31977L0536

Direktiva Sveta

z dne 28. junija 1977

o približevanju zakonodaje držav članic o varnostni konstrukciji pri prevrnitvi kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih

(77/536/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo po državnih zakonih izpolnjevati traktorji, med drugim nanašajo na varnostno konstrukcijo pri prevrnitvi (v nadaljnjem besedilu "varnostna konstrukcija") in njeno pritrditev na traktor;

ker se te zahteve med državami članicami razlikujejo in ker je zato potrebno, da vse države članice bodisi poleg svojih obstoječih predpisov ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, zlasti da bi bilo tako mogoče uvesti postopek EGS-homologacije na podlagi Direktive Sveta 74/150/EGS z dne 4. marca 1974 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih [3];

ker usklajen postopek homologacije sestavnega dela za varnostno konstrukcijo in njeno pritrditev na traktor omogoča vsaki državi članici, da preveri skladnost s skupnimi zahtevami za izdelavo in preskušanje ter o svojih ugotovitvah obvesti druge države članice, tako da pošlje izvod certifikata o homologaciji sestavnega dela, izpolnjen za vsak tip varnostne konstrukcije in njeno pritrditev na traktor; ker namestitev znaka o EGS-homologaciji sestavnega dela na vseh varnostnih konstrukcijah, izdelanih v skladu s homologiranimi tipi, preprečuje kakršno koli potrebo po tehničnih pregledih teh konstrukcij v drugih državah članicah;

ker bodo skupne zahteve v zvezi z drugimi elementi in značilnostmi varnostne konstrukcije, zlasti tistih, ki zadevajo mere, vrata, varnostno steklo, naprave za preprečevanje nepretrganega prevračanja, če se traktor prevrne in zaščita potnikov, določene pozneje;

ker so usklajene zahteve namenjene predvsem zagotovitvi varnosti v cestnem prometu in pri delu v vsej Skupnosti; ker je zato treba za traktorje, ki jih obravnava ta direktiva, uvesti obvezno opremljenost z varnostno konstrukcijo;

ker je zaradi približevanja nacionalne zakonodaje v zvezi s traktorji mogoče medsebojno priznanje pregledov v državah članicah, ki jih vsaka opravlja na podlagi skupnih zahtev,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Vsaka država članica podeli EGS-homologacijo sestavnega dela za vsak tip varnostne konstrukcije in njeno pritrditev na traktor, ki izpolnjuje zahteve za izdelavo in preskušanje, določene v Prilogah I, II, III, IV in V k tej direktivi.

2. Država članica, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, sprejme potrebne ukrepe za preverjanje skladnosti proizvodnje s homologiranim tipom po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic. Takšno preverjanje je omejeno na naključne vzorce.

Člen 2

Države članice izdajo za vsak tip varnostne konstrukcije in njeno pritrditev na traktor, ki jo homologirajo v skladu s členom 1, proizvajalcu traktorja ali varnostne konstrukcije oziroma njegovemu pooblaščenemu zastopniku oznako EGS-homologacije sestavnega dela v skladu z vzorcem, navedenim v Prilogi VI k tej direktivi.

Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečitev uporabe označb, ki bi lahko povzročile zamenjavo med varnostno konstrukcijo, katere tip je bil homologiran v skladu s členom 1, in drugimi napravami.

Člen 3

1. Nobena država članica ne sme prepovedati dajanja v promet varnostne konstrukcije ali njene pritrditve na traktor zaradi njene izdelave, če ima oznako EGS-homologacije sestavnega dela.

2. Vendar pa država članica lahko prepove dajanje v promet za varnostno konstrukcijo, ki ima oznako EGS-homologacije sestavnega dela, ki pa dosledno ne ustreza homologiranemu tipu.

Ob navedbi razlogov za svojo odločitev država članica o sprejetih ukrepih takoj obvesti druge države članice in Komisijo.

Člen 4

Pristojni organi vsake države članice v roku enega meseca pošljejo pristojnim organom drugih držav članic izvod certifikatov o homologaciji sestavnega dela. Vzorec certifikata se nahaja v Prilogi VII in mora biti izpolnjenih za vsak tip varnostne konstrukcije, ki ga ti organi homologirajo ali zavrnejo.

Člen 5

1. Če država članica, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, ugotovi, da več varnostnih konstrukcij in njihova pritrditev na traktor, ki imajo enako oznako EGS-homologacije sestavnega dela, niso skladni s tipom, ki mu je podelila homologacijo, sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti proizvodnje s homologiranim tipom. Pristojni organi te države članice obvestijo pristojne organe v drugih državah članicah o sprejetih ukrepih, ki se lahko po potrebi razširijo na preklic EGS-homologacije sestavnega dela, če gre za resno in ponavljajočo se neskladnost. Navedeni organi sprejmejo enake ukrepe, če jih pristojni organi druge države članice obvestijo o takšni neskladnosti.

2. Pristojni organi držav članic v roku enega meseca obvestijo drug drugega o vsakem preklicu EGS-homologacije sestavnega dela in o razlogih za tak ukrep.

Člen 6

Vsako odločitev o zavrnitvi ali preklicu homologacije sestavnega dela za varnostno konstrukcijo in njeni pritrditvi na traktor ali za prepoved njenega dajanja v promet ali uporabe, sprejeto skladno s predpisi, sprejetimi za izvajanje te direktive je treba podrobno utemeljiti. O takšni odločitvi se seznani prizadeto stranko, hkrati pa se navede razpoložljiva pravna sredstva, skladno z veljavno zakonodajo v državah članicah, in o rokih za njihovo uveljavitev.

Člen 7

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije traktorja iz razlogov, ki se nanašajo na varnostno konstrukcijo ali njeno pritrditev na traktor, če ima ta oznako EGS-homologacije sestavnega dela in če so izpolnjene zahteve iz Priloge VIII.

Člen 8

Nobena država članica ne sme zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe katerega koli traktorja iz razlogov, ki se nanašajo na varnostno konstrukcijo in njeno pritrditev na traktor, če ima oznako EGS-homologacije sestavnega dela in če so izpolnjene zahteve iz Priloge VIII.

Člen 9

Ta direktiva se uporablja za traktorje, ki so opredeljeni v členu 1 Direktive 74/150/EGS in imajo naslednje značilnosti:

- oddaljenost od tal pod zadnjo osjo ne sme presegati 1000 mm,

- stalen ali nastavljiv kolotek ene od pogonskih gredi je 1150 mm ali več,

- možnost namestitve večtočkovnega priključnega drogovja za priključne stroje in vlečne naprave,

- masa med 1,5 in 4,5 tone, ki ustreza masi neobremenjenega traktorja, kakor je opredeljena v točki 2.4 Priloge I k Direktivi 74/150/EGS, vključno z varnostno konstrukcijo, ki je nameščena v skladu s to direktivo, in pnevmatikami največje velikosti, ki jih je priporočil proizvajalec.

Člen 10

Z ozirom na EGS-homologacijo mora biti vsak traktor, na katerega se nanaša člen 9, opremljen z varnostno konstrukcijo, ki izpolnjuje zahteve iz Prilog I, II, III in IV.

Člen 11

Spremembe, potrebne zaradi prilagajanja zahtev prilog k tej direktivi tehničnemu napredku, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 74/150/EGS.

Člen 12

1. Države članice sprejmejo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v 18 mesecih od njene notifikacije. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice zagotovijo, da se besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, predložijo Komisiji.

Člen 13

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 28. junija 1977

Za Svet

Predsednik

W. Rodgers

[1] UL C 76, 7.4.1975, str. 37.

[2] UL C 263, 17.11.1975, str. 58.

[3] UL L 84, 28.3.1974, str. 10.

