4.3.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

L 58/38

(1)

Protidampinški ukrepi, ki veljajo za uvoz nekaterega pribora (fitingov) za cevi s poreklom med drugim iz Republike Koreje, so bili uvedeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1514/2002 (2) („prvotna preiskava“ in „prvotni ukrepi“).

(2)

Oktobra 2008 so bili ti ukrepi razširjeni z Uredbo Sveta (ES) št. 1001/2008 (3) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

Ukrepi so bili nadalje razširjeni decembra 2014 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 1283/2014 (4) po drugem pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („veljavni ukrepi“).

(4)

Protidampinška dajatev, ki trenutno velja za izvoz vseh družb v Republiki Koreji in temelji na stopnji škode, ugotovljeni v prvotni preiskavi, znaša 44 %.

(5)

Komisija je januarja 2015 prejela zahtevek za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe. Zahtevek je po obsegu omejen na preiskavo dampinga družbe TK Corporation, korejskega proizvajalca izvoznika, vložil pa ga je navedeni proizvajalec izvoznik. Proizvajalec izvoznik je v svojem zahtevku trdil, da so se okoliščine, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so spremembe trajne. Proizvajalec izvoznik je predložil dokaze prima facie, da za izravnavo škodljivega dampinga nadaljevanje ukrepa na sedanji ravni ni več potrebno.

(6)

Potem ko je Komisija po obvestilu državam članicam ugotovila, da obstaja dovolj dokazov, ki upravičujejo začetek delnega vmesnega pregleda, omejenega na preiskavo dampinga v zvezi s proizvajalcem izvoznikom, je z obvestilom, objavljenim 18. februarja 2015 v Uradnem listu Evropske unije  (5) („obvestilo o začetku“), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, po obsegu omejenega na preiskavo dampinga v zvezi s proizvajalcem izvoznikom.

(7)

Komisija je proizvajalca izvoznika, organe države izvoznice in industrijo Unije uradno obvestila o začetku preiskave v zvezi z delnim vmesnim pregledom. Zainteresirane strani so imele možnost pisno izraziti svoja stališča in zaprositi za zaslišanje.

(8)

Komisija je proizvajalcu izvozniku poslala vprašalnik, da bi pridobila informacije, potrebne za njeno preiskavo, ta pa ga je izpolnjenega vrnil v predpisanem roku.

(9)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za določitev dampinga. V prostorih proizvajalca izvoznika je bil opravljen preveritveni obisk.

(10)

Preiskava stopnje dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2014 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“).

(11)

Poleg teh podatkov je proizvajalec izvoznik predložil tudi podatke o stroških in prodaji za leto 2013 in predlagal, da se obdobje preiskave v zvezi s pregledom podaljša tako, da se doda leto 2013, da se poveča reprezentativnost obsega prodaje v Unijo. Vendar je Komisija ugotovila, da se z upoštevanjem prodaje v Unijo leta 2013 ne bi povečala reprezentativnost v smislu obsega (v primerjavi z obsegom celotne prodaje ali proizvodnje) ali vrste prodaje (glej uvodno izjavo (29)). Zato Komisija za reprezentativno ugotovitev v zvezi z dampingom ni imela zadostnega razloga, da bi pri obdobju preiskave v zvezi s pregledom odstopala od običajnega obdobja 12 mesecev.

(12)

Po dokončnem razkritju je proizvajalec izvoznik ponovil svojo trditev, da bi bilo treba leto 2013 dodati k obdobju preiskave v zvezi s pregledom, da se poveča reprezentativnost. Trdil je, da primerjave z dejavniki, kot so celotni obseg proizvodnje, niso pomembne in da ob upoštevanju leta 2013 obdobje preiskave v zvezi s pregledom postane bolj reprezentativno v smislu dodatnih vrst izdelkov, obsega prodaje in prometa.

(13)

Osnovna uredba ne določa natančno, kako je treba meriti reprezentativnost obdobja preiskave v zvezi s pregledom. V tem primeru je obseg blaga, ki naj bi ga proizvajalec izvoznik prodal na trgu Unije v letu 2013, pomenil manj kot polovico obsega blaga, ki naj bi se v obdobju preiskave v zvezi s pregledom domnevno prodal na trgu Unije, skupni obseg prodaje in proizvodnje pa je bil za obe leti v enakem razponu. Zato je jasno, da bi se v tem primeru z upoštevanjem leta 2013 v relativnem smislu zmanjšala reprezentativnost prodaje proizvajalca izvoznika v Unijo, v absolutnem smislu pa bi se tako doseglo le omejeno izboljšanje.

