31982L0891

Šesta direktiva Sveta

z dne 17. decembra 1982

o delitvi delniških družb, ki temelji na členu 54(3)(g) Pogodbe

(82/891/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, in zlasti člena 54(3)(g) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker se je usklajevanje, predvideno v členu 54(3)(g) in v splošnem programu za odpravo omejitev svobode ustanavljanja [4] začelo z Direktivo 68/151/EGS [5];

ker se je usklajevanje glede ustanavljanja delniških družb in ohranjanja ter spreminjanja njihovega kapitala nadaljevala z Direktivo 77/91/EGS [6] in o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb z Direktivo 78/660/EGS [7] in o združitvi delniških družb z Direktivo 78/855/EGS [8];

ker je Direktiva 78/855/EGS obravnavala samo združitve delniških družb in nekatere postopke, ki veljajo za združitve; ker je predlog Komisije zajemal tudi delitvene postopke; ker so bila mnenja Evropskega Parlamenta in Ekonomsko-socialnega odbora naklonjena ureditvi takih postopkov;

ker se je zaradi podobnosti, ki obstajajo med postopki združitve in delitve, tveganjem pri jamstvih, danih v zvezi z združitvami, ki jih je Direktiva 78/855/EGS obšla, mogoče izogniti le, če se pripravi enakovredna zaščita v primeru delitve;

ker zahteva varstvo interesov delničarjev in tretjih oseb usklajevanje zakonodaj držav članic glede delitve delniških družb, kjer države članice dovoljujejo takšne postopke;

ker je v smislu takšnega usklajevanja posebno pomembno, da so delničarji družb, ki so vključene v delitev, primerno obveščeni na kar najbolj objektiven način in da so njihove pravice ustrezno zavarovane;

ker varstvo pravic zaposlenih v primeru prenosa podjetja, posla ali delov posla sedaj ureja Direktiva 77/187/EGS [9];

ker morajo biti upniki, vključno z imetniki zadolžnic in osebami, ki imajo druge zahtevke do družb, vključenih v delitev, zavarovani tako, da delitev ne škoduje njihovim interesom;

ker je treba zahteve Direktive 68/151/EGS glede razkritja razširiti, tako da bodo vključevale tudi delitev družb in bodo tretje osebe ustrezno obveščene;

ker je treba zaščitne ukrepe za delničarje in tretje osebe v zvezi z delitvijo razširiti, tako da bodo zajete nekatere pravne prakse, ki so v pomembnih vidikih podobne delitvam in se tako ne bo mogoče izogniti obveznosti, da se poskrbi za takšno varstvo;

ker je zaradi pravne varnosti pri odnosih med družbami, vključenimi v delitev, med njimi in tretjimi osebami, pa tudi med delničarji, potrebno primere, iz katerih lahko izhaja ničnost, omejiti z zagotovitvijo, da se napake odpravijo, povsod kjer je to mogoče, in z omejitvijo obdobja, v katerem je mogoč postopek za uveljavljanje ničnosti,

SPREJEL TO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Kadar države članice dovoljujejo družbam iz člena 1(1) Direktive 78/855/EGS, za katere velja njihova zakonodaja, da izvajajo postopke delitve s pripojitvijo, kot so opredeljene v členu 2 te direktive, veljajo za te postopke določbe poglavja I te direktive.

2. Kadar države članice dovoljujejo družbam iz odstavka 1, da izvajajo postopke delitve z ustanovitvijo novih družb, kot je opredeljeno v členu 21, veljajo za te postopke določbe poglavja II te direktive.

3. Kadar države članice dovoljujejo družbam iz odstavka 1, da izvajajo postopke, pri katerih je delitev s pripojitvijo, kot je opredeljena v členu 2(1), kombinirana z delitvijo z ustanovitvijo ene ali več novih družb, kot je opredeljeno v členu 21(1), veljajo za te postopke določbe poglavja I in člena 22.

4. Uporablja se člen 1(2) in (3) Direktive 78/855/EGS.

POGLAVJE I

Delitev s pripojitvijo

Člen 2

1. Za namene te direktive "delitev s pripojitvijo" pomeni postopek, s katerim družba preneha brez likvidacije, in prenese vsa svoja sredstva in obveznosti na več kakor eno družbo v zamenjavo za razdelitev delnic družb, ki prejmejo vložke kot rezultat delitve (v nadaljevanju "družbe prejemnice") delničarjem razdeljene družbe in morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti razdeljenih delnic ali, če nimajo nominalne vrednosti, njihove računovodske vrednosti.