--------------------------------------------------

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I: | Pogoji za podelitev EGS-homologacije sestavnega dela |

PRILOGA II: | Pogoji za preskušanje trdnosti varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor |

PRILOGA III: | Preskusni postopki |

PRILOGA IV: | Slike |

PRILOGA V: | Vzorec poročila o preskusu |

PRILOGA VI: | Oznake |

PRILOGA VII: | Vzorec certifikata o EGS-homologaciji sestavnega dela |

PRILOGA VIII: | Pogoji za EGS-homologacijo |

PRILOGA IX: | Priloga k certifikatu o EGS-homologaciji traktorja glede trdnosti varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor. |

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POGOJI ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

1. DEFINICIJA

1.1 Varnostna konstrukcija (varnostna kabina ali okvir) je konstrukcija na traktorju, katere glavni namen je preprečiti ali zmanjšati nevarnosti za voznika traktorja, če se ta prevrne pri normalni uporabi.

1.2 Značilnost konstrukcij, ki so navedene v točki 1.1 je, da pri prevrnitvi zagotovijo varen prostor, ki je dovolj velik, da zavaruje voznika.

2. SPLOŠNE ZAHTEVE

2.1 Vsaka varnostna konstrukcija in njena pritrditev na traktor morata biti načrtovani in narejeni tako, da izpolnjujeta glavni namen, predviden v točki 1.

2.2 Ta zahteva se preverja po eni izmed dveh preskusnih metod, ki sta opisani v Prilogi III. Izbira metode je odvisna od mase traktorja:

- za traktorje z maso določeno v členu 9 - Priloga III B,

- za traktorje z maso večjo od 1,5 in ne večjo od 3,5 tone - Priloga III A.

3. VLOGA ZA PODELITEV EGS-HOMOLOGACIJE SESTAVNEGA DELA

3.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije sestavnega dela v zvezi s trdnostjo varnostne konstrukcije in trdnostjo njene pritrditve na traktor predloži proizvajalec traktorja ali proizvajalec varnostne konstrukcije ali njihovi pooblaščeni zastopniki.

3.2 Vloga za podelitev EGS-homologacije sestavnega dela mora imeti priloženo dokumentacijo v treh izvodih z naslednjimi podatki:

- splošna sestavna risba v merilu ali podatki o merah glavnih delov varnostne konstrukcije. Risba mora vsebovati tudi podrobnosti pritrdilnih elementov,

- fotografije s strani in zadaj s poudarjenimi pritrdilnimi elementi,

- kratek opis varnostne konstrukcije, vključno s tipom konstrukcije, s podrobnostmi o pritrditvi na traktor, in če je treba, s podrobnostmi o zaščitnih oblogah, z načinom dostopa in izhoda v sili, s podrobnostmi o notranjem oblazinjenju, pripravami za preprečevanje nadaljnjega prevračanja, s podrobnostmi o ogrevanju in prezračevanju,

- podrobnosti o uporabljenih materialih za nosilne elemente konstrukcije in pritrdilne elemente (glej Prilogo V).

3.3 Predstavnik tipa traktorja, za katerega je namenjen tip varnostne konstrukcije, ki je v postopku homologacije, se dostavi tehnični službi, pristojni za izvedbo preskusov za homologacijo sestavnega dela. Ta traktor mora biti opremljen z varnostno konstrukcijo.

3.4 Imetnik EGS-homologacije sestavnega dela lahko zaprosi za razširitev te homologacije na druge tipe traktorjev. Pristojni organ, ki je podelil prvotno EGS-homologacijo sestavnega dela, podeli tudi razširitev, če homologirana varnostna konstrukcija in tip(-i) traktorja (traktorjev), za katere je vložena zahteva za razširitev, izpolnjujeta (izpolnjujejo) naslednje pogoje:

- masa neobremenjenega traktorja, določena v točki 1.3 Priloge II, se ne sme razlikovati za več kot 5 odstotkov od referenčne mase preskušanega primerka,

- način pritrditve in sestavni deli traktorja, na katere se pritrjuje, morajo biti enaki,

- kateri koli sestavni deli, kot so blatniki in pokrov motorja, ki so lahko podpora za varnostno konstrukcijo, morajo biti enaki,

- lega sedeža ne sme biti spremenjena.

4. OZNAČBE

4.1 Vsaka varnostna konstrukcija, ki je skladna s homologiranim tipom sestavnega dela, mora imeti naslednje označbe:

4.1.1 blagovno znamko ali ime;

4.1.2 homologacijsko oznako sestavnega dela, ki je skladna z vzorcem iz Priloge VI;

4.1.3 serijsko številko na varnostni konstrukciji;

4.1.4 znamko in tip(-e) traktorja (traktorjev), za katerega (katere) je namenjena varnostna konstrukcija.

4.2 Vsi ti podatki morajo biti navedeni na tablici.

4.3 Te označbe morajo biti vidne, čitljive in neizbrisne.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

POGOJI ZA PRESKUŠANJE TRDNOSTI VARNOSTNE KONSTRUKCIJE IN TRDNOSTI NJENE PRITRDITVE NA TRAKTOR

1. SPLOŠNE ZAHTEVE

1.1 Nameni preskusa

Preskusi se opravijo s posebnimi pripravami, ki simulirajo obremenitve varnostne konstrukcije, v primeru prevrnitve traktorja. S temi preskusi, opisanimi v Prilogi III, se ugotovi trdnost varnostne konstrukcije in pritrditvenih mest na traktorju.

1.2 Priprava na preskus

1.2.1 Varnostna konstrukcija se mora preskusiti na traktorju, za katerega je načrtovana. Na traktor mora biti pritrjena po navodilih proizvajalca traktorja in/ali proizvajalca varnostne konstrukcije.

1.2.2 Traktor mora biti za preskuse opremljen z vsemi konstrukcijskimi sestavnimi deli iz serijske proizvodnje, ki vplivajo na trdnost varnostne konstrukcije ali so potrebni za preskus trdnosti.

Sestavni deli, ki bi lahko povzročali nevarnost na delovnem območju, morajo tudi biti pritrjeni tako, da se lahko preverijo po zahtevah iz točke 4.1 te priloge.

1.2.3 Preskusi morajo biti opravljeni na mirujočem traktorju.

1.3 Masa traktorja

Izmerjena masa W, ki se uporabi v formulah (glej prilogi III A in III B) za izračun višine padca (nihaja) udarnega telesa in udarne sile, mora biti najmanj tolikšna, kot je določena v točki 2.4 Priloge I iz Direktive 74/150/EGS (to je brez mase neobvezne opreme, vendar z maso hladilnih sredstev, olj, goriva, orodja in voznika), plus masa varnostne konstrukcije, minus 75 kg. Ne upošteva se masa dodatnih uteži zadaj ali spredaj, dodatnih uteži koles, pripetega orodja, pripete opreme ali katerih koli posebnih delov.

2. OPREMA IN PRIPRAVE

2.1 Masa udarnega telesa

2.1.1 Udarno telo se obesi z dvema verigama ali žičnima vrvema na tečaj najmanj 6 m nad tlemi. Omogočeno mora biti neodvisno nastavljanje višine obešenja udarnega telesa in kota med udarnim telesom in nosilnima verigama ali žičnima vrvema.

2.1.2 Masa udarnega telesa mora biti 2000 ± 20 kg brez upoštevanja mase verig ali žičnih vrvi, katerih masa ne sme presegati 100 kg. Dolžina stranic čelne ploskve udarnega telesa mora biti 680 ± 20 mm (glej sliko 4 iz Priloge IV). Udarno telo je treba napolniti z materialom tako, da ostane lega težišča nespremenjena.