(14)

Zato Komisija potrjuje, da ni utemeljenega razloga za razširitev obdobja preiskave v zvezi s pregledom na več kot obdobje enega leta, ki ga Komisija običajno uporablja.

(15)

Izdelek, ki se pregleduje, je pribor (fitingi) za cevi (razen litega pribora (fitingov), prirobnic in fitingov z navojem) iz železa ali jekla (razen nerjavnega jekla), z največjim zunanjim premerom do vključno 609,6 mm, ki se uporablja za čelno varjenje ali druge namene, s poreklom iz Republike Koreje, trenutno uvrščen pod oznake KN ex 7307 93 11, ex 7307 93 19 in ex 7307 99 80 („zadevni izdelek“).

(16)

Preiskava v zvezi s pregledom je potrdila, da ima izdelek, ki ga je proizvajal proizvajalec izvoznik in se je prodajal na domačem trgu ter izvažal v Unijo in na druge izvozne trge, enake osnovne fizikalne, tehnične in kemijske lastnosti ter enako osnovno uporabo kot izdelki, ki jih v Uniji prodaja industrija Unije.

(17)

Komisija se je odločila, da so navedeni izdelki zato podobni izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

Komisija je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe najprej proučila, ali je celotni obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika reprezentativen. Domača prodaja je reprezentativna, če je celotni obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam na domačem trgu na proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave predstavljal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. Na podlagi tega je bilo za proizvajalca izvoznika ugotovljeno, da je bil njegov celotni obseg prodaje podobnega izdelka na domačem trgu reprezentativen.

(19)

Komisija je nato opredelila vrste izdelkov, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali primerljive z vrstami izdelkov, prodanimi za izvoz v Unijo.

(20)

Zatem je v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe proučila, ali je domača prodaja proizvajalca izvoznika na njegovem domačem trgu reprezentativna za posamezne vrste izdelka, ki so enake vrstam, prodanim za izvoz v Unijo, ali primerljive z njimi. Domača prodaja vrste izdelka je reprezentativna, če celotni obseg domače prodaje navedene vrste izdelka neodvisnim strankam v obdobju preiskave predstavlja vsaj 5 % celotnega obsega izvoza enake ali primerljive vrste izdelka v Unijo. Komisija je ugotovila, da je bila večina vrst izdelka reprezentativnih.

(21)

Komisija je nato v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe za vsako vrsto izdelka določila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v obdobju preiskave, da bi se odločila, ali bo za izračun normalne vrednosti uporabila dejansko domačo prodajo.

(22)

Normalna vrednost temelji na dejanski domači ceni za posamezno vrsto izdelka ne glede na to, ali je bila navedena prodaja dobičkonosna ali ne:

(23)

V tem primeru je normalna vrednost tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom.

(24)

Normalna vrednost je dejanska domača cena za posamezno vrsto izdelka, in sicer izključno pri dobičkonosni domači prodaji te vrste izdelka v obdobju preiskave v zvezi s pregledom:

(25)

Analiza domače prodaje je pokazala, da je bila velika večina domače prodaje dobičkonosna in da je bila tehtana povprečna prodajna cena višja od stroškov proizvodnje. V skladu s tem se je normalna vrednost izračunala le kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(26)

Če ni bilo prodaje ali zadostne prodaje določene vrste podobnega izdelka v običajnem trgovskem prometu ali je ni bilo dovolj ali če določena vrsta izdelka ni bila prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je Komisija konstruirala normalno vrednost v skladu s členom 2(3) in (6) osnovne uredbe.

(27)

Normalna vrednost je bila konstruirana tako, da se je povprečnim stroškom proizvodnje podobnega izdelka proizvajalca izvoznika v obdobju preiskave v zvezi s pregledom prištelo naslednje:

(28)

Za vrste izdelkov, ki na domačem trgu niso bili prodani v reprezentativnih količinah, so bili dodani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem trgovskem prometu. Za vrste izdelkov, ki se na domačem trgu sploh niso prodajali, so bili dodani tehtani povprečni PSA-stroški in dobiček od transakcij, opravljenih na domačem trgu v običajnem trgovskem prometu.

