EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01998R2532-20150204
COUNCIL REGULATION (EC) No 2532/98 of 23 November 1998 concerning the powers of the European Central Bank to impose sanctions
Consolidated text: Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij
Uredba Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij
1998R2532 — SL — 04.02.2015 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA SVETA (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij (UL L 318, 27.11.1998, p.4) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 27 |
1 |
3.2.2015 |
||
UREDBA SVETA (ES) št. 2532/98
z dne 23. novembra 1998
o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij
SVET EVROPSKE UNIJE JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju „Pogodba“) in zlasti člena 108a(3) Pogodbe ter člena 34.3 Protokola (št. 3) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju „Statut“),
ob upoštevanju priporočila Evropske centralne banke (v nadaljevanju: „ECB“) ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Komisije ( 3 ),
v skladu s postopkom, določenim v členu 106(6) Pogodbe in v členu 42 Statuta, ter pod pogoji, navedenimi v členu 109k(5) Pogodbe in v odstavku 7 Protokola (št. 11) o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska,
|
(1) |
ker v skladu s členom 34.3 v zvezi s členom 43.1 Statuta, odstavkom 8 Protokola št. 11 in odstavkom 2 Protokola (št. 12) o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko, ta uredba nesodelujočim državam članicam ne podeljuje nobenih pravic in ne nalaga nobenih obveznosti; |
|
(2) |
ker mora Svet v skladu s členom 34.3 Statuta določiti meje in pogoje, v skladu s katerimi ima ECB pravico naložiti enkratne ali periodične denarne kazni podjetjem, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz njenih uredb in odločb; |
|
(3) |
ker lahko prihaja do kršitev obveznosti, ki izhajajo iz uredb in odločb ECB, na različnih področjih pristojnosti ECB; |
|
(4) |
ker je primerno, da so za zagotovitev enotnega pristopa k nalaganju sankcij na različnih področjih pristojnosti ECB vse splošne in postopkovne določbe glede nalaganja sankcij vsebovane v eni sami uredbi Sveta; ker druge uredbe Sveta predvidevajo posebne sankcije na posebnih področjih ter se glede načel in postopkov v zvezi z nalaganjem takih sankcij sklicujejo na to uredbo; |
|
(5) |
ker mora ta uredba za zagotovitev učinkovite ureditve uporabe sankcij dovoliti ECB določeno diskrecijo, in sicer v zvezi z ustreznimi postopki, pa tudi z njihovim izvajanjem v mejah in pod pogoji, določenimi v tej uredbi; |
|
(6) |
ker je bila Evropskemu sistemu centralnih bank (v nadaljevanju „ESCB“) in ECB poverjena naloga, da se pripravita na polno delovanje v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (v nadaljevanju „tretja faza“); ker je pravočasna priprava bistvenega pomena, da se ESCB omogoči izpolnitev njenih nalog v tretji fazi; ker je ključni element priprav v tem, da se še pred tretjo fazo sprejme ureditev glede nalaganja sankcij podjetjem, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz uredb in sklepov ECB; ker bi bilo udeležence na trgu dobro čimprej obvestiti o podrobnostih določb, za katere ECB utegne meniti, da jih je glede nalaganja sankcij nujno sprejeti; ker je zato potrebno, da se ECB z datumom začetka veljavnosti te uredbe podelijo regulativna pooblastila; |
|
(7) |
ker je določbe te uredbe možno učinkovito uporabljati le tedaj, če sodelujoče države članice sprejmejo nujne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da imajo njihovi organi pooblastila, da pri izvajanju postopka za ugotavljanje kršitev, določenega v tej uredbi, v skladu s členom 5 Pogodbe pomagajo ECB in z njo polno sodelujejo; |
|
(8) |
ker mora imeti ECB možnost, da od nacionalnih centralnih bank zahteva, da v možnem in primernem obsegu izvajajo naloge ESCB; |
|
(9) |
ker so odločbe po tej uredbi, ki nalagajo denarno obveznost, izvršljive v skladu s členom 192 Pogodbe, |
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Opredelitve pojmov
V tej uredbi:
1. „sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je v skladu s Pogodbo uvedla enotno valuto;
2. „nacionalna centralna banka“ pomeni centralno banko sodelujoče države članice;
3. „podjetja“ pomenijo zasebne ali javne fizične ali pravne osebe, z izjemo javnih oseb pri izvajanju svojih javnih pooblastil, v sodelujoči državi članici, za katere veljajo obveznosti, ki izhajajo iz uredb in odločb ECB, in vključujejo podružnice in druge stalne poslovalnice, locirane v sodelujoči državi članici, katerih glavna uprava ali statutarni sedež je zunaj sodelujoče države članice;
4. „kršitev“ pomeni vsako neizpolnjevanje obveznosti iz uredb ali odločb ECB s strani podjetij;
5. „globa“ pomeni enkratni denarni znesek, ki ga mora podjetje plačati kot sankcijo;
6. „periodične denarne kazni“ pomeni denarne zneske, ki jih mora podjetje v primeru trajajoče kršitve plačati kot kazen ali za to, da bi zadevne osebe prisilili k upoštevanju uredb in sklepov ECB na področju nadzora. Periodične denarne kazni se izračunajo za vsak cel dan trajajoče kršitve:
(a) po tem, ko je bilo podjetje uradno obveščeno o odločbi, s katero se zahteva prenehanje kršitve, v skladu s postopkom, določenim v drugem pododstavku člena 3(1); ali
(b) kadar trajajoča kršitev spada v okvir člena 18(7) Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 4 ), v skladu s postopkom, določenem v členu 4b te uredbe;
7. „sankcije“ pomeni globe in periodične denarne kazni.