2.1.3 Na razpolago mora biti naprava, ki viseče udarno telo potegne kot nihalo na višino, ki je določena za vsak preskus. Hitri odpenjalni mehanizem sprosti udarno telo, da zaniha navzdol, ne da bi se mu spremenil nagib glede na nosilni verigi ali žični vrvi.

2.2 Pritrditev nihalnih nosilnih verig ali žičnih vrvi

Tečaja, na katerih sta pritrjeni nihalni verigi ali žični vrvi, morata biti togo vgrajena, njun premik v katero koli smer ne sme presegati 1 % višine padca.

2.3 Pritrditev traktorja

2.3.1 Traktor se priveže s spenjalnimi in nateznimi pripravami na privezna držala, ki so trdno pritrjena na togi betonski podlagi. Držala morajo biti razporejena tako, da se traktor lahko priveže, kakor je prikazano na slikah 5, 6 in 7 Priloge IV. Pri vsakem preskusu morajo kolesa traktorja in podstavki za vse osi stati na togi podlagi.

2.3.2 Za razliko od napenjalnih priprav in priveznih držal, morajo vrvi, s katerimi se priveže traktor, ustrezati naslednjim zahtevam.

Žična vrv je lahko vsaka okrogla pletenica z jedrom iz vlaknin, spleta 6 x 19, v skladu z ISO 2408. Imenski premer vrvi mora biti 13 mm.

2.3.3 Osrednji tečaj zgibno krmiljenega traktorja mora biti podprt in primerno povezan za udare s prednje, zadnje, bočne strani in tlačne preskuse ter dodatno podprt ob strani za udar z boka. Za prednji in zadnji kolesi ni nujno, da sta v ravni liniji, če to olajša pritrditev ustreznih žičnih vrvi.

2.4 Podpora kolesa in tram

2.4.1 Tram se uporabi za podprtje kolesa pri udaru z boka, kakor je prikazano na sliki 7 Priloge IV.

2.4.2 Tram iz mehkega lesa, kvadratnega prereza približno 150 mm, se pritrdi na podlago za oporo kolesu na nasprotni strani udara, kakor je prikazano na slikah 5, 6 in 7 Priloge IV.

2.5 Podprtje in privez zgibno krmiljenega traktorja

2.5.1 Za zgibno krmiljene traktorje se uporabijo dodatne podpore in vezi, ki omogočijo, da je del traktorja, na katerem je varnostna konstrukcija, enako trdno pritrjen kot pri togi izvedbi traktorja.

2.5.2 Dodatne posebne podrobnosti za udarne in tlačne preskuse so podane v Prilogi III.

2.6 Oprema za tlačni preskus

Oprema, ki je prikazana na sliki 8 Priloge IV, mora biti zmožna prenesti na varnostno konstrukcijo tlačno silo preko togega droga širine 250 mm, ki je pritrjen na stiskalno ogrodje s kardanskimi zgibi. Pod osi traktorja se namestijo primerna stojala, da se tlačna sila ne prenaša na kolesa traktorja.

2.7 Merilne naprave

2.7.1 Za preskuse, predpisane v Prilogi III A in III B, se mora uporabljati priprava, na kateri je drsni obroč, drsno nameščen na vodoravni drog, namenjena za merjenja razlike med največjo trenutno deformacijo in trajno deformacijo med bočnim udarnim preskusom.

2.7.2 Pri preskusih, predpisanih v Prilogi III A, se po laboratorijskem preskusu naredijo meritve, da se ugotovi, ali je kateri koli del varnostne konstrukcije prodrl v varen prostor, določen v 2. točki Priloge III A.

2.7.3 Za preskuse, predpisane v Prilogi III B, mora biti na razpolago taka oprema – lahko tudi fotografska – da se po laboratorijskem preskusu lahko ugotovi, ali se je kateri koli del varnostne konstrukcije med preskušanjem dotaknil meje varnega prostora, ki je določen v 2. točki Priloge III B, ali celo prodrl vanj.

2.8 Dovoljena odstopanja pri merjenju

Med preskušanjem so dovoljena naslednja odstopanja pri merjenju:

2.8.1 dolžinske mere, merjene med preskušanjem (razen 2.8.2); mere varnostne konstrukcije in traktorja, varnega prostora ter deformacije koles pri pritrjevanju za udarne preskuse: ± 3 mm;

2.8.2 višina udarnega telesa, pripravljenega za udarni preskus: ± 6 mm;

2.8.3 izmerjena masa traktorja: ± 20 kg;

2.8.4 obremenitev pri tlačnem preskusu: ± 2 %;

2.8.5 kot nosilnih verig ali žičnih vrvi na mestu udara: ± 2 °.

3. PRESKUSI

3.1 Splošne zahteve

3.1.1 Zaporedje preskusov

3.1.1.1 Seznam in zaporedje preskusov mora biti sledeče. Številke na desni pomenijo točke iz prilog III A in III B, v katerih so opisani preskusi:

1. udar z zadnje strani | 1.1, |

2. tlačni preskus zadaj | 1.4, |

3. udar s prednje strani | 1.2, |

4. udar z bočne strani | 1.3, |

5. tlačni preskus spredaj | 1.5. |

3.1.1.2 Če se med preskušanjem premakne ali zlomi kateri koli del pritrdilne opreme, se mora preskus ponoviti.

3.1.1.3 Med preskušanjem se ne smejo na traktorju ali varnostni konstrukciji opraviti nobena popravila ali prilagoditve.

3.1.1.4 Med preskušanjem mora biti menjalnik traktorja v prostem teku, zavore morajo biti sproščene.

3.1.2 Kolotek

Nastavitev širine koloteka zadnjih koles naj bo izbrana tako, da po možnosti varnostna konstrukcija med preskusom ni podprta z pnevmatikami.

3.1.3 Odstranitev sestavnih delov, ki ne pomenijo nevarnosti

Vsi sestavni deli traktorja in varnostne konstrukcije, ki kot celota predstavlja zaščito za voznika – vključno z zaščito pred vremenskimi vplivi - morajo biti vgrajeni na traktor pred preskušanjem. Lahko se odstranijo prednja, bočna in zadnja okna iz varnostnega stekla ali podobnega materiala in vse odstranljive plošče, oprema in pripomočki, ki ne vplivajo na trdnost konstrukcije, ter ne morejo povzročiti nobene nevarnosti pri prevrnitvi.

3.1.4 Smer udarcev

Preskus z udarom z bočne strani se izvede na tisti bočni strani traktorja, kjer se pričakuje največja deformacija zaradi bočnega udara. Udar z zadnje strani mora biti usmerjen na rob, ki je najbolj oddaljen od mesta bočnega udara, udar s prednje strani pa na rob, ki je najbližje mestu bočnega udara.

3.1.5 Tlak v pnevmatikah in deformacija pnevmatik

Pnevmatike ne smejo biti napolnjene z vodo. Tlaki v pnevmatikah in deformacije pnevmatik na kolesih, ki so pri preskusih pritrjena, morajo biti skladni s podatki iz sledeče tabele:

| Tlak v pnevmatikah (bar) | Deformacija (mm) |

Radialne pnevmatike | Diagonalne pnevmatike | Prednje | Zadnje |

Prednje | Zadnje | Prednje | Zadnje |

Pogon na štiri kolesa, enako velika prednja in zadnja kolesa | 1,20 | 1,20 | 1,00 | 1,00 | 25 | 25 |

Pogon na štiri kolesa, prednja kolesa manjša kot zadnja | 1,80 | 1,20 | 1,50 | 1,00 | 20 | 25 |

Pogon na dve kolesi | 2,40 | 1,20 | 2,00 | 1,00 | 15 | 25 |

4. RAZLAGA REZULTATOV

4.1 Varnostna konstrukcija, predložena na EGS-homologacijo sestavnega dela, zadošča zahtevam trdnosti, če izpolnjuje naslednje zahteve:

4.1.1 ne smejo se pojaviti nobeni lomi in razpoke, opisani v točki 3.1 prilog III A in III B;

4.1.2 za preskuse iz Priloge III A: noben del varnega prostora ni izven varnostne konstrukcije;

za preskuse iz Priloge III B: med vsemi udarnimi in deformacijskimi preskusi varnostna konstrukcija pri prevrnitvi ni prodrla v noben del varnega prostora, prav tako ni noben del varnega prostora izven varnostne konstrukcije, kakor je opisano v točki 3.2 Priloge III B;

4.1.3 za preskuse iz Priloge III A: razlika med največjimi trenutnimi in trajnimi deformacijami, omenjenimi v točki 3.3 Priloge III A, ne sme presegati 15 cm;

za preskuse iz Priloge III B: med preskusom z udarom z boka ne sme razlika med največjimi trenutnimi in trajnimi deformacijami, omenjenimi v točki 3.3 Priloge III B, presegati 25 cm.