2. Uporablja se člen 3(2) Direktive 78/855/EGS.

3. Kjer se ta direktiva nanaša na Direktivo 78/855/EGS, izraz "družbe, ki se združujejo" pomeni "družbe, vključene v delitev", izraz "prevzeta družba" pomeni "razdeljeno družbo", izraz "prevzemna družba" pomeni "vsako od družb prejemnic" in izraz "načrt združitve" pomeni "načrt delitve".

Člen 3

1. Upravni ali poslovodni organi družb, vključenih v delitev, sestavijo pisni načrt delitve.

2. Načrt delitve mora opredeliti najmanj:

(a) obliko, ime in sedež vsake od družb, vključenih v delitev;

(b) menjalno razmerje delnic in znesek vsakega gotovinskega plačila;

(c) pogoje v zvezi z dodelitvijo delnic v družbah prejemnicah;

(d) datum, od katerega imajo imetniki takih delnic pravico do udeležbe v dobičku in vse posebne pogoje, ki so povezani s to pravico;

(e) datum, od katerega se transakcije razdeljene družbe v računovodske namene obravnavajo kot posli družb prejemnic;

(f) pravice, ki jih družbe prejemnice prenesejo na imetnike delnic, katerim pripadajo posebne pravice, in na imetnike vrednostnih papirjev, ki niso delnice, ali ukrepe, ki so predlagani v zvezi z njimi;

(g) vse posebne prednosti, priznane izvedencem iz člena 8(1) in članom upravnih, poslovodnih in nadzornih organov družb, vključenih v delitev;

(h) točen opis in razdelitev sredstev in obveznosti, ki se prenesejo na vsako od družb prejemnic;

(i) razdelitev delnic družb prejemnic delničarjem razdeljene družbe in kriterije, na katerih temelji ta razdelitev.

3. (a) Kadar sredstvo po načrtu delitve ni razdeljeno in kadar po razlagi tega načrta ni mogoče sprejeti odločitve o njegovi razdelitvi, se sredstvo ali kupnina, dobljena zanj, razdeli med vse družbe prejemnice v razmerju do deleža netosredstev, dodeljenih vsaki od teh družb po načrtu delitve.

(b) Kadar obveznost po načrtu delitve ni razdeljena in kadar po razlagi tega načrta ni mogoče sprejeti odločitve o njeni razdelitvi, je vsaka od družb prejemnic skupno in solidarno odgovorna zanjo. Države članice lahko določijo, da se ta skupna in solidarna odgovornost omeji na neto sredstva, ki so dodeljena vsaki družbi.

Člen 4

Načrt delitve se mora objaviti na način, predpisan z zakonodajo vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS [10], za vsako od družb, vključenih v delitev, najmanj en mesec pred datumom skupščine delničarjev, ki bo odločala o tem.

Člen 5

1. Za delitev je potrebna najmanj odobritev skupščine delničarjev vsake od družb, vključenih v delitev. V zvezi z večino, potrebno za vsako odločitev, njihov obseg in potrebo po ločenem glasovanju se uporablja člen 7 Direktive 78/855/EGS/EGS.

2. Kadar so delnice iz družb prejemnic dodeljene delničarjem razdeljene družbe v drugačnem razmerju kot so njihove pravice do kapitala te družbe, lahko države članice določijo, da smejo manjšinski delničarji te družbe uresničiti svojo pravico, da se njihove delnice odkupijo. V takem primeru so upravičeni, da prejmejo kupnino, ki ustreza vrednosti njihovih delnic. V primeru spora v zvezi s to kupnino, mora biti dana možnost, da kupnino določi sodišče.

