31997R0894

Uredba Sveta (ES) št. 894/97

z dne 29. aprila 1997

o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

(1) ker je bila Uredba Sveta (EGS) št. 3094/86 z dne 7. oktobra 1986 o določenih tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov [3] pogosto in bistveno spremenjena; ker naj se zaradi jasnosti in racionalnosti ta uredba kodificira;

(2) ker naj se za zagotovitev varstva morskih bioloških virov in uravnoteženega izkoriščanja ribolovnih virov tako zaradi ribičev kot potrošnikov določijo tehnični ukrepi za ohranjanje ribolovnih virov, ki med drugim določajo velikosti očes mrež, stopnje prilova in dovoljene velikosti rib, kot tudi omejitev ribolova na določenih območjih in obdobjih ter z določenim orodjem;

(3) ker je treba vzpostaviti ravnotežje med prilagoditvijo tehničnih ohranitvenih ukrepov raznolikosti ribištev in potrebo po homogenih pravilih, ki se lažje uporabljajo;

(4) ker naj se v to uredbo vključijo pravila, ki urejajo ribolov v Skagerraku in Kattegatu, za katera so se medsebojno dogovorili Skupnost ter Norveška in Švedska; ker je torej, ob upoštevanju znanstvenih nasvetov, treba vzpostaviti sezonske omejitve določenih ribiških dejavnosti v Skagerraku in Kattegatu;

(5) ker naj bi Mednarodna komisija za ribištvo v Baltiškem morju sprejela ukrepe za upravljanje ribolova v Baltiškem morju;

(6) ker zavržki trenutno predstavljajo nesprejemljivo izgubo v velikem obsegu; ker prepoved ribolova, ki uporablja nezadostno selektivne tehnike ali se izvaja na območjih, kjer se zbirajo nedorasli organizmi, skupaj s povečanjem velikosti očes mrež in prepovedjo orodij, pri katerih nastajajo zavržki, predstavlja prvi korak proti dokončni odpravi praks, ki so nezdružljive z ohranitvijo in ustrezno rabo virov; ker je treba uvesti skladen sistem upravljanja in izkoriščanja, ki čim bolj zmanjšuje zavržke;

(7) ker je primerno, da se opredelijo usmerjeni lov določenih vrst rib kot tudi prilov in zavarovane vrste;

(8) ker so obsežni poskusi pokazali, da ima lahko uporaba ploskev s kvadratastimi mrežnimi očesi pred in nad vrečo bistveno vlogo pri zmanjšanju količine podmernih rib;

(9) ker je industrijski ribolov neprekinjena dejavnost in ker naj bodo glede na to pogoji zanj stabilni;

(10) ker se lov na nekatere vrste za namen predelave v ribjo moko ali olje lahko izvaja z velikostjo očes mreže, ki odstopa od dovoljene, pod pogojem, da takšni ribolovni postopki nimajo negativnega vpliva na druge pridnene staleže, še posebej na trsko in vahnjo;

(11) ker narašča težnja po uporabi čedalje manjših velikosti očes za pridnene zabodne mreže, zapletne mreže in trislojne mreže, kar povzroča rast smrtnosti nedoraslih organizmov ciljnih vrst zadevnih ribištev;

(12) ker je treba ta trend ustaviti, velikost očes pasivnega orodja, kot so pridnene zabodne mreže, zapletne mreže in trislojne mreže pa oblikovati tako, da se doseže selektivni ulov ciljnih vrst ali skupin ciljnih vrst;

(13) ker se biološki parametri za te vrste razlikujejo po zemljepisnih območjih; ker te razlike upravičujejo uvedbo različnih ukrepov na teh območjih;

(14) ker naj se zagotovi zadostno prehodno obdobje, da bi ribičem omogočili dovolj časa za prilagoditev obstoječega orodja novim zahtevam;

(15) ker naj se opredeli način merjenja velikosti rakov in mehkužcev;

(16) ker naj se pravila v zvezi z ribolovom v 12 milj širokem obalnem pasu opredelijo tako, da so izvršljiva;

(17) ker naj se omogoči varstvo območij odraščanja, v obalnem pasu držav članic, upoštevajoč specifične biološke razmere na teh različnih območjih;

(18) ker ima lahko neselektivna uporaba zapornih plavaric pri jatah tunov in drugih vrst rib, najdenih skupaj z morskimi sesalci ali v njihovi neposredni bližini, za posledico nesmiseln ulov in ubijanje teh sesalcev;

(19) ker je uporaba zapornih plavaric, kadar je pravilno in odgovorno izvedena, učinkovita metoda ribolova izključno želenih ciljnih vrst; ker v takšnih okoliščinah več ne ogroža ohranjanja morskih sesalcev;

(20) ker je 22. decembra 1989 Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Resolucijo 44/225 o obsežnem pelagičnem ribolovu z visečimi mrežami in njegovem vplivu na žive morske vire svetovnih oceanov in morij;

(21) ker je s Sklepom 82/72 EGS [4] Svet odobril Konvencijo o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija);

(22) ker je Skupnost podpisala Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ki zahteva, da vsi člani mednarodne skupnosti sodelujejo pri ohranjanju in upravljanju živih virov odprtega morja;

(23) ker lahko nenadzorovana širitev in porast ribolova z visečimi mrežami pripelje do resnih izgub v smislu večjega ribolovnega napora in povečanja prilova vrst, ki niso ciljne vrste; ker je potemtakem zaželeno urediti ribolov z visečimi mrežami;

(24) ker naj se ta uredba zato, da se ne bi ovirale znanstvene raziskave, ne uporablja za postopke, ki bi jih izvajanje takšnih raziskav, četudi slučajno, lahko zahtevalo;

(25) ker naj se državam članicam tam, kjer je ohranjanje resno ogroženo, dovoli, da izvedejo ustrezne začasne ukrepe;

(26) ker se s sprejetjem te uredbe ne smejo razveljaviti ali ovirati dodatni nacionalni ukrepi strogo lokalnega značaja;

(27) ker se torej lahko takšni ukrepi ohranijo ali sprejmejo pod pogojem, da Komisija preuči njihovo združljivost s pravom Skupnosti in skladnost s skupno ribiško politiko;

(28) ker naj se ta uredba uporablja brez vpliva na določene nacionalne ukrepe, ki presegajo minimalne zahteve te uredbe;

(29) ker bi lahko bili potrebni nujni novi ohranitveni ukrepi in podrobna pravila o izvajanju te uredbe; ker naj se ti ukrepi in pravila sprejemajo v skladu s postopkom, določenim v členu 18 Uredbe Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi Sistema Skupnosti za ribištvo in ribogojstvo [5],

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitev območij

1. Ta uredba se uporablja za odvzem in iztovor ribolovnih virov v vseh morskih vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, razen če je drugače predvideno v členu 6(1)(b), členu 10(17) in členu 11(3), in v eni od naslednjih regij:

Regija 1

Vse vode, severno in zahodno od linije, ki teče od točke 48° severne zemljepisne širine in 18° zahodne zemljepisne dolžine; proti severu do 60° severne zemljepisne širine; nato proti vzhodu do 5° zahodne zemljepisne dolžine; nato proti severu do 60° 30′ severne zemljepisne širine; nato proti vzhodu do 4° zahodne zemljepisne dolžine; nato proti severu do 64° severne zemljepisne širine; nato proti vzhodu do obale Norveške.

Regija 2

Vse vode, severno od 48° severne zemljepisne širine, razen voda iz Regije 1 in razdelkov III b, III c in III d ICES.

Regija 3

Vse vode, ki ustrezajo podobmočjem VIII in IX ICES.

Regija 4

Vse vode, ki ustrezajo podobmočju X ICES.

Regija 5

Vse vode tistega dela vzhodnega srednjega Atlantika, ki vključuje razdelke 34.1.1, 34.1.2 in 34.1.3 ter podobmočje 34.2.0 ribolovnega območja 34 regije FAO-Cecaf, razen voda pod suverenostjo ali jurisdikcijo Španije okrog Kanarskih otokov.

Regija 6

Vse vode ob obali francoskega departmaja Gvajane.

Regija 7

Vse vode ob obali francoskih departmajev Martinik in Guadalupe.

Regija 8

Vse vode ob obali francoskega departmaja Réunion.

2. Zemljepisna območja, v tej uredbi določena z oznakami "NAFO", "ICES" in "FAO", so tista, ki jih je opredelila Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika, Mednarodni svet za raziskovanje morja in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Opisana so, ob upoštevanju vseh kasnejših sprememb, v Uredbi Sveta (EGS) št. 3179/78 z dne 28. decembra 1978 o sklenitvi Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištev severozahodnega Atlantika s strani Evropske gospodarske skupnosti [6] ter v sporočilih Komisije št. 85/C 335/02 [7] in 85/C 347/05 [8].

3. Regije iz odstavka 1 se lahko razdelijo na zemljepisna območja v skladu s postopkom iz člena 18, zlasti na osnovi opredelitev iz njegovega odstavka 2.

4. Ne glede na odstavek 2 se Kattegat za namene te uredbe na severu omeji z linijo, ki teče od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od tam do najbližje točke na švedski obali, na jugu pa z linijo, ki teče od Hasenore Heada do Gniben Pointa, od Korshagea do Spodsbjerga in od Gilbjerg Heada do Kullena.

Skagerrak se na zahodu omeji z linijo, ki teče od svetilnika Hanstholm do svetilnika Lindesnes, na jugu pa z linijo, ki teče od svetilnika Skagen do svetilnika Tistlarna in od tam do najbližje točke na švedski obali.

5. Ne glede na odstavek 2 Severno morje za namene te uredbe vključuje podobmočje IV ICES, sosednji del razdelka II ICES južno od 64° severne zemljepisne širine in tisti del razdelka III a ICES, ki ni vključen v opredelitev Skagerraka v odstavku 4.