Člen 1a
Splošna načela in področje uporabe
1. Ta uredba se uporablja, kadar ECB nalaga sankcije podjetjem zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz sklepov ali uredb ECB.
2. Pravila, ki jih ECB uporablja, kadar pri izvajanju svojih nadzorniških nalog nalaga sankcije za kršitev uredbe ali sklepa ECB odstopajo od pravil, določenih v členih 2 do 4, kolikor je določeno v členih 4a do 4c.
3. ECB objavi vse odločitve o naložitvi sankcij podjetjem v primeru kršitve uredbe ali sklepa ECB na področju nadzora, ne glede na to, ali je bila vložena pritožba zoper to odločitev ali ne.
ECB to objavi na svoji spletni strani brez nepotrebnega odlašanja takoj po tem, ko je o takšni odločitvi uradno obvestila zadevno podjetje. Objava vključuje informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteto zadevnega podjetja, razen če bi takšna objava:
(a) ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku ali
(b) zadevnemu podjetju povzročila nesorazmerno škodo, kolikor je to mogoče ugotoviti.
V teh okoliščinah se odločitve o sankcijah objavijo na anonimni podlagi. Druga možnost pa je, da se v primeru, kadar je verjetno, da bodo te okoliščine prenehale obstajati v razumnem obdobju, objava po tem odstavku lahko preloži za to obdobje.
Če je na Sodišču sprožen pritožbeni postopek v zvezi z odločitvijo o naložitvi sankcije, ECB na svoji uradni spletni strani brez nepotrebnega odlašanja objavi tudi informacije o statusu zadevnega pritožbenega postopka in izidu tega postopka.
ECB zagotovi, da informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, ostanejo na njeni uradni spletni strani najmanj pet let.
Člen 2
Sankcije
1. Razen če v posebnih uredbah Sveta ni določeno drugače, so meje, v katerih sme ECB podjetjem naložiti globe in periodične denarne kazni, naslednje:
(a) globe: zgornja meja je 500 000 EUR; in
(b) periodične denarne kazni: zgornja meja je 10 000 EUR na dan kršitve. Periodične denarne kazni se lahko naložijo največ za obdobje šestih mesecev po tem, ko je bilo podjetje v skladu s členom 3(1) uradno obveščeno o odločbi.
2. Pri odločanju o tem, ali naložiti sankcijo, in pri določanju ustrezne sankcije, mora ECB upoštevati načelo sorazmernosti.
3. Kolikor je primerno, ECB upošteva okoliščine posameznega primera, kot so:
(a) na eni strani dobro vero in stopnjo odprtosti podjetja pri razlaganju in izpolnjevanju obveznosti, ki izhaja iz uredbe ali odločbe ECB, pa tudi stopnjo vestnosti in pripravljenosti za sodelovanje s strani podjetja, ali na drugi strani vsak dokaz namerne prevare s strani odgovornih v podjetju;
(b) resnost učinkov kršitve;
(c) ponavljanje, pogostnost ali trajanje kršitve s strani tega podjetja;
(d) dobiček, ki ga podjetje pridobi s takšno kršitvijo;
(e) gospodarska velikost podjetja; in
(f) predhodne sankcije, ki so jih istemu podjetju naložile druge oblasti in so temeljile na istih dejstvih.