Člen 6

Pri delitvi ni potrebno, da bi zakonodaja držav članic zahtevala odobritev skupščine delničarjev družbe prejemnice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) objava za vsako družbo prejemnico, predvidena v členu 4, mora biti opravljena najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev razdeljene družbe, ki odloča o načrtu za delitev;

(b) najmanj en mesec pred datumom, opredeljenim v točki (a), morajo imeti vsi delničarji družbe prejemnice pravico, da na registriranem sedežu te družbe natančno pregledajo dokumente iz členu 9(1);

(c) eden ali več delničarjev vsake družbe prejemnice, ki je imetnik minimalnega odstotka vpisanega kapitala, mora imeti pravico do zahteve, da se skliče skupščina delničarjev take družbe prejemnice, ki odloči, ali odobrava delitev. Ta minimalni odstotek ne sme biti določen na več kakor 5 %. Vendar pa lahko države članice predvidijo izločitev delnic brez glasovalne pravice iz tega izračuna.

Člen 7

1. Upravni in poslovodni organi vsake od družb, vključenih v delitev, sestavijo podrobno pisno poročilo, v katerem je razložen načrt delitve in so navedeni pravni in ekonomski razlogi zanje, še zlasti menjalno razmerje in kriterij za določitev razdelitve delnic.

2. Poročilo mora opisati tudi vse posebne težave, ki so nastale pri vrednotenju.

Razkriti mora pripravo poročila o negotovinski kupnini, navedeni v členu 27(2) Direktive 77/91/EGS [11] za družbe prejemnice in register, kjer se deponira poročilo.

3. Upravni ali poslovodni organi razdeljene družbe morajo obvestiti skupščino delničarjev te družbe in upravne ali poslovodne organe družb prejemnic tako, da lahko ti obveščajo svoje ustrezne skupščine delničarjev o katerikoli bistveni spremembi sredstev in obveznosti med datumom priprave načrta delitve in datumom skupščine delničarjev razdeljene družbe, ki odloča o načrtu delitve.

Člen 8

1. Eden ali več neodvisnih izvedencev, ki delajo v imenu vsake od družb, vključenih v delitev, ki jih imenujejo ali potrdijo upravni ali sodni organi, proučijo načrt delitve in sestavijo pisno poročilo delničarjem. Vendar lahko zakonodaja države članice predvidi imenovanje enega ali več neodvisnih izvedencev za vse družbe, vključene v delitev, če takšno imenovanje opravijo sodni ali upravni organi na skupno zahtevo teh družb. Takšni izvedenci so, odvisno od zakonodaje vsake države članice, lahko fizične, pravne osebe, družbe ali podjetja.

2. Uporablja se člen 10(2) in (3) Direktive 78/855/EGS.

3. Države članice lahko predpišejo, da poročilo o vložkih, ki niso v denarju, navedeni v členu 27(2) Direktive 77/91/EGS, in poročilo o načrtu delitve, sestavljenem v skladu z odstavkom 1, sestavi isti izvedenec ali izvedenci.

Člen 9

1. Vsi delničarji imajo pravico, da na registriranem sedežu najmanj en mesec pred datumom, določenim za skupščino delničarjev, ki odloča o načrtu delitve, pregledajo najmanj naslednje dokumente:

(a) načrt delitve;

(b) letne računovodske izkaze in letna poročila družb, vključenih v delitev, za zadnja tri poslovna leta;

(c) vmesno bilanco stanja, sestavljeno na datum, ki ne sme biti starejši od datuma prvega dne treh mesecev, ki so pretekli pred datumom načrta delitve, če se zadnji letni računovodski izkaz nanaša na poslovno leto, ki je preteklo več kakor šest mesecev pred tem datumom;

(d) poročila upravnih in poslovodnih organov družb, vključenih v delitev, predvidena v členu 7(1);

(e) poročila, predvidena v členu 8.

2. Vmesna bilanca stanja iz odstavka 1(c), se sestavi z uporabo enakih metod in načrta kakor za zadnjo letno bilanco stanja.

Zakonodaja držav članic lahko kljub temu določi, da:

(a) ni treba upoštevati najnovejšega popisa zalog;

(b) se vrednotenje, prikazano v zadnji bilanci stanja, spremeni le toliko, da izraža vknjižbe v knjigovodskih evidencah; vendar je vsekakor treba upoštevati naslednje:

- periodično amortizacijo in rezervacije,

- materialne spremembe v dejanski vrednosti, ki ni prikazana v knjigovodstvu.

3. Vsak delničar ima pravico, da na zahtevo brezplačno dobi celotni, ali če tako želi, delni prepis dokumentov iz odstavka 1.