4.2 Pokazati se ne sme nobena druga posebna nevarnost, ki ogroža voznika, npr.: vrsta stekla, ki pri razbitju povzroči nevarne drobce, nezadostno oblazinjenje na stropu kabine ali na mestu, kamor lahko udari voznikova glava.

5. POROČILO O PRESKUSU

5.1 Poročilo o preskusu se priloži k certifikatu o EGS-homologaciji sestavnega dela, navedenem v Prilogi VII. Oblika poročila je prikazana v Prilogi V. Poročilo mora vsebovati:

5.1.1 splošen opis oblike in sestave varnostne konstrukcije, vključno z materiali in opremo; zunanje mere traktorja s pritrjeno varnostno konstrukcijo; glavne notranje mere; najmanjšo oddaljenost od volana; bočno razdaljo od volana do varnostne konstrukcije; višino strehe varnostne konstrukcije nad sedežem ali referenčno točko sedeža in nad pohodno ploščo, če obstaja; podrobnosti o delih za vstop in izstop in za izstop v sili, ki ga sestavljajo deli varnostne konstrukcije; podrobnosti o ogrevalnem, in če je vgrajen, prezračevalnem sistemu;

5.1.2 podrobnosti o vseh posebnih pripravah, kot na primer o napravah ki preprečujejo nadaljnje prevračanje traktorja;

5.1.3 kratek opis kakršnega koli oblazinjenja znotraj, ki je namenjeno za zmanjševanje poškodb glave ali ramen ali za zmanjševanje hrupa;

5.1.4 izjava o tipu vetrobranskega stekla in zasteklitve.

5.2 Poročilo mora jasno določiti tip traktorja (blagovno znamko, tip, trgovski opis itd.), ki je bil preskušen, in tipe, za katere je namenjena varnostna konstrukcija.

5.3 Če je EGS-homologacija sestavnega dela razširjena tudi na druge tipe traktorjev, mora poročilo vsebovati natančne navedbe iz certifikata o EGS-homologaciji sestavnega dela in natančne navedbe glede na zahteve, predpisane v točki 3.4 Priloge I.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

PRESKUSNI POSTOPKI

A - PRESKUSNA METODA I

1. UDARNI IN TLAČNI PRESKUSI

1.1 Udar z zadnje strani

1.1.1 Traktor mora biti glede na udarno telo postavljen tako, da čelna ploskev udarnega telesa skupaj z nosilnima verigama ali nosilnima žičnima vrvema tvori z navpičnico kot 20° v trenutku, ko se udarno telo dotakne varnostne konstrukcije, razen če ta tvori na mestu udara med deformacijo večji kot z navpičnico. Tedaj mora biti čelna ploskev udarnega telesa z dodatnimi nosilnimi vezmi naravnana tako, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na mestu udara v trenutku največje deformacije, pri tem pa tvorijo nosilne verige ali žične vrvi prav tako kot 20° z navpičnico. Poskrbeti je treba, da se zmanjša težnja vrtenja udarnega telesa okoli točke udara. Udarno telo mora biti obešeno tako, da pot njegovega težišča poteka skozi točko udara.

Predvidena točka udara mora biti tisti del varnostne konstrukcije, za katerega je najbolj verjetno, da bo prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj, običajno je to gornji rob. Lega težišča udarnega telesa mora biti v vodoravni smeri oddaljena za 1/6 širine zgornjega roba varnostne konstrukcije navznoter od navpične ravnine, vzporedne z vzdolžno sredinsko ravnino traktorja in ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba varnostne konstrukcije.

Če se krivina nosilca na zadnji strani varnostne konstrukcije v smeri začne na večji razdalji od skrajne zunanje navpične ravnine, kot je zgoraj določena, se udar usmeri na začetek krivine, to je na točko, kjer je tangenta krivine pravokotna na sredinsko ravnino traktorja (glej sliko 9 Priloge IV).

Če nek štrleči del predstavlja neprimerno površino za udarno telo, se na ta del pritrdi pločevina ustrezne debeline in širine ter dolžine približno 300 mm tako, da ne vpliva na trdnost varnostne konstrukcije pri prevrnitvi.

1.1.2 Togi traktorji se privežejo na podlago. Pritrdilna mesta za vezi so približno 2 m za zadnjo osjo in 1,5 m pred prednjo osjo ter morajo biti ali v ravnini, v kateri zaniha težišče nihala, ali pa mora več vezi prenesti rezultirajočo silo v tej ravnini, kakor je prikazano na sliki 5 Priloge IV.

Vezi morajo biti napete tako, da se pnevmatike prednjih in zadnjih koles stisnejo toliko, kolikor je predpisano v točki 3.1.5 Priloge II. Ko so vezi zategnjene, se pred zadnja kolesa tesno pritrdi lesen tram preseka 150 x 150 mm.

1.1.3 Zgibno krmiljeni traktorji morajo imeti obe osi privezani na podlago. Os dela traktorja, na katero je nameščena varnostna konstrukcija, je privezana tako kot je zadnja os na sliki 5 Priloge IV. Zgib mora biti podprt s tramom, preseka 100 x 100 mm, in trdno zvezan z žično vrvjo na pritrdilna mesta na podlagi.

1.1.4 Udarno telo se potegne nazaj toliko, da je višina težišča nad točko udara enaka vrednosti, izračunani po naslednji formuli:

kjer H pomeni višino padca v milimetrih in W maso traktorja, kakor je določena v točki 1.3 Priloge II.

Udarno telo se nato sprosti, da udari v varnostno konstrukcijo.

1.2 Udar s prednje strani

1.2.1 Traktor mora biti glede na udarno telo postavljen tako, da čelna ploskev udarnega telesa skupaj z nosilnima verigama ali nosilnima žičnima vrvema z navpičnico tvori kot 20° v trenutku, ko se udarno telo dotakne varnostne konstrukcije, razen če ta tvori na mestu udara med deformacijo večji kot z navpičnico. Tedaj mora biti čelna ploskev udarnega telesa z dodatnimi nosilnimi vezmi naravnana tako, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na mestu trčenja v trenutku največje deformacije, pri tem pa tvorijo nosilne verige ali žične vrvi prav tako kot 20° z vertikalo. Poskrbeti je treba, da se zmanjša težnja vrtenja udarnega telesa okoli točke udara. Udarno telo mora biti obešeno tako, da pot njegovega težišča poteka skozi točko udara.

Predvidena točka udara mora biti tisti del varnostne konstrukcije, za katerega je najbolj verjetno, da bo prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej, običajno je to gornji prednji rob. Lega težišča udarnega telesa ne sme biti v oddaljena za več kot 80 mm navznoter od navpične ravnine, vzporedne z vzdolžno sredinsko ravnino traktorja in ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba varnostne konstrukcije,.