NASLOV I

MREŽE IN POGOJI ZA NJIHOVO UPORABO

Člen 2

Najmanjše velikosti očes mrež

1. Na vseh regijah ali zemljepisnih območjih, navedenih v Prilogi I, ter, kjer je to ustrezno, odvisno od obdobja in moči motorja, je prepovedano uporabljati vlečne mreže, danske potegalke ali druge vlečne mreže, razen če je velikost očes na delu mreže z najmanjšimi očesi enaka ali večja od ene izmed minimalnih velikosti očes iz te priloge, v nadaljnjem besedilu "referenčna najmanjša velikost očes mreže", in če ulov, opravljen s takšno mrežo in obdržan na krovu vključuje:

- odstotek dovoljenih ciljnih vrst, ki je enak ali večji od odstotka iz Priloge I,

- odstotek zavarovanih vrst, ki ne presega odstotka iz Priloge I,

za referenčno najmanjšo velikost očes mreže.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko minimalni odstotek ciljnih vrst doseže s kopičenjem količin vseh ulovljenih ciljnih vrst, pod pogojem da:

- so to ciljne vrste, za katere največji odstotek zavarovanih vrst znaša 10 %,

- so to ciljne vrste, za katere je referenčna najmanjša velikost očes mreže enaka ali manjša od očes uporabljene mreže,

- skupni odstotek za vse zavarovane vrste skupaj, kot delež skupne teže vseh ciljnih vrst skupaj, ne presega 10 %.

Zavarovane vrste se za namen te uredbe opredelijo kot tiste vrste, za katere je najmanjša velikost določena v Prilogi II ali ki so za posamezno regijo v tej prilogi označene z zvezdico.

Določbe tega odstavka ne posegajo v posamezne določbe iz odstavkov 2 do 9.

2. Strgače so izvzete iz določb odstavka 1. Vendar pa je prepovedano imeti na krovu ali iztovoriti več kot 10 % zavarovanih vrst pri lovu s strgačo.

3. Odstotki iz Priloge I se izračunajo kot delež teže vseh rib, rakov in mehkužcev na krovu po sortiranju ali ob iztovoru, upoštevajoč vse pretovorjene količine.

Ne glede na prvi pododstavek se lahko pri lovu na peščenke z mrežami, katerih velikost očes je manjša od 16 mm, odstotek izmeri pred sortiranjem. Ta določba se ne uporablja za Skagerrak in Kattegat.

Odstotki se lahko izračunajo na osnovi enega ali več reprezentativnih vzorcev. Pravila za vzorčenje se lahko pripravijo v skladu s postopkom iz člena 18.

4. Sortiranje se izvede takoj po lovu. Ulov zavarovanih vrst, ki presega odstotke iz Priloge I, se takoj odvrže v morje.

5. Če je do ulova prišlo v času iste plovbe z uporabo različnih mrež z različnimi velikostmi očes ali v različnih regijah, zemljepisnih območjih ali pod dodatnimi različnimi pogoji (kot so različna časovna obdobja) in če ti različni ribolovni pogoji vsebujejo spremembo referenčnih najmanjših velikosti očes mrež (z ustreznimi odstotki) iz Priloge I, se odstotki izračunajo za vsak del ulova, opravljenega pod različnimi pogoji.

Šteje se, da je bilo vse ulovljeno s tisto mrežo na krovu, ki ima najmanjša očesa, razen če ladijski dnevnik, voden v skladu s členom 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o določitvi nadzornega sistema, ki se uporablja za skupno ribiško politiko [9], in v skladu s pravili, določenimi v izvajanju omenjenega člena, pokaže drugače.

6. Ulov se oceni kot živa teža.

Ekvivalentna teža celih škampov se za namen tega člena dobi tako, da se teža zadkov škampov pomnoži s tri.

7. Mreže z velikostjo očes, ki je manjša od velikosti očes mreže, uporabljene v skladu z odstavkom 1, se ne hranijo na krovu, razen če so ustrezno privezane in zložene, tako da jih ni mogoče takoj uporabiti. Posamezna pravila o zlaganju orodja se lahko pripravijo v skladu s postopkom iz člena 18.

8. Moč motorja se opredeli kot skupna maksimalna neprekinjena moč, ki se lahko doseže pri vztrajniku vsakega motorja in se lahko na podlagi strojnih, električnih, hidravličnih ali drugih sredstev uporabi za pogon plovila. Če pa je reduktor vgrajen v motor, se moč meri pri izhodni prirobnici reduktorja.

Za pomožne stroje, ki jih poganja motor, se ne naredijo nobeni odbitki.

Enota, s katero se izrazi moč motorja, je kilovat (kW).

Neprekinjena moč motorja se določi v skladu z zahtevami, ki jih je v svojem priporočenem mednarodnem standardu ISO 3046/1, druga izdaja, oktober 1981, sprejela Mednarodna organizacija za standardizacijo.

Spremembe, potrebne za prilagoditev zahtev iz četrtega pododstavka tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18.

9. Na krovu je prepovedano imeti ali uporabljati vse vlečne mreže, danske potegalke ali podobne vlečne mreže z velikostjo očes enako ali večjo od 90 mm, ki imajo več kot 100 očes vsaj na obodu vreče sensu stricto, brez stičišč in robov.

Vsaka vlečna mreža, danska potegalka ali podobna vlečna mreža z velikostjo očes enako ali večjo od 100 mm, je lahko opremljena, v zgornjem delu vreče, z delom (ploskev ali okno) mreže s kvadratastimi mrežnimi očesi, pripetim na stičišča ali robove, z velikostjo očes enako ali večjo od 90 mm.

"Mrežni material s kvadratastimi mrežnimi očesi" pomeni mrežni material, nameščen tako, da sta dve AB stranici očes, ki oblikujeta ploskev, na eni strani vzporedni z dolžinsko osjo vreče sensu stricto, na drugi strani pa tečeta pravokotno na dolžinsko os. AB stranica je stranica, ki je vzporedna ravnemu nizu stranic mrežnih očes, od katerih vsaka pripada sosednjemu očesu.

10. (a) Pridnene zabodne mreže, zapletne mreže in trislojne mreže z velikostjo očes, ki se ne ujema z nobeno od kategorij iz Prilog V ali VI, so prepovedane in se ne smejo hraniti na krovu ribiških plovil. V primeru trislojnih mrež je velikost očes iz te uredbe, velikost na delu mreže z najmanjšo velikostjo očes.

(b) Ko ribiška plovila opravijo ulov v Regijah 1 in/ali 2 z uporabo pridnenih zabodnih mrež, zapletnih mrež in/ali trislojnih mrež z velikostjo očes, ki ustreza eni od kategorij iz Priloge V, odstotek na krovu obdržanih količin, izražen v živi teži, za eno vrsto ali katero koli kombinacijo vrst ali skupin vrst, navedenih v ustrezni kategoriji velikosti očes, ne sme biti manjši od 70 %.

(c) Ko ribiška plovila opravijo ulov v Regiji 3 z uporabo pridnenih zabodnih mrež, zapletnih mrež in/ali trislojnih mrež z velikostjo očes, ki ustreza eni od kategorij iz Priloge VI, odstotek na krovu obdržanih količin, izražen v živi teži, za eno vrsto ali katero koli kombinacijo vrst ali skupin vrst, navedenih v ustrezni kategoriji velikosti očes, ne sme biti manjši od 70 %.

(d) Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:

(i) "pridnene zabodne ali zapletne mreže" : so vsako ribolovno orodje iz enega sloja mreže, kakorkoli pritrjeno na dno;

(ii) "trislojne mreže" so vsako ribolovno orodje iz dveh ali več slojev mreže, ki visijo vzporedno na skupni glavni vrvi, kakorkoli pritrjeno na morsko dno.

(e) Točke (a), (b), (c) in (d) se ne uporabljajo za ulov salmonidov in brezčeljustnic.

Podrobna pravila za uporabo tega odstavka, vključno z merjenjem velikosti očes mrež, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18, najkasneje 31. decembra 1997.

Člen 3

Določitev velikosti očes mrež

Tehnična pravila za določitev velikosti očes mrež se pripravijo v skladu s postopkom iz člena 18.

Člen 4

Priključki na mrežah

Ne smejo se uporabljati nobene priprave, s katerimi bi se oko na katerem koli delu ribiške mreže zaprlo ali kako drugače učinkovito zmanjšalo.

Ta odločba ne izključuje uporabe nekaterih priprav, katerih seznam in tehnični opisi se izdelajo v skladu s postopkom iz člena 18.

NASLOV II

NAJMANJŠA VELIKOST RIB, RAKOV IN MEHKUŽCEV

Člen 5

1. Riba, rak ali mehkužec je podmeren, če so njegove mere manjše od najmanjših mer, določenih v Prilogi II ali Prilogi III za ustrezno vrsto in regijo ali zemljepisno območje, če je določeno. Kadar je predvidenih več metod meritve najmanjše velikosti, se šteje, da je riba, rak ali mehkužec najmanjše velikosti, če je vsaj ena od izmerjenih mer večja od ustrezne najmanjše mere.

2. (a) Velikost rib se meri od konice gobca do konca repne plavuti.

(b) Velikost škampa in jastogov se meri, kot je prikazano v Prilogi IV:

- kot dolžina koša, vzporedno z vzdolžno osjo koša od zadnjega dela ene od očesnih jamic do zadnjega roba koša,

- kot celotna dolžina od vrha čelne osti (rostruma) do zadnjega roba telzona brez ščetin.

Ločeni zadki škampa se merijo od prednjega roba prvega navzočega člena zadka do zadnjega roba telzona brez ščetin. Zadek se izmeri zravnan in nenategnjen.

(c) Velikost velike rakovice se izmeri, kot je prikazano v Prilogi IV:

- kot dolžina koša, merjena vzporedno z vzdolžno osjo koša od medočesnega prostora do zadnjega roba koša,

- kot največja širina koša, merjena pravokotno na vzdolžno os koša,

- kot največja dolžina zadnjih dveh členov katere koli izmed klešč.

(d) Velikost morskega pajka se meri, kot je prikazano v Prilogi IV, vzdolž središčne črte od sprednjega roba koša med čelnima ostema (rostrumoma) do zadnjega roba koša.

(e) Velikost školjk se meri, kot je prikazano v Prilogi IV, prek najdaljšega dela lupine.

(f) Velikost glavonožcev se meri vzdolž hrbtne središčne črte od zadnje konice plašča do sprednjega roba plašča za lignje in sipe oziroma do ravnine oči za hobotnice.