Člen 10

Države članice lahko dovolijo, da se ne uporabita člena 7 in 8(1) in (2) in člen 9(1)(c), (d) in (e), če se s tem strinjajo delničarji družb, vključenih v delitev, in imetniki drugih vrednostnih papirjev, ki vključujejo glasovalno pravico.

Člen 11

Varstvo pravic zaposlenih v vsaki od družb, vključenih v delitev, se ureja v skladu z Direktivo 77/187/EGS [12].

Člen 12

1. Zakonodaja držav članic mora predvideti ustrezen sistem za varstvo interesov upnikov družb, vključenih v delitev, katerih zahtevki so starejšega datuma kakor objava načrta za delitev in ki še niso zapadli do dneva te objave.

2. V ta namen zakonodaja držav članic določi najmanj to, da imajo taki upniki pravico pridobiti ustrezno varstvo, kadar je zaradi finančnega stanja družbe, ki se deli, in družbe, na katero bodo prenesene obveznosti v skladu z načrtom delitve, takšno varstvo nujno in kadar upniki še nimajo takšnega varstva.

3. Če z upnikom družbe, na katero so bile obveznosti prenesene v skladu z načrtom delitve, ni dosežena poravnava, so družbe prejemnice skupno in solidarno odgovorne za to obveznost. Države članice lahko omejijo odgovornost do neto sredstev, dodeljenih vsaki od teh družb, drugačnih od tiste, na katero je bila prenesena odgovornost. Kljub temu jim ni treba uporabljati tega odstavka, kadar postopek delitve nadzorujejo pristojni sodni organi v skladu s členom 23 in je večina upnikov, ki v številu predstavljajo tri četrtine vrednosti ali kateri koli razred upnikov razdeljene družbe soglašala, da se odreče taki skupni in solidarni odgovornosti, na skupščini, sklicani v skladu s členom 23(1)(c).

4. Uporablja se člen 13(3) Direktive 78/855/EGS.

5. Za imetnike zadolžnic družb, vključenih v delitev, se uporabljajo odstavki od 1 do 4, razen kadar delitev odobri skupščina imetnikov zadolžnic, če je takšna skupščina predvidena po nacionalnih zakonodajah, ali posamezni imetniki zadolžnic, vendar pa to ne vpliva na pravila, ki urejajo skupinsko uveljavljanje njihovih pravic.

6. Države članice lahko določijo, da so družbe prejemnice skupno in solidarno odgovorne za te obveznosti razdeljene družbe. V takem primeru ni treba uporabiti predhodnih odstavkov.

7. Kadar država članica kombinira sistem zaščite upnikov, naveden v odstavkih od 1 do 5, s skupno in solidarno odgovornostjo družb prejemnic, ki je navedena v odstavku 6, lahko tako skupno in solidarno odgovornost omeji na neto sredstva, dodeljena vsaki od teh družb.

Člen 13

Imetniki vrednostnih papirjev, ki niso delnice, katerim pripadajo posebne pravice, morajo imeti v družbah prejemnicah, v katerih se lahko taki vrednostni papirji uveljavljajo v skladu z načrtom delitve, pravice, ki so najmanj enakovredne pravicam, ki so jih imeli v razdeljeni družbi, razen če spremembo teh pravic sprejme skupščina imetnikov takih vrednostnih papirjev, če je takšna skupščina predvidena po nacionalnih zakonodajah, ali posamezni imetniki takih vrednostnih papirjev ali, kadar so imetniki do tega upravičeni, da se njihovi vrednostni papirji ponovno odkupijo.

Člen 14

1. Kjer zakonodaje držav članic ne predvidevajo sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad zakonitostjo delitve ali kjer tak nadzor ne obsega vseh pravnih dejanj, ki so potrebna za delitev, se uporabi člen 16 Direktive 78/855/EGS.

Člen 15

Zakonodaje držav članic določijo datum, ko delitev začne veljati.

Člen 16

1. Delitev se mora objaviti na način, predpisan z zakonodajo vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS, za vsako od družb, vključenih v delitev.