4. Kadar kršitev pomeni neizpolnjevanje dolžnosti, podjetje zaradi uporabe sankcije ni oproščeno izpolnitve dolžnosti, razen če odločitev, sprejeta v skladu s členom 3(4) ali členom 4b, izrecno ne navaja drugače.
Člen 3
Postopkovna pravila
►M1 1. Odločitev o tem, ali uvesti postopek za ugotavljanje kršitev ali ne, sprejme ECB bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi ustreznega predloga, ki ga nanj naslovi nacionalna centralna banka države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve. ◄ Enako odločbo lahko sprejme tudi nacionalna centralna banka države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve, in sicer bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi ustreznega predloga, ki ga nanjo naslovi ECB.
Pisno obvestilo o odločbi o uvedbi postopka za ugotavljanje kršitev se pošlje zadevnemu podjetju, ustreznim nadzornim organom in nacionalni centralni banki države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve, ali ECB. V obvestilu je treba navesti podrobnosti glede domnev, ki bremenijo podjetje, in dokaze, na katerih take domneve temeljijo. Kadar je primerno, mora odločba odrediti prenehanje domnevne kršitve in obvestiti zadevno podjetje o tem, da je možno naložiti periodične denarne kazni.
2. Odločba iz odstavka 1 lahko od podjetja zahteva, da se podvrže postopku za ugotavljanje kršitev. Pri izvajanju postopka za ugotavljanje kršitev ima ECB oziroma nacionalna centralna banka pravico, da:
(a) zahteva predložitev dokumentov;
(b) pregleda knjige in evidence podjetja;
(c) vzame kopije ali izvlečke iz teh knjig in evidenc; in
(d) pridobi pisne ali ustne obrazložitve.
Če podjetje ovira izvajanje postopka za ugotavljanje kršitev, sodelujoča država članica, v kateri se nahajajo zadevni poslovni prostori, nudi ustrezno pomoč, vključno s tem, da zagotovi dostop ECB ali nacionalne centralne banke do poslovnih prostorov podjetja, tako da je možno uresničiti omenjene pravice.
3. Zadevno podjetje ima pravico, da ga zasliši ECB oziroma nacionalna centralna banka. Podjetje ima za pripravo obrambe na voljo najmanj trideset dni.
4. Izvršilni odbor ECB kakor hitro mogoče po prejemu predloga nacionalne centralne banke, ki je uvedla postopek za ugotavljanje kršitev, ali po posvetovanju z nacionalno centralno banko države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do domnevne kršitve, sprejme utemeljeno odločbo o tem, ali je podjetje storilo kršitev, skupaj z morebitno sankcijo, ki naj bi se naložila.
5. Zadevno podjetje je treba v pisni obliki obvestiti o odločbi in ga poučiti o pravici do ponovnega pregleda. Obvestilo o odločbi se pošlje tudi ustreznim nadzornim organom in nacionalni centralni banki države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do kršitve.
6. Zadevno podjetje ima pravico, da zahteva ponovni pregled odločbe Izvršilnega odbora, ki ga opravi Svet ECB. Takšno zahtevo je treba podati v tridesetih dneh od prejema obvestila o odločbi, vsebovati pa mora vse koristne informacije in trditve. Tako zahtevo je treba v pisni obliki nasloviti na Svet ECB.
7. Odločba Sveta ECB, ki se izda v odgovor na zahtevo, podano v skladu z odstavkom 6, mora vsebovati obrazložitev, pisno obvestilo o njej pa se pošlje zadevnemu podjetju, ustreznemu nadzornemu organu tega podjetja in nacionalni centralni banki države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do kršitve. V obvestilu je treba podjetje poučiti o njegovi pravici do sodnega preskusa. Če Svet ECB ne sprejme odločbe v dveh mesecih po zahtevi, lahko zadevno podjetje zahteva sodni preskus odločbe Izvršilnega odbora ECB v skladu s Pogodbo.
8. Sankcije zoper podjetja se ne sme izvršiti, dokler odločba ni postala dokončna bodisi:
(a) s pretekom obdobja tridesetih dni iz odstavka 6, v katerem podjetje Svetu ECB ni podalo zahteve za ponovni pregled; bodisi
(b) s tem, da Svet ECB obvesti podjetje o svoji odločbi, ali s pretekom obdobja iz odstavka 7, v katerem Svet ECB ni sprejel odločbe.