Če se krivina na prednji strani varnostne konstrukcije v horizontalni smeri začne na razdalji, večji od 80 mm, se udar usmeri na začetek krivine, to je na točko, kjer je tangenta krivine pravokotna na sredinsko ravnino traktorja (glej sliko 9 Priloge IV).

1.2.2 Togi traktorji se privežejo na podlago, kakor je razvidno s slike 6 Priloge IV. Pritrdilna mesta za vezi so približno 2 m za zadnjo osjo in 1,5 m pred prednjo osjo.

Vezi morajo biti napete tako, da se pnevmatike prednjih in zadnjih koles stisnejo toliko, kolikor je predpisano v točki 3.1.5 Priloge II. Ko so vezi zategnjene, se za zadnja kolesa tesno pritrdi lesen tram preseka 150 x 150 mm.

1.2.3 Traktorji z zgibnim krmiljenjem morajo imeti obe osi privezani na podlago. Os dela traktorja, na katero je nameščena varnostna konstrukcija, mora biti pritrjen a tako, kot je pritrjena prednja os na sliki 6 Priloge IV. Zgib mora biti podprt s tramom preseka 100 x 100 mm in trdno zvezan z žično vrvjo na privezna držala na podlagi.

1.2.4 Udarno telo se potegne nazaj toliko, da je višina težišča nad točko udara enaka vrednosti, izračunani po naslednji formuli:

.

1.3 Udar z boka

1.3.1 Traktor mora biti glede na udarno telo postavljen tako, da je čelna ploskev udarnega telesa skupaj z nosilnima verigama ali nosilnima žičnima vrvema v trenutku udara navpična, razen če varnostna konstrukcija na mestu udara med odklonom udarnega telesa ni navpična. Tedaj mora biti čelna ploskev udarnega telesa z dodatnimi podporami naravnana tako, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na mestu udara v trenutku največje deformacije, pri tem pa verigi ali žični vrvi ostaneta navpični. Udarno telo mora biti obešeno tako, da pot njegovega težišča poteka skozi točko trčenja.

Predvidena točka udara mora biti tisti del varnostne konstrukcije, za katerega je najbolj verjetno, da bo prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok, običajno je to zgornji rob. Razen če ni očitno, da lahko neki drugi del tega roba prvi udari ob tla, je točka udara v ravnini, ki je pravokotna na sredinsko ravnino traktorja in poteka skozi sredino sedeža, ko je le ta nastavljen v srednji položaj. Poskrbeti je treba za zmanjšanje težnje udarnega telesa, da bi se zavrtelo okrog točke udara.

1.3.2 Pri togih traktorjih se vsaka os, katere lega je toga glede na varnostno konstrukcijo, priveže na podlago na strani, na kateri se izvede udar. Pri traktorjih s pogonom na dve kolesi je to običajno zadnja os, kakor je razvidno s slike 7 Priloge IV. Okoli osi sta nameščeni dve vrvi, ki sta privezani navpično pod osjo, ena vrv je privezana na pritrdilno mesto približno 1,5 m pred osjo, druga pa približno 1,5 m za osjo. Vrvi morajo biti napete toliko, da je deformacija pnevmatik ob vezeh tolikšna, kot je določeno v točki 3.1.5 Priloge II. Ko so vrvi zategnjene, se kolo na nasprotni strani udarnega telesa podpre z lesenim tramom, ki mora biti na tleh tako zavarovan, da je tesno naslonjen na platišče kolesa med udarom, kakor je prikazano na sliki 7 Priloge IV. Dolžina trama mora biti izbrana tako, da naslonjen na kolo tvori z vodoravno podlago kot 30 ± 3 °. Dolžina mora biti 20- do 25-kratnik debeline, širina pa dve- do trikratnik debeline. Obema osema je treba onemogočiti aksialni premik s tramom, ki je pritrjen na tla na zunanji strani tistega kolesa, ki leži na nasprotni strani udara.

1.3.3 Zgibno krmiljeni traktor mora biti privezan tako, da je del traktorja, ki nosi varnostno konstrukcijo, enako trdno pritrjen na podlago kot toga izvedba traktorja.

Zgibno krmiljeni traktorji morajo imeti obe osi privezani na podlago. Os dela traktorja, na katero je nameščena varnostna konstrukcija, mora biti privezana in podprta v skladu s sliko 7 Priloge IV. Zgib mora biti vertikalno podprt s tramom kvadratnega preseka velikosti najmanj 100 x 100 mm in trdno privezan z žično vrvjo na privezne elemente na podlagi. Uporabiti je treba tudi poševni podporni tram za zgib in ga pritrditi na podlago tako, da ima enak učinek kot podpora zadnjega kolesa in omogoča podobno podporo kot za togo izvedbo traktorja.

1.3.4 Udarno telo se potegne nazaj toliko, da je višina težišča nad točko udara enaka vrednosti, izračunani po naslednji formuli:

.

1.4 Tlačni preskus zadaj

Traktor mora biti postavljen v stiskalno napravo, opisano v točki 2.6 Priloge II in prikazano na slikah 8 in 10 Priloge IV, tako, da leži zadnji rob pritisnega droga na skrajnem zadnjem nosilnem delu varnostne konstrukcije. Vzdolžna sredinska ravnina traktorja je pri tem na sredini med točkama prijemališč sil na pritisnem drogu.

Stojala za osi se namestijo pod osi, tako da pnevmatike ne prenašajo tlačne sile. Uporabljena obremenitev je dvakrat večja od mase traktorja, kot je določena v točki 1.3 Priloge II. Po potrebi je treba privezati tudi sprednji del traktorja.

1.5 Tlačni preskus spredaj

1.5.1 Tlačni preskus spredaj se izvaja enako kot tlačni preskus zadaj, le da leži prednji del pritisnega droga na skrajnem prednjem delu varnostne konstrukcije.

1.5.2 Če prednji del strehe varnostne konstrukcije ne prenese polne obremenitve tlačnega preskusa, se obremenjuje toliko časa, dokler se streha toliko ne ukrivi, da sovpada z ravnino, ki povezuje zgornji del varnostne konstrukcije z delom prednje strani traktorja, ki lahko podpre maso traktorja pri prevrnitvi. Obremenitev se nato popusti, traktor pa se ponovno namesti tako, da je položaj pritisnega droga nad tisto točko varnostne konstrukcije, ki pri popolni prevrnitvi podpira zadnji del traktorja, kakor je prikazano na sliki 10 Priloge IV, nato se znova uvede polna obremenitev.

2. VAREN PROSTOR

2.1. "Varen prostor" je pri traktorju, ki stoji na vodoravni podlagi definiran z naslednjimi ravninami:

- vodoravna ravnina 95 cm nad stisnjenim sedežem;

- navpična ravnina, pravokotna na sredinsko ravnino traktorja in 10 cm za naslonom sedeža;

- navpična ravnina, vzporedna s sredinsko ravnino traktorja in 25 cm proti levi od središčne točke sedeža;

- navpična ravnina, vzporedna s sredinsko ravnino traktorja in 25 cm proti desni od središčne točke sedeža;

- nagnjena ravnina, v kateri leži vodoravna linija, ki tvori pravi kot s sredinsko ravnino traktorja v višini 95 cm nad obremenjenim sedežem in 45 cm pred naslonom sedeža (plus normalen premik sedeža naprej in nazaj). Ta nagnjena ravnina poteka mimo prednjega dela volanskega obroča, ki se mu približa na 4 cm.

2.2 Naslon sedeža se določa brez upoštevanja oblazinjenja. Sedež mora biti pomaknjen nazaj do položaja, s katerega se še lahko normalno sede upravlja s traktorjem, in dvignjen na najvišji položaj, če so nastavitve ločeno spremenljive. Če se lahko spreminja vzmetenje sedeža, se nastavi na srednjo vrednost, breme na sedežu je 75 kg.