2. Vsaka družba prejemnica lahko sama izpelje formalnosti v zvezi z objavo glede razdeljene družbe.

Člen 17

1. Delitev ima po pravu sočasno naslednje posledice:

(a) prenos vseh sredstev in obveznosti razdeljene družbe, med razdeljeno družbo in družbami prejemnicami ter glede tretjih oseb na vsako družbo prejemnico; takšen prenos začne veljati, ko so sredstva in obveznosti razdeljene v skladu z razdelitvijo, določeno v načrtu delitve ali v členu 3(3);

(b) delničarji razdeljene družbe postanejo delničarji ene ali več družb prejemnic v skladu z razdelitvijo, določeno v načrtu delitve;

(c) razdeljena družba preneha obstajati.

2. Nobena delnica v družbi prejemnici se ne zamenja za delnice razdeljene družbe, katere imetnik je bodisi:

(a) družba prejemnica sama ali preko osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za njen račun; ali

(b) razdeljena družba sama ali preko osebe, ki deluje v svojem imenu, vendar za njen račun.

3. Zgoraj našteto ne vpliva na zakonodajo držav članic, ki zahteva izpolnitev posebnih formalnosti, da se lahko opravi prenos nekaterih sredstev, pravic in obveznosti razdeljene družbe na tretje osebe. Družba prejemnica ali družbe prejemnice, na katere so takšna sredstva, pravice ali obveznosti prenesene v skladu z načrtom delitve ali členom 3(3), lahko te formalnosti izpolni sama; kljub temu pa lahko zakonodaja držav članic dovoljuje, da razdeljena družba nadaljuje z izvajanjem teh formalnosti v omejenem obdobju, ki pa, razen v izjemnih primerih, ne more biti določiti za več kakor šest mesecev od dneva, ko je delitev začela veljati.

Člen 18

Zakonodaja držav članic predpiše najmanj pravila, ki urejajo civilno odgovornost članov upravnih in poslovodnih organov razdeljene družbe do delničarjev te družbe glede neprimernega ravnanja članov teh organov pri pripravi in izvajanju delitve in civilno odgovornost izvedencev, odgovornih za sestavo poročila za to družbo, predvidenega v členu 8, glede neprimernega ravnanja teh izvedencev pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Člen 19

1. Zakonodaja držav članic lahko predpiše pravila za ničnost delitve samo v skladu z naslednjimi pogoji:

(a) ničnost mora biti izrečena z odločbo sodišča;

(b) delitve, ki so začele veljati po členu 15, so lahko razglašene za nične le, če ni bilo nobenega sodnega ali upravnega preventivnega nadzora nad njihovo zakonitostjo ali če niso bile sestavljene in overjene v pravilni pravni obliki ali če se izkaže, da je sklep skupščine po notranjem pravu ničen ali izpodbojen;

(c) ničnostne tožbe ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu, ko je delitev začela veljati za osebo, ki se sklicuje na ničnost, ali če so bile napake odpravljene;

(d) kadar je napako, zaradi katere je delitev neveljavna, mogoče odpraviti, pristojno sodišče odobri časovno obdobje, v katerem morajo udeležene družbe napake odpraviti;

(e) odločba sodišča, ki razglasi delitev za neveljavno, se objavi na način, predpisan z zakonodajo vsake države članice v skladu s členom 3 Direktive 68/151/EGS;

(f) kadar zakonodaje države članice dovoljujejo tretji osebi, da izpodbija tako odločbo sodišča, lahko ta stori to le v šestih mesecih od objave odločbe sodišča na način, predpisan z Direktivo 68/151/EGS;

(g) odločba sodišča, s katero je delitev razglašena za nično, sama po sebi ne vpliva na veljavnost obveznosti, ki so bile sklenjene v breme ali korist družbe prejemnice in ki so nastale, preden je bila sodba objavljena, in po datumu iz člena 15;

(h) vsaka od družb prejemnic je odgovorna za svoje obveznosti, ki so nastale po datumu, na katerega je začela veljati delitev, in pred datumom, ko je bila objavljena odločitev, s katero je bila razglašena ničnost delitve. Tudi razdeljena družba je odgovorna za takšne obveznosti; države članice lahko določijo, da je ta odgovornost omejena na delež neto sredstev, prenesenih na družbo prejemnico, na račun katere je nastopila takšna odgovornost.