3. Podmerni ribe, raki in mehkužci se ne smejo obdržati na krovu ali pretovarjati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati za prodajo, temveč se takoj odvržejo v morje.

Vendar se ta določba ne uporablja za:

(a) ulove zavarovanih vrst, odvzetih znotraj omejitev, opredeljenih v členu 2(1), ki niso bile odbrane od dovoljenih ciljnih vrst in se ne prodajo, razstavijo ali ponudijo za prodajo za prehrano ljudi;

(b) spodaj navedene vrste do 10 % teže skupnega ulova teh vrst:

- atlantski sled, ulovljen na katerem koli zemljepisnem območju,

- skuša, ulovljena v Severnem morju,

- vrste iz Priloge II ali Priloge III, ulovljene v Skagerraku ali Kattegatu;

(c) šuri (Trachurus spp.), skuše (Scomber spp.) in sardoni (Engraulisencrasicholus), namenjeni za živo vabo.

Odstotek podmernih rib, rakov in mehkužcev se izračuna v skladu s členom 2(3) do (6).

4. Prepovedano je iztovarjati zadke ali klešče jastogov, ki so bili ločeni od trupa in ulovljeni v regijah ali zemljepisnih območjih iz Priloge III, za katere je prikazana minimalna velikost teh vrst.

Iztovoriti se smejo samo cele pokrovače (Pecten spp.)

5. Najmanjša velikost za vrste, označene z zvezdico v Prilogi II ali III, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 18.

NASLOV III

PREPOVED RIBOLOVA

Člen 6

Losos in morska postrv

1. Losos in morska postrv se ne smeta obdržati na krovu ali pretovarjati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati za prodajo, temveč se takoj ob ulovu vrneta v morje:

(a) v vodah, ki se nahajajo zunaj pasu 12 milj od temeljnih črt držav članic v regijah 1, 2, 3 in 4;

(b) z odstopanjem od člena 1(1), zunaj voda pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic v Regijah 1, 2, 3 in 4;

(c) med ribolovom z vlečno mrežo, dansko potegalko ali podobnimi vlečnimi mrežami, katerih velikost očes je manjša od 70 mm.

2. V Skagerraku in Kattegatu je prepovedan lov na lososa in morsko postrv zunaj pasu štirih milj od temeljnih črt.

Člen 7

Atlantski sled

1. Lov na atlantskega sleda je prepovedan vsako leto od 15. avgusta do 30. septembra na zemljepisnem območju, omejenem z linijo, ki povezuje naslednje točke:

- Butt of Lewis,

- Cape Wrath,

- 58° 55′ severne zemljepisne širine, 5° 00′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 58° 55′ severne zemljepisne širine, 7° 10′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 58° 20′ severne zemljepisne širine, 8° 20′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 57° 40′ severne zemljepisne širine, 8° 20′ zahodne zemljepisne dolžine,

- zahodno obalo Severnega Uista pri 57° 40′ severne zemljepisne širine, nato vzdolž severne obale otoka vse do 57° 40′ 36″ severne zemljepisne širine in 7° 20′ 39″ zahodne zemljepisne dolžine,

- 57° 50′ 03″ severne zemljepisne širine, 7° 08′ 06″ zahodne zemljepisne dolžine,

- severovzhodno vzdolž zahodne obale Lewisa vse do izhodiščne točke (Butt of Lewis).

2. Na krovu je prepovedano hraniti količino atlantskega sleda, ki presega 5 % skupne teže rib, rakov in mehkužcev na krovu, ulovljenih na tem območju v obdobju iz odstavka 1. Odstotek se izračuna v skladu s členom 2(3) do (6).

3. Lov na atlantskega sleda je prepovedan od 1. julija do 31. oktobra na območju, omejenem z naslednjimi koordinatami:

- zahodna obala Danske pri 55° 30′ severne zemljepisne širine,

- 55° 30′ severne zemljepisne širine, 7° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 57° 00′ severne zemljepisne širine, 7° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- zahodna obala Danske pri 57° 00′ severne zemljepisne širine.

4. Lov na atlantskega sleda je prepovedan na območjih, ki segajo od 6 do 12 milj stran od zahodne obale Združenega kraljestva, merjeno od temeljnih črt med 54° 10′ in 54° 45′ severne zemljepisne širine za obdobje od 15. avgusta do 30. septembra in med 55° 30′ ter 55° 45′ severne zemljepisne širine za obdobje od 15. avgusta do 15. septembra.

5. Lov na atlantskega sleda je prepovedan vse leto v Irskem morju (razdelek VII a ICES) na morskem območju med zahodnimi obalami Škotske, Anglije in Walesa ter med črto 12 milj od temeljnih črt teh obal, ki na jugu meji na 53° 20′ severne zemljepisne širine, na severozahodu pa na črto med Mull of Gulloway (Škotska) in Point of Ayre (otok Man).

6. Lov na atlantskega sleda je prepovedan od 21. septembra do 31. decembra v tistih delih Irskega morja (razdelek VII a ICES), ki jih omejujejo naslednje koordinate:

(a) - vzhodna obala otoka Man pri 54° 20′ severne zemljepisne širine,

- 54° 20′ severne zemljepisne širine, 3° 40′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 53° 50′ severne zemljepisne širine, 3° 50′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 53° 50′ severne zemljepisne širine, 4° 50′ zahodne zemljepisne dolžine,

- jugozahodna obala otoka Man pri 4° 50′ zahodne zemljepisne dolžine;

(b) - vzhodna obala Severne Irske pri 54° 15′ severne zemljepisne širine,

- 54° 15′ severne zemljepisne širine, 5° 15′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 53° 50′ severne zemljepisne širine, 5° 50′ zahodne zemljepisne dolžine,

- vzhodna obala Irske pri 53° 50′ severne zemljepisne širine.

Lov na atlantskega sleda je prepovedan vse leto v zalivu Logan, ki je opredeljen kot vode, vzhodno od črte, ki teče od Mull of Logan pri 54° 44′ severne zemljepisne širine in 4° 59′ zahodne zemljepisne dolžine do Laggantalluch Head pri 54° 41′ severne zemljepisne širine in 4° 58′ zahodne zemljepisne dolžine.

7. Ne glede na odstavek 6 smejo plovila, katerih dolžina ne presega 12,2 metra, z matičnim pristaniščem na vzhodni obali Irske in Severne Irske med 53° 00′ in 55° 00′ severne zemljepisne širine loviti atlantskega sleda na prepovedanem območju, opisanem v odstavku 6(b). Edina dovoljena ribolovna metoda je lov z visečimi mrežami, katerih najmanjša velikost očesa je 54 mm.

8. Lov na atlantskega sleda je od 1. januarja do 30. aprila prepovedan na morskem območju severovzhodno od črte med Mull of Kintyre in Corsewall Point.

9. Območja in obdobja iz tega člena se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 18.

Člen 8

Papalina

1. Lov na papalino z vlečno mrežo z očesi, manjšimi od 32 mm, je prepovedan vse leto v Skaggeraku in Kattegatu.

2. Lov na papalino je prepovedan:

(a) od 1. julija do 31. oktobra na območju, omejenem z naslednjimi točkami:

- zahodna obala Danske pri 55° 30′ severne zemljepisne širine,

- 55° 30′ severne zemljepisne širine, 7° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 57° 00′ severne zemljepisne širine, 7° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- zahodna obala Danske pri 57° 00′ severne zemljepisne širine;

(b) na statističnem območju 39E8 ICES od 1. januarja do 31. marca in od 1. oktobra do 31. decembra. To območje ICES je za namen te uredbe omejeno s črto, ki teče proti vzhodu od vzhodne obale Združenega kraljestva vzdolž 55° 00′ severne zemljepisne širine do 1° 00′ zahodne zemljepisne dolžine, od tam proti severu do 55° 30′ severne zemljepisne širine ter od tam proti zahodu do obale Združenega kraljestva;

(c) v notranjih vodah Moray Firtha zahodno od 3° 30′ zahodne zemljepisne dolžine ter v notranjih vodah Firth of Forth zahodno od 3° 00′ zahodne zemljepisne dolžine od 1. januarja do 31. marca ter od 1. oktobra do 31. decembra.

Člen 9

Skuša

1. Na krovu je prepovedano obdržati skušo, ulovljeno na zemljepisnem območju, omejenem z naslednjimi koordinatami:

- točka na južni obali Anglije pri 2° 00′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 49° 30′ severne zemljepisne širine, 02° 00′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 49° 30′ severne zemljepisne širine, 07° 00′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 52° 00′ severne zemljepisne širine, 07° 00′ zahodne zemljepisne dolžine,

- točka na zahodni obali Walesa pri 52° 00′ severne zemljepisne širine,

razen če teža skuše ne presega 15 % teže skupne količine skuše in drugih vrst na krovu, ki so bile ulovljene na tem območju.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za:

(a) plovila, ki lovijo z zabodnimi mrežami ali ročnimi ribiškimi vrvicami;

(b) plovila, ki lovijo s pridnenimi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali drugimi podobnimi vlečnimi mrežami, pod pogojem da imajo na krovu vsaj 75 % teže, izračunane kot odstotek skupne teže vseh vrst na krovu:

- škampov, kadar ta plovila uporabljajo mreže, katerih velikost očes je določena za zadevne zemljepisne regije ali območja v Prilogi I,

- škampov in vrst, naštetih v Prilogi II, kadar ta plovila uporabljajo mreže, katerih velikost očes je določena za te vrste in za zadevne zemljepisne regije ali območja v Prilogi I;

(c) plovila v tranzitu čez to območje, pod pogojem da je vse ribolovno orodje spravljeno v skladu s pogoji iz člena 2(7);

(d) plovila, ki niso opremljena za ribolov in na katera je skuša pretovorjena.

3. Vsa skuša, ki je na krovu, se šteje kot ulovljena na območju iz odstavka 1, razen tiste, ki je bila v skladu s postopkom, opisanem v naslednjih pododstavkih, prijavljena, da je bila na krovu plovila še pred vstopom v to območje.