(29)

V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je proizvajalec izvoznik prodal le zanemarljivo količino zadevnega izdelka v Unijo, kar predstavlja med 0,1 % in 0,3 % obsega njegove proizvodnje (razpon je naveden zaradi zaupnosti). Poleg tega proizvajalec izvoznik za številne transakcije ni mogel prepričljivo dokazati, da so bile protidampinške dajatve dejansko plačane, kar vzbuja dvom o tem, ali je bilo blago sproščeno v prosti promet na carinskem območju Unije. Prodaja je bila vsa namenjena za posebne projekte treh strank, ki so imele lastne specifikacije za pribor (fitinge). Poleg tega je prodaja potekala v okviru „paketa“ skupaj z drugim priborom (fitingi) in izdelki, ki niso bili zadevni izdelek. V tem smislu se zdi tveganje navzkrižne kompenzacije veliko. Zaradi navedenega v obdobju preiskave v zvezi s pregledom na podlagi prodaje zadevnega izdelka v Unijo, ki jo je opravil proizvajalec izvoznik, ni bilo mogoče izvesti smiselne analize dampinga.

(30)

Ker obseg uvoza v Unijo ni bil zadosten, se je za določitev izvozne cene upošteval izvoz v druge tretje države. Ugotovljeno je bilo, da ima proizvajalec izvoznik štiri glavne izvozne trge, ki v obdobju preiskave v zvezi s pregledom skupaj pokrivajo več kot 50 % njegovega izvoza v tretje države. Preostanek sestavlja 39 drugih izvoznih namembnih držav; vsaka od teh predstavlja med 0,1 % in 5 % celotnega izvoza proizvajalca izvoznika. Cene izvoza v te države se med seboj zelo razlikujejo zaradi različne narave posameznega trga. Veliko teh različnih dejavnikov (npr. pogoji konkurence na vsakem trgu) ni znanih. Zato se je dodatno analiziralo, ali bi se katera od glavnih izvoznih namembnih držav proizvajalca izvoznika lahko uporabila kot približek za trg Unije.

(31)

Združeni arabski emirati („ZAE“) so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom največji izvozni trg proizvajalca izvoznika, ki predstavljajo 15 %–18 % njegovega izvoza po masi in 15 %–18 % po vrednosti. Vendar v ZAE ni domačih proizvajalcev zadevnega izdelka. Zato se šteje, da je to stanje glede na gospodarsko strukturo precej drugačno od trga Unije.

(32)

Podobno kot v pregledu zaradi izteka ukrepov, ki je izražen v Uredbi (EU) št. 1283/2014, se je zdelo primerno analizirati prodajo proizvajalca izvoznika v Združene države Amerike („ZDA“), ki so v obdobju preiskave v zvezi s pregledom druga največja izvozna namembna država. Preiskava je potrdila, da je trg ZDA podobne velikosti kot trg Unije, s številnimi domačimi proizvajalci, a tudi velikim deležem uvoza. Potrdila je tudi, da je imel trg ZDA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom nizke tarifne kvote uvoza in da ni bilo protidampinških dajatev na uvoz iz Koreje, zaradi česar je bil to zelo konkurenčen trg. Poleg tega so ZDA na splošno glavna izvozna namembna država za izvoz iz Koreje in tudi za zadevnega proizvajalca izvoznika; v ZDA je bilo v obdobju preiskave v zvezi s pregledom izvoženega 7 % do 12 % njegovega obsega proizvodnje in 11 % do 14 % njegovega izvoza.

(33)

Zato je bilo glede na okoliščine in posebnosti tega primera ugotovljeno, da bi v tej preiskavi ZDA predstavljale ustrezno podlago za določitev izvozne cene zaradi pomanjkanja zadostnega obsega izvoza v Unijo. Tako je bila za določitev izvozne cene uporabljena preverjena izvozna cena proizvajalca izvoznika v ZDA, prilagojena na raven franko tovarna, pri čemer so se med drugim po potrebi upoštevali stroški prevoza, dajatev in davkov.

(34)

Po dokončnem razkritju je proizvajalec izvoznik oporekal, da njegovih prodajnih transakcij v Unijo s pravnega in dejanskega vidika ni mogoče uporabiti za določitev reprezentativne izvozne cene.