2. Z odstopanjem od odstavka 1(a) lahko zakonodaja države članice predvidi tudi možnost, da sklep o ničnosti delitve izda upravni organ, če je na takšen sklep dopustno vložiti pravno sredstvo na sodišču. Pododstavki (b), (d), (e), (f), (g) in (h) se smiselno uporabljajo za upravne organe. Takšnih ničnostnih tožb ni mogoče sprožiti več kakor šest mesecev po datumu iz člena 15.

3. Zgoraj našteto ne vpliva na zakonodajo držav članic o ničnosti delitve, razglašeni po katerem koli nadzoru zakonitosti.

Člen 20

Brez poseganja v člen 6, državam članicam ni treba zahtevati, da razdelitev odobri skupščina delničarjev razdeljene družbe, kadar imajo družbe prejemnice skupaj v lasti vse delnice razdeljene družbe in vse druge vrednostne papirje, ki vsebujejo pravico do glasovanja na skupščini delničarjev razdeljene družbe in so izpolnjeni najmanj naslednji pogoji:

(a) vsaka družba, vključena v postopek, mora opraviti objavo, predvideno v členu 4, najmanj en mesec, preden začne postopek učinkovati;

(b) najmanj en mesec, preden začne postopek učinkovati, morajo imeti vsi delničarji družbe, ki je vključena v postopek, pravico, da pregledajo dokumente iz člena 9(1) na registriranem sedežu njihove družbe. Uporablja se tudi člen 9(2) in (3);

(c) eden ali več delničarjev razdeljene družbe, ki imajo v lasti minimalni odstotek vpisanega kapitala, mora imeti pravico, da zahteva, da se skliče skupščina delničarjev razdeljene družbe, da odloči, ali odobrava delitev. Ta mimimalni odstotek ne sme biti določen tako, da bi bil večji od 5 %. Države članice lahko seveda predvidijo izločitev delnic brez glasovalne pravice iz tega izračuna;

(d) kadar skupščina delničarjev razdeljene družbe, ki bi morala odobriti delitev, ni sklicana, zajemajo podatki iz člena 7(3), vse bistvene spremembe sredstev in obveznosti po datumu priprave načrta delitve.

POGLAVJE II

Delitev z ustanovitvijo novih družb

Člen 21

1. Za namene te direktive "delitev z ustanovitvijo novih družb" pomeni postopek, s katerim družba preneha brez likvidacije, in prenese na več kakor eno novoustanovljeno družbo vsa svoja sredstva in obveznosti v zamenjavo za razdelitev delnic novih družb delničarjem razdeljene družbe in za morebitno gotovinsko plačilo, ki ne presega 10 % nominalne vrednosti tako razdeljenih delnic ali, če nimajo nominalne vrednosti, njihove računovodske vrednosti.

2. Uporablja se člen 4(2) Direktive 78/855/EGS.

Člen 22

1. Za delitev z ustanovitvijo novih družb se uporabljajo členi 3, 4, 5, 7, 8(1) in (2) ter 9 do 19 te direktive, brez poseganja v člena 11 in 12 Direktive 68/151/EGS. Za ta namen "družbe, vključene v delitev" pomenijo razdeljeno družbo, "družbe prejemnice" pa pomenijo vsako od novih družb.

2. Poleg podatkov iz člena 3(2), določa načrt delitve tudi obliko, ime in registrirani sedež vsake nove družbe.

3. Načrt delitve in, če je tako določeno v posebnem dokumentu, družbeni pogodbi ali osnutku družbene pogodbe in statutih ali osnutkih statutov novih družb odobri skupščina delničarjev razdeljene družbe.

4. Države članice lahko predpišejo, da poročilo o vložkih, ki niso plačani v denarju, navedeni v členu 10 Direktive 77/91/EGS in poročilo o načrtu delitve, navedenem v členu 8(1), sestavi isti izvedenec ali izvedenci.

5. Države članice lahko predpišejo, da se v zvezi s poročilom izvedenca ne uporabljata niti člen 8 niti člen 9, kadar so delnice v vsaki novi družbi razdeljene delničarjem razdeljene družbe v razmerju njihovih pravic do kapitala te družbe.