3. MERITVE

3.1 Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se vsi konstrukcijski sestavni deli, pritrdilni in nosilni elementi na traktorju pregledajo zaradi lomov ali razpok, manjše razpoke na nepomembnih delih se zanemarijo.

3.2 Varen prostor

3.2.1 Po vsakem preskusu je treba pregledati varnostno konstrukcijo, da se ugotovi, ali je kateri koli del varnostne konstrukcije prodrl v varen prostor okoli vozniškega sedeža, kot je določen v točki 2.

3.2.2 Treba je tudi ugotoviti, ali kateri koli del varnega prostora izstopa iz zaščitenega območja varnostne konstrukcije. Šteje se, da je del varnega prostora izven zaščite te konstrukcije, če bi se kateri koli del varnega prostora dotaknil ravne podlage v primeru, če bi se traktor prevrnil v tisto smer, iz katere je bil izveden udar. Pri tem preskusu se upošteva najmanjše vrednosti za mere pnevmatik in koloteka, kot jih je predvidel proizvajalec

3.3 Največja trenutna deformacija

Med bočnim udarnim preskusom se zabeleži razlika med največjo trenutno deformacijo in trajno deformacijo na višini 950 mm nad obremenjenim sedežem. Ena stran droga, opisanega v točki 2.7.1 Priloge II, je pritrjena na gornji del varnostne konstrukcije pri prevrnitvi, druga stran pa gre skozi luknjo v navpičnem nosilcu. Položaj drsnega obroča na drogu po udaru pokaže največjo trenutno deformacijo.

3.4 Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se zabeleži trajna deformacija varnostne konstrukcije. Zato se pred začetkom preskusa označi lega glavnih sestavnih delov varnostne konstrukcije glede na sedež.

B - PRESKUSNA METODA II

1. UDARNI IN TLAČNI PRESKUSI

1.1 Udar z zadnje strani

1.1.1 Traktor mora biti glede na udarno telo postavljen tako, da čelna ploskev udarnega telesa skupaj z nosilnima verigama ali nosilnima žičnima vrvema tvori z navpičnico kot 20°, ko se udarno telo dotakne varnostne konstrukcije, razen če ta na mestu udara med deformacijo tvori večji kot z navpičnico. Tedaj mora biti udarna ploskev udarnega telesa z dodatnimi nosilnimi vezmi naravnana tako, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, pri tem pa tvorijo nosilne verige ali žične vrvi prav tako kot 20° z navpičnico. Poskrbeti je treba, da se zmanjša težnja vrtenja udarnega telesa okoli točke udara. Udarno telo mora biti obešeno tako, da pot njegovega težišča poteka skozi točko udara.

Predvidena točka udara mora biti tisti del varnostne konstrukcije, za katerega obstaja največja možnost, da bo prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne nazaj, običajno je to gornji rob. Lega težišča udarnega telesa mora biti za šestino širine zgornjega dela varnostne konstrukcije navznoter od vertikalne ravnine, ki je vzporedna sredinski ravnini traktorja, in ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba varnostne konstrukcije.

Če se krivina nosilca na zadnji strani varnostne konstrukcije začne na večji razdalji od skrajne zunanje navpične ravnine, kot je zgoraj določena, se udar usmeri na začetek krivine, to je na točko, kjer je tangenta krivine pravokotna na sredinsko ravnino traktorja (glej sliko 9 Priloge IV).

Če nek štrleči del predstavlja neprimerno površino za udarno telo, se na ta del pritrdi pločevina ustrezne debeline in širine in z dolžino približno 300 mm tako, da ne vpliva na trdnost varnostne konstrukcije.

1.1.2 Togi traktorji se privežejo na podlago. Pritrdilna mesta za vezi so približno 2 m za zadnjo osjo in 1,5 m pred prednjo osjo ter morajo biti ali v ravnini, v katero zaniha težišče nihala, ali pa mora več vezi prenesti rezultirajočo silo v tej ravnini, kakor je prikazano na sliki 5 Priloge IV.

Vezi morajo biti napete tako, da se pnevmatike prednjih in zadnjih koles stisnejo toliko, kolikor je predpisano v točki 3.1.5 Priloge II. Ko so vezi zategnjene, se pred zadnja kolesa tesno pritrdi lesen tram velikosti 150 x 150 mm.

1.1.3 Zgibno krmiljeni traktorji morajo imeti obe osi privezani na podlago. Os dela traktorja, na katero je nameščena varnostna konstrukcija, je privezana tako kot je privezana zadnja os na sliki 5 Priloge IV. Zgib mora biti podprt s tramom velikosti približno 100 x 100 mm in trdno zvezan z žično vrvjo na pritrdilna mesta na podlagi.

1.1.4 H = 2,165 × 10

× WL

2 ali

H = 5,73 × 10

× I

kjer je:

H = višina padca v milimetrih,

W = masa traktorja, kot je definirana v točki 1.3. Priloge II,

L = največja medosna razdalja traktorja v milimetrih,

I = vztrajnostni moment zadnje osi brez koles v kilogramih na kvadratni meter (kg/m2)

Udarno telo se nato sprosti, da udari v varnostno konstrukcijo.

1.1.5 Če najmanj 50% mase traktorja, kot je določena v točki 1.3 Priloge II, nosi prednja os, ni potreben udarec od zadaj.

1.2 Udar s prednje strani

1.2.1 Traktor mora biti glede na udarno telo postavljen tako, da čelna ploskev udarnega telesa skupaj z nosilnima verigama ali nosilnima žičnima vrvema tvori z navpičnico kot 20°, ko se udarno telo dotakne varnostne konstrukcije, razen če ta na točki udara ob deformaciji tvori večji kot z navpičnico. Tedaj mora biti udarna ploskev udarnega telesa z dodatnimi nosilnimi vezmi naravnana tako, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, pri tem pa tvorijo nosilne verige ali žične vrvi prav tako kot 20° z navpičnico. Poskrbeti je treba, da se zmanjša težnja vrtenja udarnega telesa okoli točke udara. Udarno telo mora biti obešeno tako, da pot njegovega težišča poteka skozi točko udara.

Predvidena točka udara mora biti tisti del varnostne konstrukcije, za katerega obstaja največja možnost, da bo prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok pri vožnji naprej, običajno je to vrhnji prednji vogal. Lega težišča udarnega telesa ne sme biti odmaknjena za več kot 80 mm navznoter od navpične ravnine, vzporedne s sredinsko ravnino traktorja, in ki se dotika skrajnega zgornjega zunanjega roba varnostne konstrukcije.

Če se krivina nosilca na prednji strani varnostne konstrukcije začne na razdalji, večji kot 80 mm navznoter od skrajne zunanje navpične ravnine, se udar usmeri na začetek krivine, to je na točko, kjer je tangenta krivine pravokotna na sredinsko ravnino traktorja (glej sliko 9 Priloge IV).

1.2.2 Togi traktorji se privežejo na podlago, kakor je razvidno s slike 6 Priloge IV. Pritrdilna mesta za vezi so približno 2 m za zadnjo osjo in 1,5 m pred prednjo osjo.

Vezi morajo biti napete tako, da se pnevmatike prednjih in zadnjih koles stisnejo toliko, kolikor je predpisano v točki 3.1.5 Priloge II. Ko so vezi zategnjene, se za zadnja kolesa tesno pritrdi lesen tram velikosti približno 150 x 150 mm.

