Učinki tuje zakonodaje na finančne interese EU

 

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 2271/96 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme država zunaj EU

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Njen namen je zaščititi ekonomske in/ali finančne interese posameznikov ali pravnih oseb pred ekstrateritorialnimi učinki zakonodaje, ki jo sprejmejo države zunaj EU.

KLJUČNE TOČKE

Zakoni, zajeti v uredbi, so navedeni v prilogi. Zaščita se nanaša na:

• mednarodno trgovino in/ali
• pretok kapitala ter
• sorodne trgovske dejavnosti med EU in državami zunaj EU.

Uredba se uporablja za:

• vsakega posameznika, ki prebiva v EU in je državljan države EU;
• vsako pravno osebo, ki je registrirana znotraj EU;
• državljane držav EU, ki prebivajo zunaj EU, in ladjarske družbe, ki imajo registriran sedež zunaj EU in so pod nadzorom državljanov države EU (na primer Francoz, ki dela v ladjarski družbi v nizozemski lasti v državi zunaj EU), če so njihove ladje registrirane v navedeni državi v skladu z njeno zakonodajo;
• posameznike, ki prebivajo v EU, če te osebe niso v državi, katere državljani so;
• vsakega drugega posameznika pri opravljanju poslov znotraj EU, tudi v njenih teritorialnih vodah, zračnem prostoru in na zrakoplovih ali ladjah pod jurisdikcijo države EU.

Vsaka oseba, katere ekonomski in/ali finančni interesi so zaradi tuje zakonodaje prizadeti, mora o tem v 30 dneh obvestiti Evropsko komisijo. To 30-dnevno obdobje teče od dneva, ko je oseba prejela to obvestilo.

Če sodišče ali upravni organ zunaj EU izda odločbo, ki neposredno ali posredno uveljavlja zakone iz priloge (kot je „Iranski zakon o sankcijah iz leta 1996“), se ta odločba ne priznava in nikakor ni izvršljiva. Osebe iz te uredbe ne smejo izpolnjevati nobene zahteve ali prepovedi, ki temelji na zakonih iz priloge. Kljub temu se lahko osebi dovoli, da v celoti ali delno upošteva navedene zahteve ali prepovedi, če bi neupoštevanje povzročilo resno škodo njihovim interesom ali interesom EU. To dovoljenje podeli Komisija, ki ji pomaga odbor, sestavljen iz predstavnikov držav EU.

Države EU določijo sankcije za primer kršitve pomembnih določb te uredbe.

Spremembe uredbe

Uredba (EU) št. 37/2014 pooblašča Komisijo, da sprejme delegirane akte. Navaja tudi, da Uredba (ES) št. 2271/96 zahteva enotne pogoje za določitev meril za pooblastitev oseb, ki morajo v celoti ali delno upoštevati morebitne zahteve ali prepovedi, vključno z zahtevami tujih sodišč, v primerih kadar bi neupoštevanje resno škodovalo njihovim interesom ali interesom EU. Te ukrepe bi bilo treba sprejeti v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. (Vloga odborov v izvedbenih pooblastilih Evropske komisije).

Delegirana uredba (EU) 2018/1100 spreminja prilogo tako, da je upoštevano dejstvo, da so ZDA maja 2018 naznanile, da ne bodo več opuščale svojih nacionalnih omejevalnih ukrepov v zvezi z Iranom. Nekateri od teh ukrepov imajo ekstrateritorialni učinek in lahko škodijo interesom EU ter interesom fizičnih in pravnih oseb, ki sodelujejo v gospodarskih dejavnosti z Iranom.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 29. novembra 1996.

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 2271/96 z dne 22. novembra 1996 o zaščiti pred učinki ekstrateritorialne uporabe zakonodaje, ki jo sprejme tretja država, in dejanji, ki na tej zakonodaji temeljijo ali iz nje izhajajo (UL L 309, 29.11.1996, str. 1–6).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 2271/96 so vključene v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) št. 37/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2014 o spremembi določenih uredb o skupni trgovinski politiki v zvezi s postopki za sprejetje določenih ukrepov (UL L 18, 21.1.2014, str. 1–51).

Glej prečiščeno različico.

Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13–18).

Zadnja posodobitev 27.09.2018