POGLAVJE III

Delitev pod nadzorom pristojnih sodnih organov

Člen 23

1. Države članice lahko uporabijo odstavek 2, kadar postopke delitve nadzorujejo sodni organi, ki so pristojni za:

(a) sklic skupščine delničarjev razdeljene družbe, za odločanje o delitvi;

(b) zagotovitev, da delničarji vsake družbe, vključene v delitev, pravočasno dobijo ali imajo možnost dobiti najmanj dokumente iz člena 9, da jih proučijo pred datumom skupščine delničarjev njihove družbe, ki se skliče, da odloča o delitvi. Kadar država članica izkoristi možnost iz člena 6, mora biti obdobje dovolj dolgo, da lahko delničarji družb prejemnic uresničijo pravice, ki so jim podeljene v tem členu;

(c) skliče kateri koli sestanek upnikov vsake družbe, vključene v delitev, da odloči o delitvi;

(d) zagotovi, da upniki vsake od družb, vključenih v delitev, pravočasno prejmejo ali lahko dobijo najmanj načrt delitve, da ga proučijo pred datumom, navedenim v (b);

(e) odobri načrt delitve.

2. Kadar sodna oblast potrdi, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(b) in (d), in da delničarjem ali upnikom ne bo povzročena nobena škoda, lahko družbe, vključene v razdelitev, oprosti uporabe:

(a) člena 4, pod pogojem, da ustrezen sistem varovanja interesov upnikov iz člena 12(1), pokriva vse zahtevke, ne glede na njihov datum;

(b) pogojev iz člena 6(a) in (b), kadar država članica uporabi možnost iz člena 6;

(c) člena 9 v zvezi z obdobjem in načinom, predpisanim za pregled tam navedenih dokumentov.

POGLAVJE IV

Drugi postopki, ki se obravnavajo kot delitve

Člen 24

Kadar v primeru enega od postopkov, opredeljenih v členu 1, zakonodaja države članice dovoljuje, da gotovinsko plačilo preseže 10 %, se uporabljajo poglavja I, II in III.

Člen 25

Kadar zakonodaja države članice dovoljuje enega od postopkov, opredeljenih v členu 1, ne da bi razdeljena družba pri tem prenehala obstajati, se uporabljajo poglavja I, II in III, razen člen 17(1)(c).

POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 26

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1986, če na ta datum dovoljujejo postopke, za katere velja ta direktiva. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Če država članica dovoli postopke delitve po datumu, navedenem v odstavku 1, sprejme določbe, navedene v tem odstavku, na dan, ko take postopke dovoli. O tem takoj obvesti Komisijo.

3. Vendar je mogoče predvideti določbo o obdobju petih let od začetka veljavnosti določb, navedenih v odstavku 1, za uporabo teh določb pri neregistriranih družbah v Veliki Britaniji in Irski.

4. Državam članicam ni treba uporabiti členov 12 in 13 v zvezi z imetniki zamenljivih zadolžnic in drugih vrednostnih papirjev, zamenljivih v delnice, če je v času, ko začnejo veljati določbe iz odstavka 1 ali 2, položaj teh imetnikov v primeru delitve že predhodno določen s pogoji izdaje.

5. Državam članicam ni treba uporabiti te direktive za delitve ali postopke, ki se obravnavajo kot delitve, za katere je bilo dejanje ali formalnost, ki jo zahteva nacionalno pravo v zvezi z njihovo pripravo ali izvedbo, že končano, ko začnejo veljati določbe iz odstavka 1 ali 2.

Člen 27

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. decembra 1982.

Za Svet

Predsednik

H. Christophersen

[1] UL C 89, 14.7.1970, str. 20.

[2] UL C 129, 11.12.1972, str. 50 in UL C 95, 28.4.1975, str. 12.

[3] UL C 88, 6.9.1971, str. 18.

[4] UL 2, 15.1.1962, str. 36/62.

[5] UL L 65, 14.3.1968, str. 8.

[6] UL L 26, 31.1.1977, str. 1.

[7] UL L 222, 14.8.1978, str. 11.

[8] UL L 295, 20.10.1978, str. 36.

[9] UL L 61, 5.3.1977, str. 26.

[10] UL L 65, 14.3.1968, str. 9.

[11] UL L 26, 31.1.1977, str. 1.

[12] UL L 61, 5.3.1977, str. 26.

--------------------------------------------------