9. Izkupiček od sankcij, ki jih naloži ECB, pripada ECB.
10. Če se kršitev nanaša izključno na nalogo, ki je ESCB ali ECB poverjena v skladu s Pogodbo in Statutom, je možno uvesti postopek za ugotavljanje kršitev le na podlagi te uredbe, ne glede na nacionalne zakone ali druge predpise, ki bi lahko določali ločen postopek. Če se kršitev nanaša tudi na eno ali več področij zunaj pristojnosti ESCB ali ECB, je pravica do uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev na podlagi te uredbe neodvisna od katere koli pravice pristojnega nacionalnega organa do uvedbe ločenih postopkov v zvezi s takimi področji zunaj pristojnosti ESCB ali ECB. Ta določba ne posega v uporabo kazenskega prava in nacionalnega prava v zvezi s pristojnostmi bonitetnega nadzora v sodelujoči državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013.
11. Podjetje nosi stroške postopka za ugotavljanje kršitev v primeru, če je odločeno, da je storilo kršitev.
Člen 4
Roki
1. Pravica do sprejetja odločbe za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitev, ki je predvidena v tej uredbi, preneha eno leto po tem, ko se je bodisi ECB bodisi nacionalna centralna banka države članice, pod jurisdikcijo katere je prišlo do kršitve, prvikrat seznanila z domnevno kršitvijo, v vsakem primeru pa pet let po tem, ko je prišlo do kršitve, ali v primeru trajajoče kršitve pet let po prenehanju kršitve.
2. Pravica do sprejetja odločbe za naložitev sankcije v zvezi s kršitvijo, ki je predvidena v tej uredbi, preneha eno leto po tem, ko je bila sprejeta odločba za uvedbo postopka po členu 3(1).
3. Pravica do uvedbe izvršilnega postopka preneha šest mesecev po tem, ko je odločba v skladu s členom 3(8) postala izvršljiva.
Člen 4a
Posebna pravila o zgornjih mejah sankcij, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog
1. Z odstopanjem od člena 2(1), v primeru kršitev, povezanih s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, so meje, v katerih lahko ECB nalaga globe in periodične denarne kazni, naslednje:
(a) za globe: zgornja meja je dvakratnik pridobljenega dobička ali nenastale izgube zaradi kršitve, kadar se ta dobiček oziroma izguba lahko določita, ali 10 % skupnega letnega prometa podjetja.
(b) za periodične denarne kazni: zgornja meja je 5 % povprečnega dnevnega prometa na dan kršitve. Periodične denarni kazni se lahko naložijo največ za obdobje šestih mesecev od datuma, določenega v odločitvi o naložitvi periodične denarne kazni.
2. Za namene odstavka 1:
(a) „letni promet“ pomeni letni promet zadevnega podjetja v preteklem poslovnem letu, kot je opredeljen v zadevni zakonodaji Unije, kadar pa ta ni na voljo, v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi letnimi finančnimi računi take osebe. Kadar je zadevno podjetje podrejena družba nadrejenega podjetja, se upošteva skupni letni promet, ki izhaja iz najnovejših razpoložljivih konsolidiranih letnih finančnih računov v preteklem poslovnem letu, kadar pa ta ni na voljo, v skladu z najnovejšimi razpoložljivimi letnimi finančnimi računi take osebe;
(b) „povprečni dnevni promet“ pomeni letni promet, kot je opredeljen v točki (a), deljeno s 365.
Člen 4b
Posebna postopkovna pravila za sankcije, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog
1. Z odstopanjem od člena 3(1) do (8) te uredbe se uporabljajo pravila iz tega člena za kršitve v zvezi s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog.
2. Če ECB pri izvajanju svojih nalog v skladu z Uredbo (EU) št. 1024/2013 meni, da obstaja razlog za sum, da je podjetje, ki ima sedež v državi članici euroobmočja enkrat ali večkrat kršilo uredbo ali sklep ECB, kot je določeno v členu 18(7) Uredbe (EU) št. 1024/2013, ECB opravi ustrezne preiskave v skladu z naslednjimi določbami.
3. Po zaključku preiskave in preden se predlog za dokončen osnutek odločitve pripravi in predloži Nadzornemu odboru, ECB v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora pisno uradno obvesti zadevno podjetje o ugotovitvah opravljene preiskave in kakršnih koli ugovorih zoper te ugotovitve.
V uradnem obvestilu iz prvega pododstavka ECB v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora obvesti zadevno podjetje o njegovi pravici, da ECB predloži pisna stališča o dejanskih izidih in ugovorih zoper subjekt, ki so navedeni v tem uradnem obvestilu, vključno s posameznimi določbami, ki so bile domnevno kršene, in določi razumni rok za predložitev teh stališč. ECB ni treba upoštevati pisnih stališč, ki jih je prejela v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora po določenem roku.
