1

Družba Pianegonda Srl Società Unipersonale, pravna prednica intervenientke, družbe Deenz Holding Ltd, je 12. februarja 2003 pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vložila prijavo za registracijo modela Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 6/2002 z dne 12. decembra 2001 o modelih Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 27, str. 142).

2

Model Skupnosti, za katerega je bila vložena prijava za registracijo in ki se izpodbija v obravnavanem primeru, je upodobljen na naslednjih prikazih:

3

Izpodbijani model je obesek v obliki podolgovatega srca, ki ima na desni strani sprednjega dela z velikimi tiskanimi črkami vgravirano besedo „pianegonda“ in na katerega sprednji strani je tudi luknja, ki omogoča, da se obesek obesi na ogrlico ali verižico. Poleg tega sta ravni plošči, ki sestavljata srce, pritrjeni druga na drugo, med njima pa je ozka vrzel, skozi katero je prav tako mogoče speljati ogrlico ali verižico.

4

Proizvodi, za katere naj bi se izpodbijani model uporabljal, spadajo v razred 11.01 v smislu Locarnskega aranžmaja z dne 8. oktobra 1968 o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele, kakor je bil spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Obeski za verižice (nakit)“.

5

Izpodbijani model je bil 1. aprila 2003 registriran kot model Skupnosti pod številko 2100‑0001 in objavljen v Biltenu modelov Skupnosti št. 2003/01 z istega dne.

6

Izpodbijani model je bil 20. februarja 2007 prenesen na osebo A.

7

Tožeča stranka, družba 4B Company Srl, je 14. marca 2017 na podlagi člena 52 Uredbe št. 6/2002 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela.

8

V utemeljitev zahteve za ugotovitev ničnosti je bil naveden razlog iz člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002.

9

Zahteva za ugotovitev ničnosti je temeljila na tem, da je bila na izpodbijanem modelu uporabljena besedna znamka Evropske unije PIANEGONDA, katere imetnica je tožeča stranka in ki je bila registrirana 29. novembra 2000 pod številko 1417625 za proizvode med drugim iz razreda 14 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, kar vključuje proizvode iz kategorije nakita.

10

V postopku za ugotovitev ničnosti je oseba A 21. avgusta 2017 ob potrditvi, da je imetnica izpodbijanega modela, zahtevala ohranitev tega modela v spremenjeni obliki – to je brez vgravirane besede, ki ustreza besedni znamki PIANEGONDA – v skladu s členom 25(6) Uredbe št. 6/2002 in členom 18 Uredbe Komisije (ES) št. 2245/2002 z dne 21. oktobra 2002 o izvajanju Uredbe št. 6/2002 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 13, zvezek 31, str. 14).

11

Tožeča stranka je 17. novembra 2017 predložila pripombe, v katerih je nasprotovala ohranitvi modela v spremenjeni obliki, ker, kot je menila, odstranitev znamke ne dopušča, da model obdrži istovetnost.

12

Izpodbijani model je bil 8. junija 2018 prenesen na intervenientko.

13

Oddelek za ničnost je 15. oktobra 2018 zavrnil zahtevo za ohranitev izpodbijanega modela v spremenjeni obliki in ugodil zahtevi za ugotovitev ničnosti, pri čemer je izpodbijani model v celoti razglasil za ničen na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002.

14

Intervenientka je 13. decembra 2018 pri EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ničnost na podlagi členov od 55 do 60 Uredbe št. 6/2002. Predlagala je, naj se ta odločba razveljavi in naj se ugodi njeni zahtevi za ohranitev izpodbijanega modela v spremenjeni različici, brez besedne znamke PIANEGONDA.

15

Tretji odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 19. marca 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) razveljavil odločbo oddelka za ničnost, razglasil izpodbijani model za ničen v delu, v katerem je bila na njem uporabljena besedna znamka PIANEGONDA, in ugodil zahtevi za ohranitev izpodbijanega modela v spremenjeni obliki, pri čemer je odločil, da se ta model vpiše v register in objavi v Biltenu modelov Skupnosti.

16

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

17

EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:

18

Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

19

V skladu s členom 129 Poslovnika Splošnega sodišča lahko to po uradni dolžnosti na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi glavnih strank kadar koli z obrazloženim sklepom odloči, ali morda niso izpolnjene absolutne procesne predpostavke.

20

Tako mora Splošno sodišče po potrebi po uradni dolžnosti odločiti o vprašanju obstoja pravnega interesa tožeče stranke (glej v tem smislu sodbo z dne 8. oktobra 2014, Fuchs/UUNT – Les Complices (Zvezda v krogu), T‑342/12, EU:T:2014:858, točka 22 in navedena sodna praksa), pri čemer mora dati strankam priložnost, da se opredelijo do tega.

