preiskave pa ni izravnalo znižanja v prejšnjih letih. Donosnost naložb je dobiček v odstotkih neto knjigovodske vrednosti naložb. Donosnost naložb je bila v obdobju preiskave bistveno nižja kot leta 2011.

(95)

Industrija Unije je na nazadujočem trgu izgubila 2,5 odstotne točke tržnega deleža, njena prodaja na trgu Unije pa se je zmanjšala za skoraj 6,4 %. Izkoriščenost zmogljivosti je v celotnem obravnavanem obdobju ostala na nizki ravni, in sicer 53 %–58 %, kar je vplivalo na sposobnost industrije Unije, da absorbira stalne stroške. Čeprav se je dobičkonosnost industrije Unije po letu 2012, ko je dosegla najnižjo točko, nekoliko zvišala, je bila v obdobju preiskave še vedno zelo nizka, in sicer 1,5 %–2,0 %, kar je znatno pod ciljnim dobičkom. Indijski uvoz se je v istem obdobju povečal za 22,6 %, njegov tržni delež pa za 3,5 odstotne točke.

(96)

Drugi kazalniki so ostali razmeroma nespremenjeni. Vendar se je njihovo poslabšanje v veliki meri preprečilo z bistvenim povečanjem prodaje industrije Unije zunaj Unije. Edini kazalnik, ki je v obravnavanem obdobju pokazal jasen pozitiven trend, so bile naložbe, ki so se povečale za 20 %. Vendar je bila raven naložb v letih 2012 in 2013 precej nižja, zvišanje v obdobju preiskave pa ni niti izravnalo znižanja v prejšnjih letih.

(97)

Zaradi zelo nizke dobičkonosnosti in nenehnega zmanjševanja prodaje in tržnega deleža v Uniji se je industrija Unije znašla v težkem gospodarskem položaju.

(98)

Komisija je na podlagi navedenega začasno sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(99)

Komisija je v skladu s členom 3(6) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Unije. V skladu s členom 3(7) osnovne uredbe je proučila tudi druge znane dejavnike, ki bi lahko hkrati povzročali škodo industriji Unije. Komisija je zagotovila, da se morebitna škoda, ki so jo povzročili drugi dejavniki in ne dampinški uvoz iz zadevne države, ni pripisala temu dampinškemu uvozu. Ti dejavniki so gospodarska kriza in manjše povpraševanje, uvoz iz tretjih držav, izvoz industrije Unije in konkurenca nadomestnih izdelkov, kot so plastične cevi.

(100)

Obseg prodaje indijskih proizvajalcev izvoznikov v Uniji je bil že na začetku obravnavanega obdobja skoraj dvakrat večji 75 000–85 000 od obsega vsega ostalega uvoza skupaj (45,8 kt). Prodaja indijskih proizvajalcev se je leta 2012 gibala v skladu s potrošnjo, vendar je ohranila približno 10–15-odstotni tržni delež. Vendar je indijskim proizvajalcem leta 2013, ko je bila potrošnja še vedno na nizki ravni, dobičkonosnost industrije Unije pa negativna, uspelo bistveno povečati svojo prodajo in tržni delež. Takšno uspešno povečanje prodaje indijskih proizvajalcev na nazadujočem trgu je bilo mogoče zaradi agresivnega določanja dampinških cen, saj so se indijske uvozne cene leta 2013 v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta znižale za 6,2 %. Agresivno določanje cen se je nadaljevalo v obdobju preiskave. Obseg prodaje indijskih proizvajalcev izvoznikov je v obdobju preiskave presegel 100 000 ton, njihov tržni delež pa je dosegel 15 %–20 %. Takšno hitro povečanje je bilo mogoče zaradi znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen proizvajalcev Unije. Ugotovljeni stopnji nelojalnega nižanja prodajnih cen sta 34 % in 42,4 %. Medtem ko sta se prodaja in tržni delež indijskih proizvajalcev izvoznikov močno povečala, se je obseg prodaje industrije Unije zmanjšal veliko bolj kot potrošnja, prodaja industrije Unije se je zmanjšala za 6,4 %, njen tržni delež pa za 2,5 odstotne točke.