Kapitan plovila, ki namerava vstopiti v to območje z namenom, da bi lovil ribe, in ima na krovu skušo, mora obvestiti nadzorni organ države članice, na katere območju namerava loviti ribe, o predvidenem času in mestu prihoda na to območje največ 36 in najmanj 24 ur pred vstopom plovila v to območje.

Ob vstopu v območje mora pristojni nadzorni organ obvestiti o količini skuše, ki jo ima na krovu in je vpisana v ladijski dnevnik. Od kapitana se lahko zahteva, da pokaže v pregled svoj ladijski dnevnik in ulov na krovu, ko in kjer to določi pristojni nadzorni organ. Čas pregleda je najkasneje v šestih urah po tem, ko nadzorni organ prejme sporočilo, ki ga obvešča o količini skuše na krovu, mesto pa se določi čim bližje točki vstopa v območje.

Kapitan ribiškega plovila, ki namerava vstopiti v območje zato, da bi pretovoril skušo na svoje plovilo, mora največ 36 in najmanj 24 ur pred začetkom pretovarjanja o nameravanem času in mestu pretovarjanja obvestiti nadzorni organ države članice, na katere območju se bo pretovarjanje izvršilo. Takoj po zaključku pretovarjanja mora kapitan obvestiti pristojni nadzorni organ o količini skuše, ki je bila pretovorjena na to plovilo.

Pristojni nadzorni organi so,

- za Francijo:

Mimer, teleks: Pariz 250823,

- za Irsko:

Department of Marine, teleks: Dublin 91798 MRNE,

- za Združeno kraljestvo:

Ministry of Agriculture, Fisheries and Food, teleks: London 21274.

Nič iz tega odstavka se ne razlaga tako, da bi pomenilo, da ima plovilo, ki pluje pod zastavo države članice ali je registrirano v državi članici, ki nima kvote za skušo iz staleža na tem območju ali katere kvota je izčrpana, dovoljenje, da hrani skušo na krovu, razen če je ta skuša prilov, odvzet z ulovom šura ali sardele, in če ne presega 10 % skupne teže skuše, šura in sardele na krovu, razen kadar kapitan lahko dokaže, da je bila skuša ulovljena iz drugega staleža.

NASLOV IV

OMEJITVE DOLOČENIH TIPOV RIBOLOVA

Člen 10

Omejitve uporabe določenih tipov plovil in orodja pri ribolovu določenih vrst v določenih obdobjih in na določenih zemljepisnih območjih

1. Prepovedano je uporabljati zaporne plavarice za:

(a) lov na atlantskega sleda v razdelkih VII g do k ICES in na zemljepisnih območjih, omejenih:

- na severu z 52° 30′ severne zemljepisne širine,

- na jugu z 52° severne zemljepisne širine,

- na zahodu z obalo Irske,

- na vzhodu z obalo Združenega kraljestva;

(b) lov na vrste, naštete v Prilogi II po ustreznih regijah ali zemljepisnih območjih.

Pri lovu z zapornimi plavaricami je prepovedano hraniti na krovu:

- količino vrst iz Priloge II, ki presega 5 % skupne teže rib, rakov in mehkužcev na krovu, in

- količino atlantskega sleda, ki presega 5 % skupne teže rib, rakov in mehkužcev na krovu, kadar se lovi na območju, opisanem v prvi alinei prvega pododstavka.

Odstotki se izračunajo v skladu s členom 2(3) do (6).

2. (a) Plovila ne smejo hraniti na krovu ali uporabljati vlečnih mrež z gredjo, katerih skupna dolžina gred, izmerjena kot vsota dolžin vseh posameznih gred, je večja od 24 metrov ali se lahko poveča na dolžino, ki je večja od 24 metrov.

(b) V Kattegatu je uporaba vlečnih mrež z gredjo prepovedana.

3. (a) V pasu 12 milj od obal Francije, severno od 51° 00′ severne zemljepisne širine, Belgije, Nizozemske, Nemčije in zahodno od Danske vse do svetilnika Hirtshals, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode, z vlečnimi mrežami z gredjo ali s širilkami ne sme loviti nobeno plovilo, katerega celotna dolžina presega osem metrov.

V času od 1. aprila do 30. septembra se zgoraj navedeno območje razširi tako, da vključuje zemljepisno območje, omejeno s črto, ki povezuje naslednje koordinate:

- točko na zahodni obali Danske pri 57° 00′ severne zemljepisne širine,

- 57° 00′ severne zemljepisne širine, 7° 15′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 55° 00′ severne zemljepisne širine, 7° 15′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 55° 00′ severne zemljepisne širine, 7° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 54° 30′ severne zemljepisne širine, 7° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 54° 30′ severne zemljepisne širine, 7° 30′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 54° 00′ severne zemljepisne širine, 7° 30′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 54° 00′ severne zemljepisne širine, 6° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 53° 50′ severne zemljepisne širine, 6° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 53° 50′ severne zemljepisne širine, 5° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 53° 30′ severne zemljepisne širine, 5° 00′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 53° 30′ severne zemljepisne širine, 4° 15′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- 53° 00′ severne zemljepisne širine, 4° 15′ vzhodne zemljepisne dolžine,

- točko na obali Nizozemske pri 53° 00′ severne zemljepisne širine.

(b) Z odstopanjem od odstavka 3(a), se plovilom, katerih imena in tehnične značilnosti so navedene na seznamu, ki se sestavi v skladu s postopkom iz člena 18, dovoli loviti ribe na omenjenem območju z uporabo vlečnih mrež z gredjo v obdobjih, kadar je ribolov z uporabo teh mrež sicer prepovedan.

Plovila, ki se lahko pojavijo na seznamu iz prvega pododstavka tega odstavka, morajo izpolnjevati naslednja merila:

- delovati so začela pred 1. januarjem 1987,

- z izjemo plovil, ki lovijo rake, njihova moč motorja ne presega 221 kW, v primerih motorjev z omejeno močjo pa pred omejitvijo moči niso presegala 300 kW.

Plovilo s seznama se lahko zamenja s katerim koli plovilom, katerega moč motorja ni omejena in ne presega 221 kW, njegova celotna dolžina, določena v odstavku 13, pa ne presega 24 metrov.

Motor plovila s seznama se lahko zamenja pod pogojem, da moč nadomestnega motorja ni bila omejena in ne presega 221 kW.

(c) Kljub temu je prepovedano uporabljati vlečne mreže z gredjo, katerih skupna dolžina gred, izmerjena kot vsota dolžin vseh posameznih gred, je večja od devetih metrov ali se lahko podaljša do dolžine več kot devet metrov, razen kadar se lovi z orodjem, ki je oblikovano in uporabljano za lov na peščene kozice (Crangon spp.) ali ezopovo kozico (Pandalus montagui).

Kljub temu je plovilom, katerih primarna dejavnost je lov na peščene kozice (Crangon spp.), dovoljena uporaba gred, katerih skupna dolžina presega devet metrov, pri lovu na morskega lista, pod pogojem, da so na seznamu, ki se sestavi vsako leto.

(d) Ne glede na pododstavek 3(a) lahko plovila z vlečnimi mrežami s širilkami, katerih moč motorja ne presega 221 kW in ki v primeru motorjev z omejeno močjo pred omejitvijo moči ni presegla 300 kW, lovijo na območju iz omenjenega odstavka.

(e) Ne glede na pododstavek 3(a) lahko plovila, katerih moč motorja presega 221 kW, lovijo na območju iz omenjenega odstavka z uporabo vlečnih mrež s širilkami, pod pogojem da se ulov morske plošče in morskega lista, ki po teži presega 5 % skupnega ulova na krovu, takoj odvrže v morje.

Odstotek se izračuna v skladu s členom 2(3) do (6).

4. V pasu znotraj 12 milj od obal Združenega kraljestva in Irske, merjeno od temeljnih črt, od katerih se merijo teritorialne vode, ne sme nobeno plovilo loviti z uporabo kakršnih koli vlečnih mrež z gredjo.

Vendar pa lahko plovila v katerikoli izmed naslednjih kategorij lovijo na navedenem območju z uporabo vlečnih mrež z gredjo:

- plovilo, ki je začelo delovati pred 1. januarjem 1987 in, razen plovil, ki lovijo rake, katerih moč motorja ne presega 221 kW, v primeru motorjev z zmanjšano močjo pa pred zmanjšanjem moč ni presegala 300 kW,

- plovilo, ki je začelo delovati po 31. decembru 1986, katerega moč motorja ni omejena in ne presega 221 kW ter katerega celotna dolžina, določena v odstavku 13, ne presega 24 metrov,

- plovilo, na katerem je bil motor po 31. decembru 1986 zamenjan z motorjem, ki nima omejene moči in katerega moč ne presega 221 kW.

Vendar pa je prepovedano uporabljati vlečne mreže z gredjo, katerih skupna dolžina gred, izmerjena kot vsota dolžin vseh posameznih gred, je večja od devetih metrov, razen kadar se lovi z orodjem, oblikovanim in uporabljanim za lov na peščene kozice (Crangon, spp.) ali ezopovo kozico (Pandalus montagui).

5. Ribiška plovila, ki ne izpolnjujejo meril za vpis v seznam, sestavljen na podlagi odstavkov 3 in 4, ne smejo opravljati ribolovnih dejavnosti iz omenjenih odstavkov.

6. Podrobnejša pravila za izvajanje odstavkov 3 in 4, vključno s pravili za sestavo seznamov iz odstavka 3, se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 18.

7. Moč motorja se določi po členu 2(8).

8. Datum začetka delovanja je datum prve izdaje uradnega varnostnega certifikata.

Če se uradni varnostni certifikat ne izda, je datum začetka delovanja datum prvega vnosa v uradni register ribiških plovil.

Vendar pa v primerih ribiških plovil, ki so začela delovati pred 14. oktobrom 1986, velja za datum začetka delovanja datum prvega vnosa v uradni register ribiških plovil.

9. Od 1. julija do 15. septembra je prepovedano uporabljati vlečne mreže z očesi, manjšimi od 32 mm, v vodah znotraj treh milj od temeljnih črt v Skagerraku in Kattegatu.