ECB lahko v okviru svojih pristojnosti za preiskavo kršitev na področju nadzora potem, ko pošlje uradno obvestilo v skladu s prvim pododstavkom, zadevno podjetje povabi na ustno obravnavo. Stranke, udeležene v preiskavi, lahko na obravnavi zastopajo in/ali jim pomagajo odvetniki ali druge usposobljene osebe. Ustne obravnave niso javne.
Zadevnemu podjetju, na katerega se nanaša preiskava, je treba zagotoviti pravico dostopa do spisa. To ne velja za zaupne informacije.
4. Nadzorni odbor predlaga Svetu ECB dokončen osnutek odločitve, v katerem navede, ali je zadevni nadzorovani subjekt storil kršitev, in določi kazni, ki se naložijo, po postopku iz člena 26(8) Uredbe (EU) št. 1024/2013.
5. Zadevno podjetje ima pravico zahtevati, da odločitev, ki jo sprejme Svet ECB na podlagi odstavka 4, pregleda Upravni odbor za pregled v skladu s postopkom, določenim v členu 24 Uredbe (EU) št. 1024/2013.
Člen 4c
Posebna postopkovna pravila za sankcije, ki jih ECB nalaga pri izvajanju svojih nadzorniških nalog
1. Z odstopanjem od člena 4 pravica do sprejetja odločitve o naložitvi upravne kazni glede kršitev v zvezi z zadevno zakonodajo Unije, ki se neposredno uporablja, ter s sklepi in uredbami, ki jih sprejme ECB pri izvajanju svojih nadzorniških nalog, preneha pet let po tem, ko je prišlo do kršitve, v primeru trajajoče kršitve pa pet let po prenehanju kršitve.
2. Kakršno koli dejanje, ki ga opravi ECB zaradi preiskave ali postopkov glede kršitve, pretrga rok, določen v odstavku 1. Pretrganje zastaralnega roka učinkuje od datuma, na katerega je zadevni nadzorovani subjekt uradno obveščen o dejanju. Po vsakem pretrganju začne rok teči znova. Rok pa ne sme biti daljši kot deset let po tem, ko je prišlo do kršitve, v primeru trajajoče kršitve pa deset let po prenehanju kršitve.
3. Roki, navedeni v predhodnih odstavkih, se lahko podaljšajo v naslednjih primerih:
(a) odločitev Sveta ECB je predmet pregleda pred Upravnim odborom za pregled ali postopka pritožbe pred Sodiščem Evropske unije; ali
(b) zoper zadevno podjetje tečejo kazenski postopki v zvezi z istimi dejstvi. V takem primeru se roki, navedeni v predhodnih odstavkih, podaljšajo za obdobje, ki ga Upravni odbor za pregled ali Sodišče potrebuje za pregled odločitve ali dokler se kazenski postopki zoper zadevno podjetje ne zaključijo.
4. Pravica ECB do izvršitve odločitve o naložitvi sankcije preneha pet let po sprejetju take odločitve. Kakršno koli dejanje ECB, namenjeno uveljavitvi plačila ali plačilnih pogojev na podlagi naložene sankcije, pretrga zastaralni rok za izvršitev kazni.
5. Zastaralni rok za izvršitev sankcij se zadrži:
(a) dokler ne poteče rok za plačilo naložene sankcije;
(b) če se uveljavitev plačila naložene sankcije zadrži po odločitvi Sveta ECB ali Sodišča.
Člen 5
Sodni preskus
Sodišče Evropskih skupnosti ima v smislu člena 172 Pogodbe neomejeno sodno pristojnost glede ponovnega pregleda dokončnih odločb, s katerimi je naložena sankcija.
Člen 6
Splošne določbe in regulativna pooblastila
1. V primeru neskladja med določbami te uredbe in določbami drugih uredb Sveta, ki omogočajo ECB, da nalaga sankcije, prevladajo določbe slednjih.
2. V mejah in pod pogoji, določenimi v tej uredbi, lahko ECB sprejme uredbe za natančnejšo opredelitev ureditve, po kateri se lahko v skladu s to uredbo naložijo sankcije, ter smernice za koordiniranje in usklajevanje postopkov v zvezi z izvajanjem postopka za ugotavljanje kršitev.
Člen 7
Končne določbe
Ta uredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 6(2) se uporablja od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Preostali členi se uporabljajo od 1. januarja 1999.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) UL C 246, 6.8.1998, str. 9.
( 2 ) UL C 328, 26.10.1998.
( 3 ) Mnenje, dano dne 8. oktobra 1998 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
( 4 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).