(35)

Prvič, proizvajalec izvoznik je trdil, da lahko Komisija obravnava izvozno ceno kot nezanesljivo le, če je določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe, tako da obstaja povezava ali kompenzacijski dogovor med proizvajalcem izvoznikom in uvoznikom ali tretjo stranjo. V vseh drugih primerih bi morala Komisija osnovati izračun dampinga na izvozni ceni (Unije), če pa tega ne bi naredila, bi to pomenilo kršitev člena 2.3 Protidampinškega sporazuma STO.

(36)

V zvezi s tem se Komisija ne strinja z ozko razlago člena 2(9) osnovne uredbe, ki ni podprta s sodno prakso. V členu 2(9) osnovne uredbe namreč ni določeno, da se mora preiskovalni organ opreti na nereprezentativen obseg izvoza, pri katerem se raven cen v nobenem primeru ne more šteti za pomembno glede na okoliščine, razložene v uvodni izjavi (29) in podrobno obravnavane v tem oddelku. Zato je treba trditve proizvajalca izvoznika zavrniti.

(37)

Drugič, proizvajalec izvoznik je trdil, da s stvarnega vidika njegova prodaja v Unijo ni bila zanemarljiva, kar kaže število transakcij, vrst izdelkov in držav članic, vključenih v njegovo domnevno prodajo v Unijo v letih 2013 in 2014. V obdobju preiskave v zvezi s pregledom je proizvajalec izvoznik izdal le 14 računov za prodajo v Unijo. Zelo majhne količine, ki jo predstavlja ta domnevna prodaja v Unijo, kot je navedeno v uvodni izjavi (29), proizvajalec izvoznik ni izpodbijal.

(38)

Tretjič, proizvajalec izvoznik je trdil, da s stvarnega vidika dejstvo, da je bil njegov izvoz v Unijo namenjen za posebne projekte z lastnimi specifikacijami, ni pomembno in da je predložil dokaze, da ni prišlo do navzkrižne kompenzacije. V zvezi s tem je treba poudariti, da je bilo v razkritju navedeno, da je zaradi narave prodaje na trgu Unije obstajalo tveganje navzkrižne kompenzacije z drugimi izdelki, čeprav se priznava, da ni bilo nobenih dokazov, ki bi potrdili ali ovrgli domnevo, da je v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dejansko prišlo do navzkrižne kompenzacije. Ob upoštevanju, da se je vprašanje navzkrižne kompenzacije pojavilo v razkritju le kot tveganje, je bil to le eden od dejavnikov, ki jih je Komisija upoštevala pri določanju reprezentativnosti prodaje v Uniji (glej uvodno izjavo (29)).

(39)

Četrtič, proizvajalec izvoznik je trdil, da je s stvarnega vidika Komisija prejela dokaze, da je bilo vse blago sproščeno v prosti promet na trgu Unije in da so bile protidampinške dajatve plačane ali plačljive.

(40)

Po razkritju je proizvajalec izvoznik odgovoril na zahtevo Komisije, da pojasni svoje stališče o tej zadevi v povezavi z izvornimi dokumenti, ki jih ima Komisija na voljo. S predloženimi dokumenti se je potrdilo, da so pri transakcijah, ki zadevajo približno polovico obsega prodaje v Unijo, nepojasnjene nepravilnosti v zvezi s plačilom dajatev. Zlasti zaradi transakcij, pri katerih ni bil predložen noben dokaz o plačilu protidampinške dajatve v višini 44 % prodajne cene Unije, te prodajne cene v Uniji očitno niso zanesljive, saj po vsej verjetnosti temeljijo na napačni predpostavki, da protidampinške dajatve niso plačljive.

(41)

Petič, družba TK Corporation je trdila, da je bil vmesni pregled uveden glede na dokaze prima facie za izvoz v Unijo, glede na katere je bila stopnja dampinga nižja, zato bi moralo biti mogoče (v okviru dokončne določitve dampinga) stopnjo dampinga izračunati na podlagi prodaje v Uniji. Ta trditev je bila zavrnjena. Prvič, potrebni dokazi za začetek vmesnega pregleda se po naravi bistveno razlikujejo od tistih, na katere se je preiskovalni organ oprl pri svojih končnih ugotovitvah. Drugič, preiskava je pokazala, da se ta prodaja ne more veljavno uporabiti zaradi vseh razlogov, obravnavanih v tem oddelku. Opozoriti je treba tudi, da zgolj možnost izračuna stopnje dampinga ne pomeni, da je stopnja dampinga v skladu z ustreznimi določbami osnovne uredbe.