Vendar pa je pri lovu z vlečnimi mrežami v teh vodah in v tem obdobju:

- dovoljena uporaba mrež z najmanjšo velikostjo očes 30 mm za severne kozice (Pandalus borealis),

- dovoljena uporaba mrež katere koli velikosti očes za ogorčico (Zoarces viviparus), glavače (Gobiidae) ali kaplje (Cottus spp.), ki se bodo uporabili za vabo.

10. Prepovedano je loviti sardona s pelagičnimi vlečnimi mrežami v razdelku VII C ICES.

11. Na območjih iz tega člena, kjer se ne smejo uporabljati vlečne mreže, vlečne mreže z gredjo, danske potegalke ali podobne vlečne mreže, je prepovedano te mreže hraniti na krovu, razen če so ustrezno privezane in zložene v skladu s členom 2(7).

12. Prepovedana je uporaba eksplozivov, strupenih ali omamnih sredstev ter pušk za namen ribolova. Lahko pa se uporablja harpunski top za lov na tuna in morskega psa orjaka.

Prepovedana je uporaba električnega toka v Skagerraku in Kattegatu za ribolov, razen za lov na tuna in morskega psa orjaka.

13. Dolžina plovila je celotna dolžina, določena kot razdalja v ravni črti med skrajno točko premca in zadnjo točko krme.

Premec vključuje neprepustno konstrukcijo ladijskega trupa, kaštel, statvo in sprednji branik, če je nameščen, ne vključuje pa poševnika in zaščitne ograje.

Krma vključuje neprepustno konstrukcijo ladijskega trupa, zrcalno krmo, palubo nad krmo, izvlečišče za vlečno mrežo in branik, ne vključuje pa zaščitne ograje, drogov, pogonskega mehanizma, krmila in krmilnega mehanizma ter potapljaške lestve in ploščadi.

Celotna dolžina se izmeri v metrih na dve decimalni mesti natančno.

14. Dolžina vlečnih mrež z gredjo se izmeri med njenima skrajnima točkama, vključno z vsemi priključki na tem mestu.

15. (a) Od 1. septembra do 31. decembra je prepovedan ribolov z vsemi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami na zemljepisnih območjih, omejenih s črto, ki povezuje naslednje koordinate:

- točko na severni obali Španije, imenovano Cabo Prior (43° 34′ severne zemljepisne širine, 8° 19′ zahodne zemljepisne dolžine),

- 43° 50′ severne zemljepisne širine, 8° 19′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 43° 25′ severne zemljepisne širine, 9° 12′ zahodne zemljepisne dolžine,

- točko na zahodni obali Španije, imenovano Cabo Vilano (43° 10′ severne zemljepisne širine, 9° 12′ zahodne zemljepisne dolžine).

(b) Od 1. oktobra do 31. decembra je prepovedan ribolov z vsemi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami na zemljepisnih območjih, omejenih s črto, ki povezuje naslednje koordinate:

- točko na zahodni obali Španije, imenovano Cabo Corrubedo (42° 35′ severne zemljepisne širine, 9° 05′ zahodne zemljepisne dolžine),

- 42° 35′ severne zemljepisne širine, 9° 25′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 43° 00′ severne zemljepisne širine, 9° 30′ zahodne zemljepisne dolžine,

- točko na zahodni obali Španije pri 43° 00′ severne zemljepisne širine.

(c) Od 1. decembra do zadnjega dneva v februarju naslednjega leta je prepovedan ribolov z vsemi vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnimi vlečnimi mrežami na zemljepisnih območjih, omejenih s črto, ki povezuje naslednje koordinate:

- točko na zahodni obali Portugalske pri 37° 50′ severne zemljepisne širine,

- 37° 50′ severne zemljepisne širine, 9° 03′ zahodne zemljepisne dolžine,

- 37° 00′ severne zemljepisne širine, 9° 06′ zahodne zemljepisne dolžine,

- točko na zahodni obali Portugalske pri 37° 00′ severne zemljepisne širine.

16. Plovilom, ki uporabljajo zaporne plavarice ali vlečno orodje z velikostjo očes, ki je izjemoma dovoljena za lov na skušo, atlantskega sleda ali šura, je prepovedano na krovu hraniti samodejno opremo za razvrščanje.

Ne glede na predhodni pododstavek je zamrzovalnim plovilom dovoljeno hraniti na krovu samodejno opremo za razvrščanje, pod pogojem da je njena edina funkcija trgovinsko razvrščanje vse ulovljene ribe, ki je namenjena za zamrznitev. Samodejna oprema za razvrščanje mora biti nameščena tako, da se ulov po razvrstitvi takoj zamrzne za prodajo in se ga ne da takoj odvreči v morje.

17. Pri lovu na tuna ali druge vrste rib je prepovedano obkrožati jate ali skupine morskih sesalcev z zapornimi plavaricami.

Ne glede na člen 1(1) se ta odstavek uporablja za vsa plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici, v vseh vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic, kakor tudi zunaj teh voda.

18. Lov z vlečnimi mrežami in zapornimi plavaricami na skušo, papalino in atlantskega sleda je prepovedan v Skagerraku od polnoči v soboto do polnoči v nedeljo ter v Kattegatu od polnoči v petek do polnoči v nedeljo.

19. Zaporne plavarice se ne smejo uporabljati za lov na tropske vrste tunov (črtasti tun, velikooki tun in beli tun) v vodah, ki so pod suverenostjo ali jurisdikcijo Portugalske v razdelku X ICES severno od 36° 30′ severne zemljepisne širine ali na območjih Cecaf severno od 31° severne zemljepisne širine in vzhodno od 17° 30′ zahodne zemljepisne dolžine.

Člen 11

Omejitve uporabe visečih mrež

1. Nobeno plovilo ne sme hraniti na krovu ali uporabljati za lov eno ali več visečih mrež, katerih posamezna ali skupna dolžina je več kot 2,5 kilometra.

2. Ves čas ribolova iz odstavka 1, mora biti mreža, če je daljša od enega kilometra, pripeta na plovilo. Plovilo pa lahko znotraj 12 milj širokega obalnega pasu mrežo odpne, pod pogojem da jo ves čas opazuje.

3. Ne glede na člen 1(1) se ta člen uporablja za vse vode, z izjemo Baltiškega morja, Belts and Sound, pod suverenostjo ali jurisdikcijo držav članic in zunaj teh voda za vsa ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo države članice ali so registrirana v državi članici.

Člen 12

Nobeno plovilo ne sme uporabljati visečih mrež za lov na tuna v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo Španije ali Portugalske na podobmočjih VIII, IX ali X ICES ali, ne glede na člen 1, v vodah pod suverenostjo ali jurisdikcijo Španije na območjih Cecaf ob Kanarskih otokih.

Člen 13

Predelava

Na krovu ribiškega plovila je prepovedano kakorkoli fizično ali kemično predelovati ribe za proizvodnjo ribje moke, olja ali podobnih proizvodov. Ta prepoved se ne uporablja za predelavo odpadkov.

Člen 14

Znanstvene raziskave

Ta uredba se ne uporablja za ribolov, ki se izvaja izključno za namen znanstvenih raziskav z dovoljenjem in pod vodstvom zadevne države članice ali držav članic in o katerih so bile Komisija in država članica ali države članice, v čigar vodah se raziskava izvaja, vnaprej obveščene.

Ribe, raki in mehkužci, ulovljeni za namen iz prvega pododstavka, se lahko prodajo, skladiščijo, razstavijo ali ponudijo za prodajo pod pogojem, da:

- ustrezajo standardom, določenim v Prilogah II in III, ter tržnim standardom, sprejetim na podlagi člena 2 Uredbe Sveta (EGS) št. 3759/92 z dne 17. decembra 1992 o skupni ureditvi trga z ribiškimi proizvodi in proizvodi iz ribogojstva [10],

ali

- se takoj prodajo za namen, ki ne vključuje prehrane za ljudi.

Člen 15

Umetno obnavljanje staležev in premeščanje

Ta uredba se ne uporablja za ribolov, ki se izvaja med umetnim obnavljanjem staležev ali premeščanjem rib, rakov ali mehkužcev.

Ribe, rake in mehkužce, ulovljene za namen iz prvega pododstavka, se lahko proda za prehrano za ljudi, le če so upoštevane druge določbe te uredbe.

NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 16

1. Kadar je treba takoj ukrepati za ohranjanje staležev rib, rakov ali mehkužcev, lahko Komisija poleg ali z odstopanjem od te uredbe sprejme vse potrebne ukrepe v skladu s postopkom iz člena 18.

2. Kadar je ohranjanje nekaterih vrst ali ribolovnih območij resno ogroženo in kadar bi vsako odlašanje lahko privedlo do škode, ki bi jo bilo težko popraviti, obalna država lahko sprejme ustrezne nediskriminatorne ohranitvene ukrepe v zvezi z vodami pod svojo jurisdikcijo.

3. Ukrepi iz odstavka 2 se skupaj z obrazložitvenim memorandumom pošljejo Komisiji in drugim državam članicam, takoj ko so sprejeti.

4. Komisija v 10 delovnih dneh od prejema takšnega obvestila potrdi ukrepe iz odstavka 2 ali zahteva njihovo ukinitev ali spremembo. Države članice se takoj obvestijo o odločitvi Komisije.

5. Države članice lahko sklep Komisije posredujejo Svetu v 10 delovnih dneh od prejema obvestila iz odstavka 4.

6. Svet lahko s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev v enem mesecu.

Člen 17

1. Države članice lahko sprejmejo ukrepe za ohranjanje in upravljanje staležev:

(a) v primeru strogo lokalnih staležev, ki so v interesu izključno ribičev zadevne države članice, ali

(b) v obliki pogojev ali podrobnih določb, oblikovanih tako, da omejujejo ulov s tehničnimi ukrepi:

(i) ki dopolnjujejo ukrepe o ribištvu, določene v zakonodaji Skupnosti ali

(ii) ki presegajo minimalne zahteve iz omenjene zakonodaje,

pod pogojem da se takšni ukrepi uporabljajo izključno za ribiče teh držav članic, da so združljivi z zakonodajo Skupnosti in v skladu s skupno ribiško politiko.