21

Potem ko so v obravnavanem primeru stranke predstavile stališča glede procesne predpostavke, povezane s pravnim interesom tožeče stranke, bo Splošno sodišče odločilo na podlagi člena 129 Poslovnika.

22

Tožeča stranka je v odgovor na vprašanje Splošnega sodišča navedla, da ima interes za razveljavitev izpodbijane odločbe, ker je nasprotovala zahtevi za ohranitev izpodbijanega modela v spremenjeni obliki in v izpodbijani odločbi to nasprotovanje ni bilo sprejeto. Poleg tega naj izpodbijani model v spremenjeni obliki ne bi izpolnjeval zahtev, ki jih je določil zakonodajalec, ker naj bi se z odstranitvijo napisa znamke PIANEGONDA podvomilo o individualni naravi tega modela. Poleg tega naj bi bilo izpodbijani model v spremenjeni obliki mogoče zamenjevati z znamko PIANEGONDA, ker naj bi bila ta od vselej vezana na obliko „srca“, ki jo upodablja navedeni model.

23

Intervenientka v bistvu trdi, da tožeča stranka nima več pravnega interesa, ker izpodbijani model v spremenjeni obliki, ki te znamke ne reproducira več, ne vpliva na interese tožeče stranke kot imetnice znamke PIANEGONDA.

24

EUIPO trdi, da je tožeča stranka uveljavljala razlog za ničnost iz člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 zaradi prisotnosti znamke PIANEGONDA na izpodbijanem modelu, zato so bile trditve tožeče stranke v celoti sprejete že v odločbi oddelka za ničnost, katerega odločba v tem pogledu ni bila izpodbijana pred odborom za pritožbe.

25

Splošno sodišče meni, da je ustrezno najprej preučiti sistematiko sistema, vzpostavljenega z Uredbo št. 6/2002, in na tej podlagi nato obravnavati vprašanje, ali ima tožeča stranka v tej zadevi pravni interes.

26

V okviru tega spora se je treba osredotočiti na nekatere elemente sistema, vzpostavljenega z Uredbo št. 6/2002, in sicer, prvič, registracijo modela Skupnosti, in drugič, ugotovitev ničnosti modela Skupnosti na podlagi člena 25(1)(e) te uredbe in njegovo ohranitev v spremenjeni obliki na podlagi člena 25(6) navedene uredbe.

27

Člen 4(1) Uredbe št. 6/2002 določa:

„Videz izdelka [model] je varovan z modelom Skupnosti, če je nov in ima individualno naravo.“

28

V členih 5 in 6 Uredbe št. 6/2002 sta opredeljeni merili, navedeni v njenem členu 4(1), to sta merili novosti in individualne narave modela.

29

V skladu s členom 5(1)(b) Uredbe št. 6/2002 se registrirani model Skupnosti šteje za nov, če javnosti še ni bil dostopen enak model pred datumom vložitve prijave za registracijo modela, za katerega se zahteva varstvo, ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

30

V skladu s členom 6(1)(b) Uredbe št. 6/2002 se šteje, da ima registrirani model Skupnosti individualno naravo, če se celotni vtis, ki ga naredi na seznanjenega uporabnika, razlikuje od celotnega vtisa, ki ga na takega uporabnika naredi model, ki je bil dostopen javnosti pred datumom vložitve prijave za registracijo ali, če se zahteva prednostna pravica, datumom prednostne pravice.

31

Poleg tega člen 25 Uredbe št. 6/2002 določa:

„1.   Model Skupnosti se lahko razglasi za ničnega le v naslednjih primerih:

[…]

(b) če ne izpolnjuje zahtev členov 4 do 9;

[…]

[…]

3.   Razloge iz odstavka (1)(d), (e) in (f) lahko uveljavlja le prijavitelj ali imetnik prejšnje pravice.

[…]“

32

Poleg tega je treba poudariti, da mora EUIPO v skladu s členom 48 Uredbe št. 6/2002 registrirati model Skupnosti, če po preizkusu iz člena 45 te uredbe ugotovi, da prijava za registracijo izpolnjuje formalne zahteve v zvezi z vložitvijo in da taka prijava ni bila zavrnjena na podlagi člena 47 navedene uredbe. EUIPO v skladu z odstavkom 1 navedenega člena 47 zavrne prijavo za registracijo, če ugotovi, da model, ki je predmet te prijave, ne ustreza opredelitvi modela iz člena 3(a) iste uredbe, in sicer izgledu celotnega izdelka ali njegovega dela, ki izhaja iz značilnosti samega izdelka, ali če je ta model v nasprotju z javnim redom ali sprejetimi moralnimi načeli.