(42)

Zato se glede na to, da je bila prodaja količin v absolutnem in relativnem smislu tako majhna in da ne obstajajo utemeljeni razlogi za dvom o zanesljivosti velikega deleža te prodaje zaradi razlogov, ki niso v zvezi s količino, zavrne trditev, da Komisija pri določitvi izvoznih cen neupravičeno ni upoštevala izvoza v Unijo.

(43)

Nazadnje, analiza in ugotovitve iz uvodnih izjav (32) in (33), ki jih proizvajalec izvoznik ni izpodbijal, jasno dokazujejo, da je bila izvozna cena skrbno določena in da se ZDA lahko štejejo kot ustrezna osnova za določitev izvoznih cen glede na to, da ni na voljo zanesljivih cen Unije.

(44)

Komisija je normalno vrednost in izvozno ceno proizvajalca izvoznika primerjala na podlagi franko tovarna.

(45)

Kadar je Komisija to lahko upravičila s potrebo po zagotovitvi poštene primerjave, je v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe normalno vrednost in/ali izvozno ceno prilagodila za razlike, ki so vplivale na cene in njihovo primerljivost. Prilagoditve so bile narejene za stroške notranjega in čezmorskega prevoza, zavarovanja, manipulativne stroške, stroške natovarjanja ter druge stroške.

(46)

Komisija je za proizvajalca izvoznika primerjala tehtano povprečno normalno vrednost vsake vrste podobnega izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka v skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(47)

Na podlagi tega je tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije, brez plačane dajatve, 32,4 %.

(48)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je Komisija proučila tudi, ali se spremenjene okoliščine lahko utemeljeno štejejo za trajne.

(49)

V tem pogledu je preiskava pokazala, da so bile pri družbi TK Corporation dejansko opravljene strukturne spremembe, ki so povzročile zmanjšanje stroškov in izboljšanje učinkovitosti. Zlasti je treba poudariti, da je družba odprla drugo tovarno leta 2010, tretjo pa leta 2012. Zaradi znatnega povečanja zmogljivosti je bilo proizvodne linije in skladišča mogoče preoblikovati na bolj učinkovit način in znatno znižati stroške. To znižanje stroškov neposredno vpliva na stopnjo dampinga. Tukaj opisana okoliščina se v bližnji prihodnosti ne bo spremenila na način, ki bi vplival na te ugotovitve.

(50)

Zato se za to spremembo okoliščin lahko šteje, da je trajne narave in da uporaba ukrepa na sedanji ravni ni več utemeljena.

(51)

Odbor za zaščito interesov evropske industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje je pripomnil, da se kljub strukturnim spremembam, s katerimi naj bi družba TK Corporation znižala stroške in izboljšala učinkovitost, donosnost (celotne) družbe v obdobju 2012–2014 ni izboljšala. Zato je izrazil dvome o trajnosti spremenjenih okoliščin in njihovem vplivu na stopnjo dampinga.

(52)

Komisija je ta argument analizirala. Najprej je treba opozoriti, da je trajnost spremenjenih okoliščin ocenjena glede na prvotno preiskavo leta 2002. Drugič, na donosnost družbe in njen razvoj vpliva vrsta različnih dejavnikov, učinkovitost je le eden od njih. Tretjič, zmanjšanje stroškov, kot je navedeno v uvodni izjavi (49), se nanaša le na stroške, ki jih je mogoče povezati s strukturnimi spremembami, navedenimi v isti uvodni izjavi. Na primer, razvoj povprečnih stroškov surovin, stroškov dela in stroškov energije ni neposredno povezan s povečanjem učinkovitosti zaradi odprtja dveh tovarn. Nazadnje, odbor za zaščito interesov evropske industrije fitingov iz jekla za čelno varjenje je svojo trditev podprl s sklicevanjem na splošne podatke o dobičkonosnosti družbe in ne na dobičkonosnost v zvezi z zadevnim izdelkom. Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(53)

Zainteresirane strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala predlagati sprememba stopnje dajatve, ki se uporablja za proizvajalca izvoznika, in so imele možnost, da podajo pripombe.

(54)

Po preiskavi v zvezi s pregledom predlagana popravljena stopnja dampinga in stopnja protidampinške dajatve, ki bi se uporabljala za uvoz zadevnega izdelka družbe TK Corporation, znaša 32,4 %.

(55)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (ES) št. 1225/2009 –