1.2.3 Zgibno krmiljeni traktorji morajo imeti obe osi privezani na podlago. Os dela traktorja, na katero je nameščena varnostna konstrukcija pri prevrnitvi, mora biti pritrjena tako, kot je pritrjena prednja os na sliki 6 Priloge IV. Zgib mora biti podprt s tramom velikosti približno 100 x 100 mm in trdno privezan z žično vrvjo na pritrdilna mesta na podlagi.

1.2.4 Udarno telo se povleče nazaj, višina težišča nad udarno točko pa se izračuna po naslednji formuli:

.

1.3 Udar z boka

1.3.1 Traktor mora biti glede na udarno telo postavljen tako, da je čelna ploskev udarnega telesa skupaj z nosilnima verigama ali nosilnima žičnima vrvema v trenutku udara navpična, razen če varnostna konstrukcija med deformacijo na točki udara ni navpična. Tedaj mora biti udarna ploskev udarnega telesa z dodatnimi nosilnimi vezmi naravnana tako, da je vzporedna z varnostno konstrukcijo na točki udara v trenutku največje deformacije, pri tem pa verigi ali žični vrvi ostaneta navpični. Udarno telo mora biti obešeno tako, da pot njegovega težišča poteka skozi točko udara.

Predvidena točka udara mora biti tisti del varnostne konstrukcije, za katerega obstaja največja možnost, da bo prvi udaril ob tla, če se traktor prevrne na bok, običajno je to zgornji rob. Razen če ni očitno, da lahko neki drugi del tega roba prvi zadene ob tla, je točka udara v ravnini, pravokotni na sredinsko ravnino traktorja in poteka skozi sredino sedeža, ki je nameščeni v sredinski legi. Poskrbeti je treba za zmanjšanje težnje udarnega telesa, da bi se zavrtelo okoli točke udara.

1.3.2 Pri togih traktorjih se vsaka os, katere lega je toga glede na varnostno konstrukcijo, priveže na podlago na strani, na kateri se izvede udar. Pri traktorjih s pogonom na dve kolesi je to običajno zadnja os, kakor je razvidno s slike 7 Priloge IV. Okoli osi sta oviti dve vrvi, ki sta privezani navpično pod osjo, ena vrv je privezana na pritrdilno mesto približno 1,5 m pred osjo, druga pa približno 1,5 m za osjo. Vrvi morajo biti napete toliko, da je deformacija pnevmatike ob njih taka, kakor je določeno v točki 3.1.5 Priloge II. Ko so vrvi zategnjene, se kolo na nasprotni strani udara telesa poševno podpre z lesenim tramom, ta pa mora biti tesno naslonjen na obroč kolesa med udarom, kakor je prikazano na sliki 7 Priloge IV. Dolžina trama mora biti izbrana tako, da naslonjen na kolo tvori z vodoravno podlago kot 30 ± 3 °. Dolžina mora biti od 20- do 25-kratnik debeline, širina pa od dve- do trikratnik debeline. Obema osema je treba onemogočiti aksialni premik s tramom, ki je pritrjen na tla na zunanji strani tistega kolesa, ki leži na nasprotni strani udara.

1.3.3 Zgibno krmiljeni traktor mora biti privezan tako, da je del traktorja, ki nosi varnostno konstrukcijo, enako trdno pritrjen na podlago kot toga izvedba traktorja.

Zgibno krmiljeni traktorji morajo imeti obe osi privezani na podlago. Os dela traktorja, na katero je nameščena varnostna konstrukcija pri prevrnitvi, mora biti privezana in podprta v skladu s sliko 7 Priloge IV. Zgib mora biti podprt s tramom kvadratnega preseka velikosti najmanj 100 x 100 mm in trdno privezan z žično vrvjo na pritrdilne elemente na podlagi. Uporabiti je treba tudi poševni podporni tram za zgib in ga pritrditi na podlago tako, da ima enak učinek kot podpora zadnjega kolesa in omogoča podobno podporo kot za togo izvedbo traktorja.

1.3.4 Udarno telo se povleče nazaj, višina težišča nad udarno točko pa se izračuna po naslednji formuli:

.

1.4 Tlačni preskus zadaj

Traktor mora biti postavljen v stiskalno napravo, opisano v 2.6 Priloge II in prikazano na slikah 8 in 10 Priloge IV, tako, da leži zadnji rob pritisnega droga na skrajnem zadnjem nosilnem delu varnostne konstrukcije. Vzdolžna sredinska ravnina traktorja je pri tem na sredini med točkama prijemališč sile na pritisnem drogu.

Stojala za osi se namestijo pod osi, tako da pnevmatike ne prenašajo tlačne sile. Uporabljena sila je dvakrat večja od mase traktorja, kot je določeno v točki 1.3 Priloge II. Po potrebi je treba privezati tudi prednji del traktorja.

1.5 Tlačni preskus spredaj

1.5.1 Tlačni preskus spredaj se izvaja enako kot tlačni preskus zadaj, le da leži prednji rob pritisnega droga na skrajnem prednjem zgornjem delu varnostne konstrukcije.

1.5.2 Če prednji del strehe varnostne konstrukcije ne prenese polne obremenitve tlačnega preskusa, se obremenjuje toliko časa, dokler se streha toliko ne ukrivi, da sovpade z ravnino, ki povezuje zgornji del varnostne konstrukcije z delom prednje strani traktorja, ki lahko podpre maso traktorja pri prevrnitvi. Obremenitev se nato popusti, traktor pa se ponovno namesti tako, da je položaj pritisnega droga nad tisto točko varnostne konstrukcije, ki pri popolni prevrnitvi podpira zadnji del traktorja, kakor je prikazano na sliki 10 Priloge IV, nato se znova uvede polna obremenitev.

2. VAREN PROSTOR

2.1 Varen prostor je prikazan na sliki 3 Priloge IV in definiran glede na navpično referenčno ravnino, ki je na splošno vzdolžna sredinska ravnina traktorja, in poteka skozi referenčno točko sedeža, opisano v 2.3, in skozi središče volanskega obroča. Predpostavlja se, da se referenčna ravnina med udari premika vodoravno s sedežem in volanskim obročem, vendar ostaja pravokotna na pod traktorja oziroma varnostne konstrukcije, če je ta prožno nameščena.

Če je volanski obroč nastavljiv po višini, mora biti njegova lega primerna za normalno vožnjo sede.

2.2 Meje varnega prostora so določene kot:

2.2.1 dve navpični ravnini, ki potekata 250 mm na obeh straneh referenčne ravnine in, ki se raztezata navzgor do višine 300 mm nad referenčno točko sedeža za;

2.2.2 dve vzporedni ravnini, ki se raztezata iz gornjih robov ravnin iz točke 2.2.1 na največjo višino 900 mm nad referenčno točko sedeža, in sta nagnjeni tako, da je zgornji rob ravnine na strani, s katere se izvede udar, najmanj 100 mm od referenčne ravnine;

2.2.3 vodoravna ravnina na višini 900 mm nad referenčno točko sedeža;

2.2.4 nagnjena ravnina, pravokotna na referenčno ravnino, ki izhaja iz točke 900 mm neposredno nad referenčno točko sedeža in poteka skozi skrajno hrbtno točko ogrodja sedeža, ob upoštevanju sedežnega vzmetenja;

2.2.5 navpična ravnina, pravokotno na referenčno ravnino, ki se nadaljuje navzdol iz skrajne hrbtne točke sedeža;

2.2.6 linearno ukrivljena površina, pravokotna na referenčno ravnino, s polmerom 120 mm, tangencialnim na ravnini iz točk 2.2.3 in 2.2.4;

2.2.7 linearno ukrivljena površina, pravokotna na referenčno ravnino, s polmerom 900 mm, ki se nadaljuje od ravnine iz točke 2.2.3 za 400 mm in je tangencialna na ravnino iz točke 2.2.3 na točki, ki je pomaknjena naprej za 150 mm od referenčne točke sedeža;

2.2.8 nagnjena ravnina, ki je pravokotna na referenčno ravnino, ki povezuje ravnino iz točke 2.2.7 in poteka na oddaljenosti 40 mm od volanskega obroča. Če je volanski obroč v najvišjem položaju, to ravnino nadomesti tangencialna ravnina na ukrivljeno površino iz točke 2.2.7;

2.2.9 navpična ravnina, pravokotna na referenčno ravnino, 40 mm pred volanskim obročem;

2.2.10 vodoravna ravnina skozi referenčno točko sedeža.