2. Komisija se obvesti o vseh načrtih za uvedbo ali spremembo nacionalnih tehničnih ukrepov dovolj zgodaj, da lahko predloži svoja opažanja.

Če Komisija v enem mesecu po takem obvestilu tako zahteva, zadevna država članica začasno ustavi začetek veljavnosti načrtovanih ukrepov do preteka treh mesecev od datuma omenjenega obvestila, da lahko Komisija v tem času odloči, ali so ti ukrepi v skladu z določbami odstavka 1.

Če Komisija v sklepu, o katerem obvesti vse države članice, ugotovi, da načrtovan ukrep ni v skladu z določbami odstavka 1, ga zadevna država članica ne sme uvesti, dokler ga ne spremeni, kot je potrebno.

Zadevna država članica takoj obvesti ostale države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih, ko je opravila spremembe, ki so bile morda potrebne.

3. Države članice Komisiji na njeno zahtevo sporočijo vse podrobnosti, potrebne za ocenitev ali so njihovi nacionalni tehnični ukrepi v skladu z določbami odstavka 1.

4. Na pobudo Komisije ali na zahtevo katere koli države članice, lahko vprašanje, ali je nacionalni tehnični ukrep, ki ga uporablja država članica, v skladu z odstavkom 1, postane predmet odločitve, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 18. Če se takšna odločitev sprejme, se tretji in četrti pododstavek odstavka 2 uporabljata smiselno.

5. O ukrepih v zvezi z ribolovom z obale zadevna država članica obvesti Komisijo samo v informativne namene.

Člen 18

Podrobna pravila za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18 Uredbe (EGS) št. 3760/92.

Člen 19

Uredba (EGS) št. 3094/86 se razveljavi.

Sklicevanja na omenjeno uredbo predstavljajo sklicevanja na to uredbo in se jih bere v skladu s korelacijsko tabelo dela A Priloge VII.

Člen 20

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih Skupnosti.

Vendar pa določbe člena 2(10) ter Prilog V in VI začnejo veljati 31. decembra 1997.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 29. aprila 1997

Za Svet

Predsednik

H. Van Mierlo

[1] UL C 362, 2.12.1996, str. 318.

[2] UL C 30, 30.1.1997, str. 93.

[3] UL L 288, 11.10.1986, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3071/95 (UL L 329, 30.12.1995, str. 14).

[4] UL L 38, 10.2.1982, str. 1.

[5] UL L 389, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[6] UL L 378, 30.12.1978, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 654/81 (UL L 69, 14.3.1981, str. 1).

[7] UL C 335, 24.12.1985, str. 2.

[8] UL C 347, 31.12.1985, str. 14.

[9] UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2870/95 (UL L 301, 14.12.1995, str. 1).

[10] UL L 388, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 3318/94 (UL L 350, 31.12.1994, str 15).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Regija | Zemljepisno območje | Dodatni pogoji | Najmanjša velikost očesa mreže (mm) | Dovoljene ciljne vrste | Najmanjši odstotek ciljnih vrst | Največji odstotek zavarovanih vrst |

| |

1 in 2 | Celotna regija | 100 romb [1] | Vse | 100 |

Severno morje, južno od 55° severne zemljepisne širine | | 80 [2] | Morski list (Solea vulgaris) | 5 | 100, od tega največ 10 % trske, vahnje in saja |

Zahodno od Škotske in Rockalla [podobmočje VI ICES] [3] | | 80 | Vse | 100 |

Podobmočje VII ICES | | 80 | Vse | 100 |

Celotna regija | | 70 | Škamp (Nephrops norvegicus) | 30 | 60 |

Podobmočja II, IV, V in VI ICES severno od 56° severne zemljepisne širine | [9] | 90 [10] | Mol (Merlangius merlangus) | 70 [11] | 100, od tega največ 10 % trske, vahnje in saja ter največ 10 % morske plošče |

Celotna regija razen Skagerraka in Kattegata | | 32 | Skuša (Scomber scombrus) | 50 | ali 80 zbirno | 10 |

| Šur (Trachurus trachurus) | 50 |

| Atlantski sled (Clupea harengus) | 50 |

| Pelagični glavonožci | 50 |

| Sardela (Sardina pilchardus) | 50 |

| Sinji mol [4](Micromesistius poutassou) | 50 |

Celotna regija razen Skagerraka in Kattegata | | 35 | Hladnovodne kozice (Pandalus spp., razen Pandalus montagui) | 30 | 50 |

Skagerrak in Kattegat | | 32 | Atlantski sled (Clupea harengus) | 50 | 10 |

| Papalina (Sprattus sprattus) |

Celotna regija | | 30 | Srebrenke (Argentina spp.) | 50 | 10 |

Celotna regija razen Skagerraka in Kattegata | | 20 | Kozice (Pandalus montagui in Crangon spp.) | 30 | 50 |

Celotna regija razen Skagerraka in Kattegata | | 16 | Papalina (Sprattus sprattus) | 50 | 10 |

Celotna regija | | 16 | Jegulja (Anguilla anguilla) | 20 | 10 |

Skagerrak in Kattegat zunaj pasu štirih milj od temeljnih črt | | 35 | Kozice (Crangon spp. in Palaemon adspersus) | 20 | 50 |

Skagerrak in Kattegat v pasu štirih milj od temeljnih črt | | 16 | Kozice (Crangon spp. in Palaemon adspersus) | 20 | 50 |

| 16 | Morski zmaj (Trachinus draco) | 50 | 10 |

| Mehkužci, razen sipe (Sepia officinalis) |

| Iglica (Belone belone) |

| Sivi krulec (Eutrigla gumardus) |

Skaggerak in Kattegat | | 16 | Sinji mol (Micromesistius poutassou) | 50 | 10 |

Skagerrak | Od 1. novembra do zadnjega dne v februarju | 16 | Peščenke (Ammodytidae) | 50 | 10 |

Kattegat | Od 1. avgusta do zadnjega dne v februarju | 16 | Peščenke (Ammodytidae) | 50 | 10 |

Od 1. marca do 31. julija | — | Peščenke (Ammodytidae) | 50 | 10 |

Celotna regija razen ribolovnega območja za norveškega moliča [5] | | 16 | Norveški molič (Trisopterus esmarkii) | 50 | 15, od tega največ 5 % trske in vahnje |

Severno morje | Od 1. novembra do zadnjega dne v februarju | 16 | Peščenke (Ammodytidae) | 50 | 10 |

Od 1. marca do 31. oktobra | — | Peščenke (Ammodytidae) | 50 | 10 |

Celotna regija razen Severnega morja, Skagerraka in Kattegata | | — | Peščenke (Ammodytidae) | 50 | 10 |

Skagerrak in Kattegat | | 90 | Vse | 100 |

| 70 | Mol (Merlangius merlangus) | 50 | 30, razen mola |

| 35 | Severna kozica (Pandalus borealis) | 20 | 50 |

| 32 | Skuša (Scomber scombrus) | 50 | 10 |

| Šur (Trachurus trachurus) |

3 | Celotna regija | | 65 | Vse | 100 |

| 40 | Skuše (Scomber spp.) | 50 | ali 80 zbirno | 10 |

| Sinji mol (Micromesistius poutassou) | 50 |

| Atlantski sled (Clupea harengus) | 50 |

| Pelagični glavonožci | 50 |

| Šuri (Trachurus spp.) | 50 |

Selektivne vlečne mreže | 65 [6] 50 [6] | Škamp (Nephrops norvegicus) | 30 [7] | 60 |

Neselektivne vlečne mreže | 55 | Škamp (Nephrops norvegicus) | 30 [7] | 60 |

| 55 | Kozice (Parapenaeus, longirostris, Aristeus antennatus in Aristaeomorpha foliacea) | 30 | 50 |

Zaliv Cadiz [8] | | 40 | Vse vrste razen tistih iz Priloge II za regijo 3 | 50 | 10 |

Celotna regija | | 20 | Sardela (Sardina pilchardus) | 50 | 10 |

| Jegulja (Anguilla anguilla) |

V pasu 12 milj od temeljnih črt držav članic | 20 | Kozice (Crangon spp. in Palaemon spp.) | 30 | 50 |

| 16 | Papalina (Sprattus sprattus) | 50 | 10 |

| Sardon (Engraulis encrasicholus) |

| Peščenke (Ammodytidae) |

4 | Celotna regija | | |

5 | Celotna regija | | 65 | Vse | 100 |

| 40 | Skuše (Scomber spp.) | 80 | 10 |

| in šuri (Trachurus spp.) |

| 20 | Bukva (Boops boops) | 50 | 10 |

| Sardela (Sardina pilchardus) |

6 | Celotna regija | | 100 | Vse | | | 100 |

| 45 | Kozice (Penaeus subtilis, Penaeus brasiliensis, Xiphopenaeus kroyeri) | 30 | 50 |

7 | Celotna regija | | | | | | |

8 | Celotna regija | | | | | | |

[1] Zgornja polovica vreče vlečne mreže lahko vključuje del (ploskev ali okno) mreže s kvadratastimi mrežnimi očesi, katerih velikost je enaka ali večja od 90 mm, pripet na robove in stičišča.

[2] Na krovu je prepovedano imeti kakršno koli vlečno mrežo z očesi, ki so manjša od očes mreže, ki se uporablja za ribolov.

[3] Južno od linije, ki teče proti zahodu od vzhodne obale Sound of Jura pri 56° 00′ severne zemljepisne širine.

[4] Sinji mol ni dovoljena ciljna vrsta na območju, ki na severu sega do 52° 30′ severne zemljepisne širine, na vzhodu pa do 7° 00′ zahodne zemljepisne dolžine.