33

Poleg tega je iz uvodne izjave 18 Uredbe št. 6/2002 razvidno, da se v Register modelov Skupnosti vpišejo vse prijave, ki ustrezajo formalnim pogojem in ki jim je bil določen datum vložitve. Tako je pojasnjeno, da sistem registracije ne temelji na vsebinski preučitvi skladnosti s pogoji za varstvo pred registracijo, s čimer se lahko registracija in druga proceduralna bremena za prijavitelja zmanjšajo na minimum.

34

Člen 52(1) Uredbe št. 6/2002 določa, da „[v] skladu s členom 25(2), (3), (4) in (5) lahko vsaka fizična ali pravna oseba, pa tudi državni organ, ki je za to pooblaščen, pri [EUIPO] vloži zahtevo za razglasitev ničnosti registriranega modela Skupnosti“.

35

Iz zgornjih preudarkov izhaja, da sistem za registracijo modelov Skupnosti, vzpostavljen z Uredbo št. 6/2002, temelji na načelu, da se vse prijave, ki izpolnjujejo formalne zahteve, vpišejo v Register modelov Skupnosti. Posledica tega načela je, da se model Skupnosti, ki je bil registriran, lahko razglasi za ničen le na podlagi zahteve za ugotovitev ničnosti, in sicer, med drugim, če zadevni model ne izpolnjuje zahtev, določenih v členih od 4 do 9 navedene uredbe, na zahtevo, ki jo vloži kdor koli, ali če je uporabljen prejšnji razlikovalni znak, na zahtevo, ki jo vloži imetnik tega znaka.

36

Kot je bilo opozorjeno v točki 31 zgoraj, se v skladu s členom 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002 model Skupnosti razglasi za ničen, če je na tem modelu uporabljen prejšnji razlikovalni znak in če zakonodaja Evropske unije ali zadevne države članice, ki ureja ta znak, njegovemu imetniku priznava pravico, da prepreči takšno uporabo. V členu 25(3) Uredbe št. 6/2002 je pojasnjeno, da lahko razlog za ničnost iz člena 25(1)(e) te uredbe uveljavlja le prijavitelj ali imetnik prejšnjega razlikovalnega znaka.

37

Člen 25(6) Uredbe št. 6/2002 določa, da se registrirani model Skupnosti, ki je bil razglašen za ničnega v skladu s členom 25(1)(b), (e), (f) ali (g) te uredbe, lahko ohrani v spremenjeni obliki, če v tej obliki ustreza zahtevam varstva in obdrži istovetnost. Izraz „ohranjanje v spremenjeni obliki“ se med drugim nanaša na registracijo, ki jo spremlja delna odpoved imetnika registriranega modela Skupnosti, ali vpis v register odločbe EUIPO, ki razglaša delno ničnost registriranega modela Skupnosti.

38

V skladu s členom 18(1) Uredbe št. 2245/2002 se registrirani model Skupnosti, ki je bil ohranjen v spremenjeni obliki, po imetnikovi delni odpovedi ali vpisu v register odločbe EUIPO, ki razglaša delno ničnost pravice iz modela, v tej obliki vpiše v register in objavi v Biltenu modelov Skupnosti.

39

Tako je treba ugotoviti, da se člen 25(6) Uredbe št. 6/2002 v delu, v katerem se priporoča ohranitev modela, ki je bil predmet zahteve za ugotovitev ničnosti na podlagi člena 25(1)(e) te uredbe, nanaša na varstvo interesov imetnika tega modela. Prav tako se ta člen 25(6) v delu, v katerem je taka ohranitev pogojena z delno odpovedjo po tem, ko se zadevni model razglasi za ničen na podlagi člena 25(1)(e) navedene uredbe, nanaša tudi na varstvo interesov imetnika znaka, katerega uporaba je privedla do ugotovitve ničnosti modela v prvotni obliki. Poleg tega že to, da je kot alternativna rešitev za ugotovitev ničnosti modela v celoti določena možnost registracije zadevnega modela v spremenjeni obliki, pomeni prilagoditev predvidene sankcije, katere namen je zagotoviti njeno sorazmernost.

40

Drugače povedano, kot je pravilno presodil odbor za pritožbe, člen 25(6) Uredbe št. 6/2002 omogoča ohranitev registracije modela Skupnosti ob odstranitvi elementa, ki ga zaznamuje nepravilnost.

41

Glede na zgornje preudarke je treba preučiti, ali ima tožeča stranka, ki je zahtevala ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002, interes za to, da predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe.