(101)

Glede na jasno sovpadanje znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen proizvajalcev Unije zaradi indijskega dampinškega uvoza ter zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža industrije Unije, ki je povzročilo zelo nizko dobičkonosnost, se sklene, da je bil dampinški uvoz razlog za slab položaj industrije Unije.

(102)

Potrošnja zadevnega izdelka v Uniji se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 3,3 %, indijski uvoz pa se je v istem obdobju povečal za 22,6 %. Glavni upad potrošnje (za 15 % v obdobju 2011–2012) je bil posledica gospodarske krize in zmanjšanja javnih izdatkov. Videti je, da je zmanjšanje potrošnje prispevalo k škodi na začetku obravnavanega obdobja in morda tudi leta 2013. Vendar je bil dampinški uvoz iz Indije leta 2013 in zlasti v obdobju preiskave glavni dejavnik škode, ki je zmanjševal prodajo industrije Unije v Uniji in preprečeval ponovno vzpostavitev trajnostne dobičkonosnosti.

(103)

Obseg uvoza iz drugih tretjih držav se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Obseg uvoza iz tretjih držav (v metričnih tonah)

(104)

Uvoz iz Indije je predstavljal večino celotnega uvoza v Unijo (več kot 70 %) v obdobju preiskave. Uvoz iz Indije se je v obravnavanem obdobju povečal za več kot 22 %, uvoz iz drugih držav pa se je v istem obdobju zmanjšal za več kot 20 %. Tržni delež uvoza iz Indije se je povečal za 2,5 odstotne točke, tržni delež uvoza iz drugih držav pa se je zmanjšal za več kot eno odstotno točko. Glede na majhen obseg uvoza iz tretjih držav in dejstvo, da sta se obseg in tržni delež tega uvoza zmanjšala, nič ne kaže na to, da je ta uvoz povzročil škodo industriji Unije.

(105)

Proizvajalca izvoznika sta trdila, da je eden od proizvajalcev Unije zadevni izdelek uvažal iz svojih proizvodnih obratov na Kitajskem in si s tem sam povzročal škodo. Ta trditev ni bila podprta z nobenimi dokazi. Preverjeni dokazi so pokazali, da je bil obseg uvoza v Unijo iz kitajskih obratov, povezanih s proizvajalcem Unije, zelo majhen. Poleg tega se je uvoz s Kitajske v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšal in izgubil več kot 2 odstotni točki tržnega deleža, kar jasno kaže, da ta uvoz ni povzročil škode.

(106)

Obseg izvoza sodelujočih proizvajalcev Unije se je v obravnavanem obdobju gibal na naslednji način:

Izvoz sodelujočih proizvajalcev Unije

(107)

Prodaja industrije Unije zunaj Unije se je v obravnavanem obdobju močno povečala, in sicer za 30 %, povprečna prodajna cena pa je ostala razmeroma nespremenjena. Zato je prodaja zunaj Unije v bistvu dejavnik, ki je zmanjšal škodo. Če se prodaja zunaj Unije ne bi povečala, bi bil položaj industrije Unije še slabši.

(108)

Zainteresirane strani so trdile, da je škoda posledica močne konkurence nadomestnih izdelkov, zlasti plastičnih cevi (polietilen (PE), polivinil klorid (PVC) in polipropilen (PP)). Cene plastičnih cevi z manjšimi premeri na enoto so sprva bistveno nižje. Če pa se upoštevajo stroški vzdrževanja in življenjska doba izdelka, ima zadevni izdelek dolgoročne stroškovne prednosti. Plastične cevi izvajajo nekaj konkurenčnega pritiska na zadevni izdelek, zlasti cevi z manjšimi premeri. Vendar cevi iz nodularnega litega železa v obravnavanem obdobju tržnega deleža niso izgubile zaradi plastičnih cevi, v nekaterih primerih pa so cevi iz nodularnega litega železa v istem obdobju celo ponovno pridobile nekaj tržnega deleža v škodo plastičnih cevi. Zato konkurenca plastičnih nadomestnih izdelkov najverjetneje ni povzročila znatne škode v obravnavanem obdobju.