[5] Ribolovno območje za norveškega moliča se razume kot del Severnega morja pod suverenostjo ali jurisdikcijo države članice, na jugu omejen z linijo, ki se na zahodni obali Škotske začne na točki 56° severne zemljepisne širine in teče vse do 2° vzhodne zemljepisne dolžine, nato proti severu do 58° severne zemljepisne širine, zahodu do 0° 30′ zahodne zemljepisne dolžine, severu do 59° 15′ severne zemljepisne širine, vzhodu do 1° vzhodne zemljepisne dolžine, severu do 60° severne zemljepisne širine, zahodu do poldnevnika 0° 00′, proti severu do 60° 30′ severne zemljepisne širine, proti zahodu do obale Šetlandskih otokov, nato proti zahodu od 60° severne zemljepisne širine na zahodni obali Šetlandskih otokov, do 3° zahodne zemljepisne dolžine, proti jugu do 58° 30′ severne zemljepisne širine in na koncu proti zahodu do obale Škotske.

[6] Selektivne vlečne mreže morajo imeti zgornjo stran vreče z očesi mreže velikosti najmanj 65 mm ter spodnjo stran vreče z očesi mreže velikosti najmanj 50 mm, ki sta ločeni z vodoravno ploskvijo mrežnega materiala.

[7] 25 % med 1. januarjem in 31. marcem.

[8] Zaliv Cadiz je opredeljen kot področje znotraj razdelka IX a ICES, vzhodno od črte, ki teče proti jugu od točke 7° 52′ zahodne zemljepisne dolžine na južni obali Portugalske.

[9] Razume se, da so vsi ulovi izvedeni s tisto mrežo na krovu, ki ima najmanjša očesa. Distribucija ulovljenih in na krovu obdržanih vrst po razvrščanju ali med prevozom ali njihovim iztovorom mora upoštevati odločbe za ustrezno najmanjšo velikost mrežnih očes. V primeru plovil, ki mrežo dvigujejo skupaj, je sestava ulova na krovu vsakega izmed plovil skladna z mrežami plovila, ki ima mrežo z najmanjšimi očesi.

[10] Na krovu je prepovedano imeti kakršne koli vlečne ali druge mreže z očesi, manjšimi od 90 mm.

[11] Odstotek mola se preračuna glede na zbran ulov: mol + vahnja + saj + trska.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Najmanjša velikost zavarovanih vrst iz člena 2(1) in člena 5

(v cm) |

Vrsta | Regija 1 | Regija 2 | Regija 3 | Regija 4 | Regija 5 |

razen Skagerraka in Kattegata | Skagerrak in Kattegat |

Atlantski jeseter (Acipenser sturio) | — | — | — | 145 | [3] | — |

Čepe (Alosa spp.) | — | 30 | — | 30 | [3] | [3] |

Atlantski losos (Salmo salar) | — | [3] | [3] | 50 | [3] | — |

Morska postrv (Salmo trutta) | — | [3] | [3] | 25 | [3] | — |

Jegulja (Anguilla anguilla) | — | [3] | [3] | [3] | — | — |

Ugor (Conger conger) | — | 58 | — | 58 | [3] | [3] |

Trska (Gadus morhua) | 35 | 35 | 30 | 35 | — | — |

Leng (Molva molva) | — | [3] | — | 63 | [3] | [3] |

Modri leng (Molva dypterygia) | — | 70 | — | 70 | — | — |

Vahnja (Melanogrammus aeglefinus) | 30 | 30 | 27 | 30 | — | — |

Saj (Pollachius virens) | 35 | 35 | 30 | 35 | — | — |

Polak (Pollachius pollachius) | — | 30 | — | 30 | — | — |

Mol (Merlangius merlangus) | 27 | 23 | 23 | 23 | [3] | — |

Oslič (Merluccius merluccius) | 30 | 30 | 30 | 27 | [3] | [3] |

Ciplji (Mugil spp.) | — | 20 | — | 20 | [3] | [3] |

Brancin (Dicentrarchus labrax) | — | 36 | — | 36 | [3] | [3] |

Okati ribon (Pagellus bogaraveo) | — | 25 | — | 25 | [3] | [3] |

Kantar (Spondyliosoma cantharus) | — | 23 | — | 23 | — | — |

Orada (Sparus aurata) | — | — | — | 19 | — | — |

Progasti bradač (Mullus surmuletus) | — | 15 | — | 15 | [3] | [3] |

Morska plošča (Pleuronectes platessa) | 25 | 25 [1] | 27 | 25 | [3] | [3] |

Sivi jezik (Glyptocephalus cynoglossus) | 28 | 28 | 28 | 28 | — | — |

Limanda (Limanda limanda) | 15 | 15 [2] | 23 | 23 | [3] | — |

Rdeči jezik (Microstomus kitt) | 25 | 25 | 25 | 25 | [3] | — |

Iverka (Platichthys flesus) | — | 25 | 20 | 25 | [3] | — |

Morski list (Solea vulgaris) | 24 | 24 | 24 | 24 | [3] | [3] |

Klinasti morski list (Dicologlossa cuneata) | — | — | — | 15 | — | — |

Krilati rombi (Lepidorhombus spp.) | 25 | 25 | 25 | 20 | [3] | [3] |

Gladki romb (Scolphthalmus rhombus) | 30 | 30 | 30 | 30 | [3] | — |

Romb (Psetta maxima) | 30 | 30 | 30 | 30 | [3] | [3] |

Morske spake (Lophius piscatorius, Lophius budegassa) | — | [3] | — | [3] | [3] | [3] |

Sipe (Sepia spp.) | [3] | [3] | — | [3] | [3] | [3] |

[1] Razen v Severnem morju, kjer je najmanjša velikost 27 cm.

[2] Razen v Severnem morju, kjer je najmanjša velikost 23 cm.

[3] Velikost se še določi (glej člen 2(1)).

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Najmanjša velikost iz člena 5

Vrsta | Regija | Zemljepisno območje | Najmanjša velikost |

Atlantski sled (Clupea harengus) | 1 | razdelek V b ICES (cona ES) | 20 cm |

2 | Razen Skagerraka in Kattegata | 20 cm |

Skagerrak in Kattegat | 18 cm |

3 | | 20 cm |

Skuše (Scomber spp.) | 1, 2, 3 in 5 | Razen Severnega morja | 20 cm |

2 | Severno morje | 30 cm |

Skuša (za industrijske namene) | 2 | Samo Skagerrak in Kattegat | 30 cm |

Francoski molič (Trisopterus luscus) | 3 | | [1] |

Sardon (Engraulis encrasicholus) | 3 | Razen razdelka IX a ICES | 12 cm |

3 | razdelek IX a ICES | 10 cm |

Sardela (Sardina pilchardus) | 3 | | [1] |

Šuri (Trachurus spp.) | 1, 2, 3 in 5 | | 15 cm |

Škamp, cel (Nephrops norvegicus) | 2 | Samo Skagerrak in Kattegat | 40 mm dolžina koša 130 mm celotna dolžina |

2 | Razen zahodno od Škotske in Irskega morja (razdelka VI a in VII a ICES) ter Skagerrak in Kattegat | 25 mm dolžina koša 85 mm celotna dolžina |

2 | Zahodno od Škotske in Irskega morja (razdelka VI a in VII a ICES) | 20 mm dolžina koša 70 mm celotna dolžina |

3 | | 20 mm dolžina koša 70 mm celotna dolžina |

Škamp, zadki | 2 | Samo Skagerrak in Kattegat | 72 mm |

2 | Razen zahodno od Škotske in Irskega morja (razdelka VI a in VII a ICES) ter Skagerrak in Kattegat | 46 mm |

2 | Zahodno od Škotske in Irskega morja (razdelka VI a in VII a ICES) | 37 mm |

3 | | 37 mm |

Jastog (Homarus gammarus) | 2 | Razen Skagerraka in Kattegata | 85 mm dolžina koša 24 cm celotne dolžine |

2 | Samo Skagerrak in Kattegat | 78 mm dolžina koša 22 cm celotne dolžine |

Morski pajek (Maia squinado) | 2 | | 120 mm |

3 | | 120 mm |

Velika rakovica (Cancer pagurus) | 2 | | širina [1] |

| dolžina [1] |

| klešče [1] |

3 | | širina [1] |

| dolžina [1] |

| klešče [1] |

Grebenasta pokrovača (Pecten maximus) | 2 in 3 | Razen razdelka VII d ICES | 100 mm |

2 | razdelek VII d ICES | 110 mm |

Ladinka (Venus verrucosa) | 2 | Samo razdelka ICES VII d in VII e | 40 mm |

Ligenj (Loligo vulgaris) | 3 | | [1] |

[1] Velikost se še določi.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Metoda določanja velikosti rakov in mehkužcev

(Homarus) Jastog | (Nephrops) Škamp |

+++++ TIFF +++++

(a) dolžina koša

(b) celotna dolžina

+++++ TIFF +++++

(a) največja dolžina lupine

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

(a) največja širina koša

(b) dolžina koša

(c) dolžina klešč

--------------------------------------------------

PRILOGA V

Regiji 1 in 2

Vrsta/oko mreže | 10-30 mm | 50-70 mm | 90-99 mm | 100-119 mm | 120-219 mm | ≥ 220 mm |

Sardela (Sardina pilchardus) | * | * | * | * | * | * |

Jegulja (Anguilla anguilla) | * | * | * | * | * | * |

Papalina (Sprattus sprattus) | * | * | * | * | * | * |

Šur (Trachurus trachurus) | | * | * | * | * | * |

Atlantski sled (Clupea harengus) | | * | * | * | * | * |

Skuša (Scomber scombrus) | | * | * | * | * | * |

Bradači (Mullidae) | | * | * | * | * | * |

Iglice (Belone spp.) | | * | * | * | * | * |

Brancin (Dicentrarchus labrax) | | | * | * | * | * |

Ciplji (Mugilidae) | | | * | * | * | * |

Limanda (Limanda limanda) | | | | * | * | * |

Vahnja (Melanogrammus aeglefinus) | | | | * | * | * |

Mol (Merlangius merlangus) [2] | | | | * | * | * |

Iverka (Platychthys flesus) | | | | * | * | * |

Morski list (Solea vulgaris) | | | | * | * | * |

Morska plošča (Pleuronectes platessa) | | | | * | * | * |

Sipe (Sepia spp.) | | | | * | * | * |

Trska (Gadus morhua) | | | | | * | * |

Polak (Pollachius pollachius) [3] | | | | | * | * |

Leng (Molva molva) | | | | | * | * |

Saj (Pollachius virens) | | | | | * | * |

Oslič (Merluccius merluccius) [3] | | | | | * | * |

Trnež (Squalus acanthias) | | | | | * | * |

Morske mačke (Scyliorhinus spp.) | | | | | * | * |

Krilati rombi (Lepidorhombus spp.) | | | | | * | * |

Bradavičarica (Cyclopterus lumpus) | | | | | * | * |

Druge | | | | | | * [1] |

[1] Ulov morskih spak (Lophius spp.), v razdelkih VI in VII ICES in obdržan na krovu, ki presega 30 % skupnega ulova na krovu iz teh območij mora biti opravljen z najmanjšo velikostjo očes 250 mm ali več.