42

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je ničnostna oziroma razveljavitvena tožba fizične ali pravne osebe dopustna le takrat, kadar ima ta oseba interes za razglasitev ničnosti oziroma razveljavitev izpodbijanega akta, pogoj za tak interes pa je, da ima lahko razglasitev ničnosti oziroma razveljavitev tega akta pravne posledice in da lahko rezultat pravnega sredstva stranki, ki ga je vložila, prinese korist (glej sodbo z dne 10. septembra 2009, Antwerpse Bouwwerken/Komisija, T‑195/08, EU:T:2009:491, točka 33 in navedena sodna praksa).

43

V obravnavanem primeru je, prvič, tožeča stranka, imetnica besedne znamke PIANEGONDA, zahtevala ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela z uveljavljanjem razloga za ničnost iz člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002, ker je bila na navedenem modelu uporabljena ta znamka.

44

Ugotoviti je torej treba, da tožeča stranka v zahtevi za ugotovitev ničnosti ni trdila, da izpodbijani model ne izpolnjuje dveh meril, opredeljenih v členih 5 in 6 Uredbe št. 6/2002, in sicer meril novosti in individualne narave modela, čeprav je možnost zahtevati, naj se model Skupnosti razglasi za ničen na tej podlagi, v skladu s členom 52(1) Uredbe št. 6/2002 na voljo vsaki fizični ali pravni osebi.

45

Drugič, kot je bilo navedeno v točki 10 zgoraj, je oseba A, ki je pravna prednica intervenientke, imetnice izpodbijanega modela, zahtevala ohranitev tega modela v spremenjeni obliki – to je brez vgravirane besede, ki ustreza besedni znamki PIANEGONDA – v skladu s členom 25(6) Uredbe št. 6/2002 in členom 18 Uredbe št. 2245/2002.

46

Oddelek za ničnost je torej odločal o dveh zahtevah, in sicer o zahtevi za ugotovitev ničnosti, ki jo je vložila tožeča stranka in ki ji je bilo ugodeno, ter o zahtevi intervenientke – ta je medtem postala pravna naslednica osebe A – ki je bila zavrnjena.

47

Pri odločanju o zahtevi za ugotovitev ničnosti, ki jo je vložila tožeča stranka, se je oddelek za ničnost namreč moral opredeliti do vprašanja, ali je na izpodbijanem modelu uporabljen prejšnji znak in ali ima imetnik zadevnega znaka pravico, da prepreči takšno uporabo.

48

V odločbi z dne 15. oktobra 2018, omenjeni v točki 13 zgoraj, je oddelek za ničnost ugotovil obstoj prejšnje besedne znamke Evropske unije PIANEGONDA, ki je bila prisotna na izpodbijanem modelu in je označevala proizvode, za katere naj bi se izpodbijani model uporabljal, ter je zato ta model razglasil za ničen na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002.

49

S tega vidika je oddelek za ničnost dal zadoščenje tožeči stranki, ki je zahtevala samo ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002.

50

Vseeno se je oddelek za ničnost opredelil tudi do zahteve, ki jo je vložila intervenientka, imetnica izpodbijanega modela, na podlagi člena 25(6) Uredbe št. 6/2002, in sicer za ohranitev tega modela v spremenjeni obliki, to je brez vgravirane besede, ki ustreza besedni znamki PIANEGONDA. Oddelek za ničnost je to zahtevo zavrnil, seveda po tem, ko je tožeči stranki dal priložnost, da kot imetnica te prejšnje znamke predloži pripombe.

51

Ko je oddelek za ničnost zavrnil vpis izpodbijanega modela v spremenjeni obliki, je torej to storil v odgovor na zahtevo njegove imetnice za ohranitev registracije tega modela, po delni odpovedi te imetnice.

52

Tega dela odločbe oddelka za ničnost, v katerem je bil zavrnjen vpis izpodbijanega modela v spremenjeni obliki, zato ni mogoče šteti za odločbo, s katero bi bilo ugodeno zahtevi tožeče stranke, tudi če je ta v svojih pripombah nasprotovala ohranitvi izpodbijanega modela v spremenjeni obliki zaradi zatrjevanega neobstoja novosti in individualne narave tega spremenjenega modela.

53

V teh okoliščinah je pritožbo zoper odločbo oddelka za ničnost lahko vložila samo stranka, katere trditve niso bile sprejete, to je intervenientka.