(109)

Začasno je bilo ugotovljeno, da obstaja vzročna zveza med škodo, ki so jo utrpeli proizvajalci Unije, in dampinškim uvozom iz zadevne države. Nelojalno nižanje prodajnih cen industrije Unije zaradi dampinškega uvoza jasno sovpada z zmanjšanjem prodaje industrije Unije v EU in njenega tržnega deleža v EU. Dampinški uvoz iz Indije je v obdobju preiskave nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 34 % in 42,4 %. To je močno zmanjšalo dobičkonosnost industrije EU.

(110)

Komisija je opredelila učinke vseh znanih dejavnikov na položaj industrije Unije in jih ločila od škodljivih učinkov dampinškega uvoza. Gospodarska kriza in zmanjšanje povpraševanja sta prispevala k škodi na začetku obravnavanega obdobja in morda tudi leta 2013. Vendar se položaj industrije Unije zagotovo ne bi tako močno poslabšal, če ne bi bilo znatnega nelojalnega nižanja prodajnih cen industrije Unije zaradi dampinškega uvoza. Prodaja se ne bi zmanjšala v takem obsegu, zmogljivost bi bila bolje izkoriščena, dobičkonosnost pa bi bila bolj trajnostna. Zato je bilo začasno ugotovljeno, da zmanjšanje potrošnje ne prekine vzročne zveze med dampinškim uvozom in znatno škodo.

(111)

Začasno je bilo ugotovljeno, da drugi opredeljeni dejavniki, kot so uvoz iz tretjih držav, izvoz industrije Unije in konkurenca nadomestnih izdelkov, ne prekinejo navedene vzročne zveze, tudi če se upošteva njihov morebitni skupni učinek.

(112)

Na podlagi navedenega je Komisija v tej fazi sklenila, da je znatna škoda, ki jo je utrpela industrija Unije, posledica dampinškega uvoza iz Indije in da drugi posamično ali skupaj upoštevani dejavniki niso prekinili vzročne zveze. Škoda se večinoma kaže v zmanjšanju prodaje v Uniji, izgubi tržnega deleža, slabi izkoriščenosti zmogljivosti in slabi dobičkonosnosti industrije Unije.

(113)

Komisija je v skladu s členom 21 osnovne uredbe proučila, ali bi bila uvedba protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Posebno pozornost je posvetila potrebi po odpravi učinkov škodljivega dampinga, ki izkrivljajo trgovino, in ponovni vzpostavitvi učinkovite konkurence. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni vseh različnih zadevnih interesov, vključno z interesi industrije Unije, distributerjev in končnih uporabnikov, kot so družbe za oskrbo z vodo, kanalizacijo ali namakanje.

(114)

Proizvodni obrati industrije Unije so v Franciji, Nemčiji, Španiji in Avstriji. Industrija Unije je neposredno zaposlovala več kot 2 400 oseb v proizvodnji in prodaji zadevnega izdelka. V preiskavi sta sodelovala dva od treh proizvajalcev. Nesodelujoči proizvajalec ni nasprotoval začetku preiskave. Kot je bilo prikazano, sta sodelujoči družbi utrpeli znatno škodo, saj je dampinški uvoz negativno vplival nanju.

(115)

Pričakuje se, da bo uvedba začasnih protidampinških dajatev ponovno vzpostavila poštene tržne pogoje na trgu Unije ter proizvajalcem Unije omogočila, da povečajo svojo prodajo in izboljšajo slabo izkoriščenost zmogljivosti. Tako bi se dobičkonosnost industrije Unije izboljšala in približala ravnem, ki se štejejo kot potrebne za to kapitalsko intenzivno industrijo, preprečila pa bi se tudi izguba delovnih mest. Zelo verjetno je, da se bo brez ukrepov gospodarski položaj industrije Unije še poslabšal.