2.3 Lega sedeža in referenčna točka sedeža

2.3.1 Po definiciji varnega prostora iz točke 2.1 mora biti sedež pomaknjen nazaj na skrajni, v vodoravni smeri premakljiv položaj, po višini mora biti nastavljen na srednji položaj, kadar je nastavitev višine sedeža neodvisna od njegove nastavitve v vodoravni smeri.

Referenčno točko sedeža se ugotovi z uporabo naprave, kot je narisana na slikah 1 in 2 Priloge IV in ki simulira obremenitev uporabnika. Naprava je sestavljena iz sedežne plošče in dveh plošč naslonjala. Spodnja plošča naslonjala je povezana v predelu trtice (A) in ledvenem delu (B), pri čemer je zgib (B) nastavljiv po višini.

2.3.2 Referenčna točka je definirana kot točka v vzdolžni sredinski ravnini sedeža, kjer je presečišče tangencialne ravnine spodnjega dela naslonjala in vodoravne ravnine. Vodoravna ravnina seka spodnjo površino sedežne plošče 150 mm pred omenjeno tangento.

2.3.3 Če obstaja nastavljivo vzmetenje sedeža glede na maso voznika, je treba sedež nastaviti na sredino obsega nihanja.

Naprava se namesti na sedež. Nato se obremeni s silo 550 N na točki, ki je 50 mm pred členkom (A), oba dela naslonjala se narahlo pritisneta tangencialno na naslon sedeža.

2.3.4 Če je nemogoče natančno določiti tangente na vsako ploskev naslonjala (nad ledvenim predelom in pod njim), je treba postopati, kakor je opisano v nadaljevanju:

2.3.4.1 če se ne more natančno določiti tangente na spodnje območje, se spodnji del plošče naslonjala navpično pritisne na naslonjalo;

2.3.4.2 če se ne more natančno določiti tangente na zgornje območje, se zgib (B) utrdi na višini 230 mm nad referenčno točko sedeža, če je spodnji del plošče naslonjala navpičen. Potem se obe plošči naslonjala narahlo pritisneta na naslonjalo sedeža v tangencialni smeri.

3. MERITVE, KI JIH JE TREBA OPRAVITI

3.1 Lomi in razpoke

Po vsakem preskusu se pregledajo vsi sestavni deli, pritrdilni in nosilni elementi zaradi lomov in razpok, pri čemer se zanemarijo vse manjše razpoke na nepomembnih delih.

3.2 Varen prostor

3.2.1 Po vsakem preskusu je treba pregledati varnostno konstrukcijo, da se ugotovi, ali je kateri koli njen del prodrl v varen prostor okoli vozniškega sedeža, kakor je določeno v točkah 2.1 in 2.2.

3.2.2 Treba je tudi ugotoviti, ali kateri koli del varnega prostora izstopa iz zaščitenega območja varnostne konstrukcije. Šteje se, da je del varnega prostora izven zaščite te konstrukcije, če bi se katerikoli del varnega prostora dotaknil ravne podlage v primeru, če bi se traktor prevrnil v tisto smer iz katere je bil izveden udar. Pri tem preskusu se upošteva najmanjše vrednosti za mere pnevmatik in koloteka, kot jih je določil proizvajalec.

3.3 Največja trenutna deformacija

Med bočnim udarnim preskusom se zabeleži razlika med največjo trenutno deformacijo in trajno deformacijo v višini 900 mm nad obremenjenim sedežem in 150 mm pred referenčno točko sedeža. Ena stran droga, opisanega v točki 2.7.1 Priloge II, je pritrjena na gornji del varnostne konstrukcije, druga pa gre skozi luknjo v navpičnem nosilcu. Položaj drsnega obroča na drogu po udaru pokaže največjo trenutno deformacijo.

3.4 Trajna deformacija

Po končnem tlačnem preskusu se zabeleži trajna deformacija varnostne konstrukcije. Zato se pred začetkom preskusa označi lega glavnih sestavnih delov varnostne konstrukcije glede na referenčno točko sedeža.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

SLIKE

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA V

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

OZNAKE

Oznako EGS-homologacije sestavnega dela sestavlja pravokotnik okoli male črke "e", ki ji sledi številčna ali črkovna oznaka države članice, ki je podelila homologacijo sestavnega dela:

1 za Nemčijo,

2 za Francijo,

3 za Italijo,

4 za Nizozemsko,

6 za Belgijo,

11 za Združeno kraljestvo,

13 za Luksemburg,

DK za Dansko,

IRL za Irsko.

V bližini pravokotnika mora biti še številka EGS-homologacije sestavnega dela, ki ustreza številki certifikata EGS-homologacije sestavnega dela, izdanega v zvezi s trdnostjo tipa varnostne konstrukcije in trdnosti njene pritrditve na traktor.

+++++ TIFF +++++

Varnostna konstrukcija, ki ima prikazano oznako EGS-homologacije sestavnega dela, je konstrukcija, za katero je nemčija (e 1) podelila EGS-homologacijo sestavnega dela pod številko 1471.

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

POGOJI ZA EGS-HOMOLOGACIJO

1. Vlogo za EGS-homologacijo sestavnega dela za traktor v zvezi s trdnostjo varnostne konstrukcije in trdnostjo njene pritrditve na traktor odda proizvajalec traktorja ali njegov pooblaščeni zastopnik.

2. Primerek traktorja za homologacijo tipa traktorja, na katerega se namesti homologirana varnostna konstrukcija s pritrdilnimi elementi, se preda tehnični službi, odgovorni za izvedbo preskusov za homologacijo.

3. Tehnična služba, odgovorna za izvedbo preskusov za homologacijo, mora preveriti, ali je homologirana varnostna konstrukcija namenjena za pritrditev na tip traktorja, za katerega je bil vložen zahtevek za homologacijo. Posebej mora zagotoviti, da pritrditev varnostne konstrukcije ustreza pritrditvi, ki je bila preskušena in za katero je bila izdana EGS-homologacija sestavnega dela.

4. Imetnik EGS-homologacije lahko zahteva razširitev homologacije tudi na druge tipe varnostnih konstrukcij.

5. Pristojni organi podelijo tako razširitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

5.1 da je nov tip varnostne konstrukcije in njene pritrditve na traktor pridobil EGS-homologacijo sestavnega dela;

5.2 da je načrtovana za pritrditev na tip traktorja, za katerega se zahteva razširitev EGS-homologacije;

5.3 da pritrditev varnostne konstrukcije na traktor ustreza pritrditvi, ki je bila preskušena in za katero je bila podeljena EGS-homologacija sestavnega dela.

6. Certifikat, katerega vzorec je v prilogi IX, mora biti priložen certifikatu o EGS-homologaciji za vsako homologacijo ali razširitev homologacije, ki je bila podeljena ali zavrnjena.

7. Če je vloga za EGS-homologacijo traktorja dana hkrati z zahtevo po EGS-homologaciji sestavnega dela za tip varnostne konstrukcije, namenjeni za pritrditev na tip traktorja, za katerega se zahteva egs-homologacija, se ne opravijo preverjanja, določena v 2. in 3. točki.

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------