[2] V razdelkih VII e in VII d ICES bo za obdobje dveh let po začetku veljavnosti te uredbe najmanjša velikost 90 mm.

[3] V razdelkih VII e in VII d ICES bo za obdobje dveh let po začetku veljavnosti te uredbe najmanjša velikost 110 mm.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

Regija 3

Vrsta/oko mreže | < 40 mm | 40-49 mm | 50-59 mm | 60-79 mm | 80-99 mm | ≥ 100 mm |

Sardela (Sardina pilchardus) | * | * | * | * | * | * |

Skalne kozice (Palaemon spp.) | * | * | * | * | * | * |

Knez (Coris julis) | * | * | * | * | * | * |

Bukva (Boops boops) | * | * | * | * | * | * |

Bele kozice (Penaeus spp.) | | * | * | * | * | * |

Morska bogomolka (Squilla mantis) | | * | * | * | * | * |

Bradači (Mullidae) | | * | * | * | * | * |

Klinasti morski list (Dicologoglossa cuneata) | | * | * | * | * | * |

Ustnače (Labridae) | | * | * | * | * | * |

Šur (Trachurus trachurus) | | | * | * | * | * |

Skuša (Scomber scombrus) | | | * | * | * | * |

Francoski molič (Trisopterus luscus) | | | * | * | * | * |

Sipe (Sepia spp.) | | | * | * | * | * |

Krulci (Triglidae) | | | * | * | * | * |

Špari (Sparidae) | | | | * | * | * |

Bodike (Scorpaenidae) | | | | * | * | * |

Azevija (Microchirus acevia) | | | | * | * | * |

Puščičasti lignji (Ommastrephidae) | | | | * | * | * |

Ugor (Conger conger) | | | | * | * | * |

Tabinje (Phycis spp.) | | | | * | * | * |

Gladki romb (Scophtalmus rhombus) | | | | * | * | * |

Morski zmaji (Trachinidae) | | | | * | * | * |

Girice (Centracanthidae) | | | | * | * | * |

Brancin (Dicentrarchus labrax) | | | | | * | * |

Mol (Merlangius merlangus) | | | | | * | * |

Romb (Psetta maxima) | | | | | * | * |

Polak (Pollachius pollachius) | | | | | * | * |

Bokoplute (Pleuronectidae) | | | | | * | * |

Morski list (Solea vulgaris) [1] | | | | | | * |

Oslič (Merluccius merluccius) [1] | | | | | | * |

Druge [2] | | | | | | * |

[1] V razdelkih VIII c in IX ICES bo najmanjša velikost mrežnega očesa 80-99 mm. Vendar pa bo v obdobju dveh let po začetku veljavnosti te uredbe minimalna velikost očesa enaka 60 mm.

[2] Ulov morskih spak (Lophius spp.), obdržan na krovu, ki presega 30 % skupnega ulova na krovu mora biti opravljen z najmanjšo velikostjo mrežnih očes 220 mm ali več.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

DEL A

Korelacijska tabela

Uredba (EGS) št. 3094/86 | Ta uredba |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2(1) | Člen 2(1) |

Člen 2(2) | Člen 2(2) |

Člen 2(3) | Člen 2(3) |

Člen 2(4) | Člen 2(4) |

Člen 2(5) | Člen 2(5) |

Člen 2(6) | Člen 2(6) |

Člen 2(7) | Člen 2(7) |

Člen 2(10) | Člen 2(8) |

Člen 2(11) | Člen 2(9) |

Člen 2(12) | Člen 2(10) |

Člen 3 | Člen 3 |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5(1) | Člen 5(1) |

Člen 5(2) | Člen 5(2) |

Člen 5(3)(a) | Člen 5(3)(a) |

Člen 5(3)(b) prva alinea | Člen 5(3)(b) prva alinea |

Člen 5(3)(b) druga alinea | Člen 5(3)(b) druga alinea |

Člen 5(3)(b) tretja alinea | Člen 5(3)(b) tretja alinea |

Člen 5(3)(b) četrta alinea | — |

Člen 5(3)(c) | Člen 5(3)(c) |

Člen 5(4) | Člen 5(4) |

Člen 5(5) | Člen 5(5) |

Člen 6 | Člen 6 |

Člen 7 | Člen 7 |

Člen 7a | Člen 8 |

Člen 8 | Člen 9 |

Člen 9(1) | Člen 10(1) |

Člen 9(2) | Člen 10(2) |

Člen 9(3) | Člen 10(3) |

Člen 9(4) | Člen 10(4) |

Člen 9(4a) | Člen 10(5) |

Člen 9(5) | Člen 10(6) |

Člen 9(6) | Člen 10(7) |

Člen 9(7) | Člen 10(8) |

Člen 9(8) | Člen 10(9) |

Člen 9(9) | Člen 10(10) |

Člen 9(10) | Člen 10(11) |

Člen 9(11) | Člen 10(12) |

Člen 9(12) | Člen 10(13) |

Člen 9(13) | Člen 10(14) |

Člen 9(15) | Člen 10(15) |

Člen 9(16) | Člen 10(16) |

Člen 9(17) | Člen 10(17) |

Člen 9 (18) | Člen 10 (18) |

Člen 9(19) | Člen 10(19) |

Člen 9a(1) | Člen 11(1) |

Člen 9a(2) | — |

Člen 9a(3) | Člen 11(2) |

Člen 9a(4) | Člen 11(3) |

Člen 9b | Člen 12 |

Člen 10 | Člen 13 |

Člen 11 | Člen 14 |

Člen 12 | Člen 15 |

Člen 13 | Člen 16 |

Člen 14(1) | Člen 17(1) |

Člen 14(2) | Člen 17(2) |

Člen 14(3) | Člen 17(3) |

Člen 14(4) | Člen 17(4) |

Člen 14(5) | — |

Člen 14(6) | — |

Člen 14(7) | Člen 17(5) |

Člen 15 | Člen 18 |

— | Člen 19 |

— | Člen 20 |

PRILOGA I | PRILOGA I |

PRILOGA I — opomba (1) | PRILOGA I — opomba (1) |

PRILOGA I — opomba (2) | PRILOGA I — opomba (2) |

PRILOGA I — opomba (3) | PRILOGA I — opomba (3) |

PRILOGA I — opomba (4) | PRILOGA I — opomba (4 |

PRILOGA I — opomba (5) | PRILOGA I — opomba (5) |

PRILOGA I — opomba (6) | PRILOGA I — opomba (6) |

PRILOGA I — opomba (7) | PRILOGA I — opomba (7) |

PRILOGA I — opomba (8) | — |

PRILOGA I — opomba (9) | PRILOGA I — opomba (8) |

PRILOGA I — opomba (10) | — |

PRILOGA I — opomba (11) | PRILOGA I — opomba (9) |

PRILOGA I — opomba (12) | PRILOGA I — opomba (10) |

PRILOGA I — opomba (13) | PRILOGA I — opomba (11) |

PRILOGA II — opomba (2) | — |

PRILOGA II — opomba (3) | — |

PRILOGA II — opomba (4) | — |

PRILOGA II — opomba (5) | PRILOGA II — opomba (1) |

PRILOGA II — opomba (6) | PRILOGA II — opomba (2) |

PRILOGA II — opomba (*) | PRILOGA II — opomba (*) |

PRILOGA III | PRILOGA III |

PRILOGA IV | PRILOGA IV |

PRILOGA VI | PRILOGA V |

PRILOGA VII | PRILOGA VI |

PRILOGA V | PRILOGA VII |

DEL B

Uredbe, ki spreminjajo razveljavljeno Uredbo (EGS) št. 3094/86

| Uradni list |

| št. | stran | datum |

Uredba (EGS) št. 4026/86 | L 376 | 1 | 31.12.1986 |

Uredba (EGS) št. 2968/87 | L 280 | 1 | 3.10.1987 |

Uredba (EGS) št. 3953/87 | L 371 | 9 | 30.12.1987 |

Uredba (EGS) št. 1555/88 | L 140 | 1 | 7.6.1988 |

Uredba (EGS) št. 2024/88 | L 179 | 1 | 9.7.1988 |

Uredba (EGS) št. 3287/88 | L 292 | 5 | 26.10.1988 |

Uredba (EGS) št. 4193/88 | L 369 | 1 | 31.12.1988 |

Uredba (EGS) št. 2220/89 | L 211 | 6 | 22.7.1989 |

Uredba (EGS) št. 4056/89 | L 389 | 75 | 30.12.1989 |

Uredba (EGS) št. 3500/91 | L 331 | 2 | 3.12.1991 |

Uredba (EGS) št. 345/92 | L 42 | 15 | 18.2.1992 |

Uredba (EGS) št. 1465/92 | L 155 | 1 | 6.6.1992 |

Uredba (EGS) št. 2120/92 | L 213 | 3 | 29.7.1992 |

Uredba (EGS) št. 3034/92 | L 307 | 1 | 23.10.1992 |

Uredba (EGS) št. 3919/92 | L 397 | 1 | 31.12.1992 |

Uredba (ES) št. 1796/94 | L 187 | 1 | 22.7.1994 |

Uredba (ES) št. 1173/95 | L 118 | 15 | 25.5.1995 |

Uredba (ES) št. 1909/95 | L 184 | 1 | 3.8.1995 |

Uredba (ES) št. 2251/95 | L 230 | 11 | 27.9.1995 |

Uredba (ES) št. 3071/95 | L 329 | 14 | 30.12.1995 |

--------------------------------------------------