(116)

Zato se začasno sklene, da bi bila uvedba protidampinških dajatev v interesu industrije Unije.

(117)

Noben nepovezan uvoznik se ni javil v roku, določenem v obvestilu o začetku. Javilo pa se je veliko distributerjev, ki so izrazili svoje mnenje. Vendar jih je le nekaj predložilo bolj utemeljene podatke, ki so omogočili poglobljeno analizo. V preiskavi je sodelovalo le nekaj končnih uporabnikov.

(118)

Več zainteresiranih strani (predvsem distributerji izdelkov industrije Unije in združenja delavcev v kovinski industriji) se je strinjalo s preiskavo in zahtevalo ponovno vzpostavitev poštene konkurence, obžalovali so škodljivi položaj industrije Unije in trdili, da bi proizvodna zmogljivost industrije Unije prenehala obstajati, delovna mesta v Uniji pa bi bila izgubljena, če se dajatve ne bi uvedle.

(119)

Distributerji zadevnega izdelka, uvoženega iz Indije, in več končnih uporabnikov, tj. družb za oskrbo z vodo, kanalizacijo in namakanje, so nasprotovali uvedbi ukrepov. Izrazili so pomisleke o tem, da bi skupina SG PAM Group dobila skoraj monopolni položaj na trgu Unije, če bi se uvoz iz Indije zmanjšal zaradi uvedbe ukrepov, kar pa bi povzročilo zvišanje cen. Skupina SG PAM Group ima na trgu Unije zelo močen položaj. Vendar obstaja več dejavnikov, ki očitno zmanjšujejo njeno tržno moč. Prvi dejavnik sta druga dva proizvajalca Unije, ki imata proste zmogljivosti in lahko zagotovita učinkovito konkurenco, če cene skupine SG PAM Group postanejo previsoke.

(120)

Poleg tega je v tretjih državah (Kitajska, Turčija, Rusija in Švica) več proizvajalcev, ki že prodajajo na trg EU. Njihov obseg prodaje je bil v obravnavanem obdobju majhen in se je zmanjševal. Vendar je videti, da je bil glavni razlog za tako zmanjšanje prodaje drugih uvoznikov agresivna konkurenca indijskih proizvajalcev. Indijske dampinške cene so bile bistveno nižje od cen vseh drugih pomembnih držav uvoznic (z izjemo Rusije). Če bi industrija Unije enostransko zvišala cene, bi se lahko uvoz iz drugih držav kratko- do srednjeročno povečal, saj so izvozniki iz drugih držav že prisotni v Uniji.

Povprečna uvozna cena v EUR

(121)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da v tej fazi preiskave ni utemeljenih razlogov, zaradi katerih uvedba ukrepov za uvoz cevi iz nodularnega litega železa s poreklom iz Indije ne bi bila v interesu Unije. Komisija bo v zaključni fazi kljub temu še naprej preiskovala morebitne učinke na konkurenco na trgu Unije na podlagi dodatnih informacij, ki jih bo prejela.

(122)

Glede na sklepe Komisije o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(123)

Pri določitvi stopnje ukrepov je Komisija najprej analizirala višino dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo škode, ki jo je utrpela industrija Unije.

(124)

Škoda bi bila odpravljena, če bi industrija Unije lahko krila svoje proizvodne stroške in ustvarila dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga taka industrija v tem sektorju od prodaje podobnega izdelka na trgu Unije lahko razumno ustvarila v običajnih konkurenčnih pogojih, tj. brez dampinškega uvoza.

(125)

Pritožnik trdi, da industrija pričakuje dobičkonosnost nad 12 %, če ni dampinškega uvoza, saj je takšno dobičkonosnost dosegala v letih pred obravnavanim obdobjem. Opozoriti je treba, da je bil obseg prodaje industrije Unije v letih pred obravnavanim obdobjem izjemno velik zaradi gospodarskega razcveta v obdobju 2007–2008 in fiskalnih spodbud v okviru javne porabe vlad Unije za preprečevanje učinkov gospodarske krize leta 2009. Zato navedenih let ni mogoče šteti kot reprezentativnih za dobičkonosnost industrije Unije. Pritožnik trdi tudi, da je dvomestna dobičkonosnost utemeljena z visoko stopnjo porabe za raziskave in razvoj. Preiskava je pokazala le malo dokazov o intenzivni dejavnosti na področju raziskav in razvoja, saj so odhodki za raziskave in razvoj v primeru proizvajalca Unije, ki je imel najvišje odhodke za raziskave in razvoj, leta 2011 pomenili manj kot 2 % prihodkov od prodaje, v obdobju preiskave pa še manj.

(126)

V prejšnjih preiskavah v zvezi s podobnimi izdelki, tj. nekaterimi brezšivnimi cevmi iz nerjavnega jekla (5) ter nekaterimi varjenimi cevmi in votlimi profili iz železa ali nelegiranega jekla (6), se je štelo, da bi se lahko 5-odstotna stopnja dobička obravnavala kot ustrezna stopnja, ki naj bi jo industrija Unije dosegla, če ne bi bilo škodljivega dampinga. Cevi iz nodularnega litega železa so v številnih pogledih podobne brezšivnim jeklenim cevem ter varjenim cevem iz železa ali nelegiranega jekla, saj surovo železo predstavlja velik del stroškov njihove proizvodnje, uporabljajo pa se lahko tudi za prenos vode. Zato se začasno šteje, da je 5-odstotna stopnja dobičkonosnosti razumna tudi za industrijo cevi iz nodularnega litega železa.

(127)

Komisija je nato določila stopnjo odprave škode na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, kot je bila ugotovljena za izračune nelojalnega nižanja cen, in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki sta ga sodelujoča proizvajalca Unije prodajala na trgu Unije v obdobju preiskave. Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila izražena kot odstotek tehtane povprečne uvozne vrednosti CIF.

(128)

Za uvoz cevi iz nodularnega litega železa (imenovanega tudi sferoidno grafitno lito železo) s poreklom iz Indije bi bilo treba uvesti začasne protidampinške ukrepe v skladu s pravilom nižje dajatve iz člena 7(2) osnovne uredbe. Komisija je primerjala stopnje škode in stopnje dampinga. Višino dajatve bi bilo treba določiti na nižji od obeh ravni (dampinga in škode).

(129)

Na podlagi navedenega bi morale biti začasne protidampinške stopnje dajatve, izražene kot cena CIF meja Unije brez plačane carine, naslednje:

(130)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje, v katerem so bile te družbe med to preiskavo. Te stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka, ki ima poreklo iz zadevne države, tj. Indije, in so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi, ki so izrecno navedeni, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Zanje se ne smejo uporabljati nobene individualne stopnje protidampinške dajatve.

(131)

Družba lahko zaprosi za uporabo teh posameznih stopenj protidampinških dajatev, če naknadno spremeni ime svojega subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (7). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi je mogoče dokazati, da sprememba ne vpliva na upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo o spremembi imena.

(132)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi velikih razlik v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba posameznih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo posamezne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora biti v skladu z zahtevami iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega navedeni račun ni bil predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(133)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za vse druge družbe uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(134)

Komisija bo v interesu dobrega upravljanja zainteresirane strani pozvala, naj ji v določenem roku predložijo pisne pripombe in/ali zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(135)

Ugotovitve v zvezi z uvedbo začasnih dajatev so začasne in jih bo morda treba v zaključni fazi preiskave spremeniti –

(a)

zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba;

(b)

Komisiji predložijo svoje pisne pripombe ter

(c)

zaprosijo za zaslišanje pred Komisijo in/ali pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.