54

Na prvem mestu, iz tega izhaja, da bi lahko tožeča stranka, katere trditve je oddelek za ničnost sprejel in ki ni izpodbijala njegove odločbe, zatrjevala samo interes za razveljavitev odločbe odbora za pritožbe v delu, v katerem naj bi ta podvomil o njenih trditvah, ki jih je sprejel oddelek za ničnost.

55

V zvezi s tem je treba poudariti, da čeprav je bila z izpodbijano odločbo odločba oddelka za ničnost razveljavljena, je v točki 2 izreka izpodbijane odločbe kljub temu ponovljen izrek odločbe oddelka za ničnost v delu, v katerem je izpodbijani model razglašen za ničen v delu, v katerem je na njem uporabljena prejšnja znamka PIANEGONDA.

56

Torej je bilo zahtevi tožeče stranke, na podlagi katere se je začel postopek za ugotovitev ničnosti, in sicer zahtevi za ugotovitev ničnosti izpodbijanega modela zaradi uporabe prejšnje znamke PIANEGONDA, ugodeno tudi z izpodbijano odločbo.

57

Tako je tožeča stranka glede zahteve za ugotovitev ničnosti dobila zadoščenje z izpodbijano odločbo in odločbo oddelka za ničnost. Razveljavitev izpodbijane odločbe zato ne more imeti pravnih posledic za tožečo stranko, ker je trditve, ki jih je uveljavljala v okviru svoje zahteve za ugotovitev ničnosti na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002, v celoti sprejel tudi odbor za pritožbe.

58

Posledično rezultat te tožbe pred Splošnim sodiščem, s katero se predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe, ki jo je izdal odbor za pritožbe, tožeči stranki ne more prinesti nobene koristi.

59

Na drugem mestu, če tožeča stranka v okviru tožbe ne more izpodbijati dela izpodbijane odločbe, s katerim so bile njene trditve v bistvu sprejete, prav tako na more predlagati razveljavitve izpodbijane odločbe v delu, v katerem je bilo ugodeno zahtevi za ohranitev izpodbijanega modela v spremenjeni obliki, ki jo je vložila njegova imetnica.

60

Dopustitev take možnosti bi namreč pomenila, da bi se tožeči stranki dovolilo poseganje v tisti del postopka, ki se nanaša na zahtevo imetnice izpodbijanega modela, kar bi segalo onkraj postopka, ki ga je sprožila tožeča stranka in se je nanašal na zahtevo za ugotovitev ničnosti na podlagi člena 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002.

61

Na tretjem mestu, tožeča stranka v tožbi zatrjuje kršitev člena 25(6) Uredbe št. 6/2002, čeprav je njena zahteva za ugotovitev ničnosti temeljila na členu 25(1)(e) te uredbe. Tako si tožeča stranka s to tožbo prizadeva spremeniti predmet svoje zahteve za ugotovitev ničnosti in razloge, navedene v njeno utemeljitev.

62

Kot pa je razvidno iz postopka, opisanega v točkah od 30 do 34 zgoraj, bi tožeča stranka, da bi ničnost izpodbijanega modela uveljavljala na podlagi neobstoja individualne narave, morala vložiti zahtevo za ugotovitev ničnosti pri oddelku EUIPO za ničnost, ki je pristojen za odločanje o utemeljenosti take zahteve. Oddelek za ničnost je namreč tisti, ki mora v okviru zahteve za ugotovitev ničnosti razglasiti model, ki je bil registriran, za ničnega zaradi neobstoja novosti ali individualne narave ali iz katerega koli drugega razloga za ničnost.

63

Iz zgornjih preudarkov izhaja, da tožeča stranka nima interesa za razveljavitev izpodbijane odločbe.

64

Trditve tožeče stranke ne morejo ovreči te ugotovitve.

65

Obstoj tveganja, da bi se izpodbijani model, kakor je bil spremenjen, zamenjeval z znamko PIANEGONDA, tudi če bi bil dokazan, namreč ni upošteven v okviru zahteve za ugotovitev ničnosti, ki temelji na členu 25(1)(e) Uredbe št. 6/2002.

66

Poleg tega različne okoliščine, na katere se sklicuje tožeča stranka, nimajo zveze z navedeno zahtevo za ugotovitev ničnosti, ki jo je vložila. To, da naj bi tožeča stranka želela doseči ugotovitev ničnosti modela kot celote med drugim zaradi sporov, ki so nastali med njo in intervenientko, in to celo zunaj postopka, v katerem je bila sprejeta izpodbijana odločba, ne more pomeniti obstoječega in dejanskega interesa za njeno razveljavitev.

67

Iz navedenega izhaja, da je treba to tožbo zavreči kot nedopustno.

68

V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

69

Ker tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi EUIPO in intervenientke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat)

sklenilo: