21.10.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

L 276/62

(1)

Komisija je 20. novembra 2004 z obvestilom („obvestilo o začetku“), objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (2) objavila začetek protidampinškega postopka v zvezi z uvozom nekaterih železnih ali jeklenih vrvi in kablov („JŽV“) s poreklom iz Republike Koreje („Koreja“).

(2)

Protidampinški postopek je bil uveden zaradi pritožbe, ki jo je 11. oktobra 2004 vložil povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije (EWRIS) („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 % proizvodnje JŽV Skupnosti. Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu tega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Avgusta 1999 je Svet z Uredbo (ES) št. 1796/1999 (3) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov („JŽV“) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine. Ukrepi, veljavni za ta uvoz, ki ga sestavlja dajatev ad valorem, razen za enega indijskega, mehiškega, južno afriškega in ukrajinskega proizvajalca izvoznika, katerih zaveze so bile sprejete s Sklepom Komisije 1999/572/ES (4). Z Uredbo (ES) št. 1678/2003 (5) je Komisija preklicala zavezo, ki jo je ponudil zgoraj omenjeni ukrajinski proizvajalec izvoznik, z Uredbo (ES) št. 1674/2003 (6) pa je Svet ponovno uvedel ustrezno protidampinško dajatev ad valorem za tega izvoznika.

(4)

Svet je z Uredbo (ES) št. 1601/2001 (7) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih jeklenih vrvi in kablov s poreklom iz Češke, Rusije, Tajske in Turčije. Ukrepi, ki veljajo za ta uvoz, so vključevali dajatev ad valorem, razen za enega češkega, ruskega, tajskega in dva turška proizvajalca izvoznika, katerih zaveze so bile sprejete z Uredbo Komisije (ES) št. 230/2001 (8) in Sklepom Komisije 2001/602/ES (9) Z uredbama Komisije (ES) št. 2303/2002 (10) in (ES) št. 1274/2003 (11) sta bili umaknjeni obe zavezi turških proizvajalcev izvoznikov.

(5)

Po preiskavi v skladu s členom 13 Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 („osnovna uredba“) je bilo ugotovljeno, da se je izogibanje ukrepom glede uvoza iz Ukrajine in Ljudske republike Kitajske odvijalo prek Moldavije in Maroka. Zaradi tega je bila protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz Ukrajine, razširjena na uvoz istih jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Moldavije (12). Podobno je bila dokončna protidampinška dajatev, uvedena na uvoz s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, razširjena na uvoz istih jeklenih vrvi in kablov, poslanih iz Maroka (13) z izjemo tistih izdelkov, ki jih je dejansko proizvedel maroški proizvajalec.

(6)

Po objavi obvestila o bližajočem se izteku veljavnih protidampinških ukrepov na JŽV s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Madžarske, Indije, Mehike, Poljske, Južne Afrike in Ukrajine (14) je Komisija 17. maja 2004 prejela zahtevek za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(7)

Ta zahtevek je vložil povezovalni odbor industrije žičnatih vrvi Evropske unije („EWRIS“) („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik delež, v tem primeru več kot 50 % proizvodnje JŽV Skupnosti. Zahteva je bila utemeljena s tem, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila.

(8)

Zato je bil v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe uveden pregled zaradi izteka ukrepa na uvoz JŽV iz Ljudske republike Kitajske, Indije, Južne Afrike in Ukrajine. Ta pregled še poteka.

(9)

Vendar obravnava ta dokument le uvoz iz Koreje, tj. preiskava, omenjena v uvodnih izjava (1) in (2) zgoraj.

(10)

Komisija je o začetku postopka uradno obvestila proizvajalce izvoznike v Koreji, uvoznike/trgovce in njihova združenja, dobavitelje in uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, predstavnike zadevnih držav izvoznic, pritožnika in druge znane proizvajalce Skupnosti. Zainteresirane stranke so imele možnost pisno izraziti svoje stališče in zahtevati zaslišanje v roku, ki je bil naveden v obvestilu o začetku.

(11)

Glede na veliko število proizvajalcev Skupnosti, korejskih proizvajalcev izvoznikov in uvoznikov Skupnosti, navedenih v pritožbi, je bilo za te stranke v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(12)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili vsi proizvajalci Skupnosti, uvozniki in proizvajalci izvozniki Skupnosti pozvani, da se javijo Komisiji in predložijo naslednje osnovne podatke o svojih dejavnostih, povezanih z zadevnim izdelkom, v obdobju od 1. julija do 30. junija 2004.

(13)

Po proučitvi podatkov, ki so jih predložili proizvajalci izvozniki, so bile na podlagi obsega izvoza v Skupnost za vzorec izbrane tri družbe. Vendar je eden izmed proizvajalcev izvoznikov v vzorcu pozneje svoje sodelovanje preklical in zato je bil v vzorec vključen drugi največji izvoznik v smislu obsega izvoza. V končni vzorec so bile vključene naslednje družbe:

(14)

Kar zadeva nepovezane uvoznike, je le en uvoznik, ki je dejansko uvažal zadevni izdelek iz zadevne države, pozitivno odgovoril na obrazec za vzorčenje in izrazil pripravljenost za nadaljnje sodelovanje s službami Komisije. Glede na te okoliščine so se službe Komisije odločile, da vzorca ne bodo uporabile v primeru nepovezanih uvoznikov, ampak bodo omenjenim uvoznikom poslale vprašalnik.

(15)

Pritožba je bila vložena v imenu enaindvajsetih proizvajalcev Skupnosti. Komisija je teh enaindvajset družb in vse druge znane proizvajalce pozvala k sodelovanju in jih prosila, da izpolnijo obrazec za vzorčenje. Sedemnajst družb je obrazec za vzorčenje pravilno izpolnilo v roku in se uradno strinjalo, da bodo pri preiskavi še naprej sodelovali. Obrazec za vzorčenje je vseboval vprašanja, ki zadevajo razvoj nekaterih „makro“ kazalcev škode, namreč proizvodnih zmogljivosti, obsega proizvodnje, zalog, obsega in vrednosti prodaje ter zaposlovanja. Od sedemnajstih proizvajalcev, ki so izrazili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje pri preiskavi, je bilo v vzorec izbranih naslednjih pet družb:

(16)

Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom in proizvajalcem Skupnosti, ki so bili izbrani v vzorec, in vsem drugim strankam, za katere je znano, da jih to zadeva. Komisija je prejela odgovore treh korejskih proizvajalcev izvoznikov, izbranih v vzorec, in enega uvoznika v Skupnost, ki je povezan z enim korejskim izvoznikom, petih proizvajalcev industrije Skupnosti, izbranih v vzorec, sodelujočega nepovezanega uvoznika, dveh dobaviteljev surovin in desetih uporabnikov.

(17)

Komisija je iskala in preverila vse podatke, ki so bile po njenem mnenju potrebni za predhodno ugotavljanje dampinga, škode, ki je zaradi tega nastala, in interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so potekali v prostorih naslednjih družb:

(18)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. julija 2003 do 30. junija 2004 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Preiskava gibanj v okviru analize škode je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca OP („obravnavano obdobje“).

(19)

Zadevni izdelek so jeklene vrvi in kabli, vključno z zaprtimi svitki vrvi, iz železa ali jekla, vendar ne iz nerjavnega jekla, z največjim prečnim prerezom več kot 3 mm, opremljeni s priborom (fitingi) ali brez, s poreklom iz Republike Koreje („zadevni izdelek“), običajno uvrščen pod oznake KN 7312 10 82, 7312 10 84, 7312 10 86 in 7312 10 88 in 7312 10 99.

(20)

Združenje, ki predstavlja uvoznike Skupnosti (EWRIA) je trdilo, da se uvoženi izdelki bistveno razlikujejo od tistih izdelkov, ki se proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, in se jih ne sme primerjati. Ista utemeljitev je bila podrobneje obravnavana v Uredbi (ES) št. 230/2001, kjer je bilo sklenjeno, da je treba izdelke, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti, šteti za podobni izdelek. Ker združenje EWRIA ni predložilo novih elementov, se potrdijo sklepne ugotovitve iz prej omenjene uredbe.

(21)

Ta preiskava je pokazala, da imajo izdelki, ki jih je izvozil proizvajalec izvoznik in izdelki, ki jih proizvaja in prodaja proizvajalec Skupnosti na trgu Skupnosti, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enako uporabo, zato se jih šteje za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Enako velja za proizvode, ki jih proizvajajo korejski proizvajalci in se prodajajo na korejskem domačem trgu.

(22)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe je Komisija najprej za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika preverila, ali je njegova domača prodaja JŽV reprezentativna, to pomeni, ali celotni obseg te prodaje predstavlja vsaj 5 % celotne izvozne prodaje proizvajalca v Skupnost.

(23)

Komisija je nato opredelila, katere vrste JŽV, prodane na domačem trgu, so identične ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost. Komisija je menila, da so na domačem trgu prodane in izvožene vrste izdelka neposredno primerljive, kolikor so se ujemale v naslednjih lastnostih: število pramenov, število žic v pramenu, konstrukcija žic v pramenu, stržen, natezna trdnost, lastnosti žice, posebne značilnosti vrvi, plašč vrvi in premer.

(24)

Za vsako vrsto, ki ga je proizvajalec izvoznik prodal na svojem domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto JŽV, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste JŽV se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste JŽV, izvožene v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je bila večina vrst izdelkov, ki se izvaža v Skupnost, prodana v reprezentativnih količinah na domačem trgu.

(25)

Komisija je pozneje proučila, ali bi za domačo prodajo vsake družbe lahko veljalo, da je bila dosežena med običajnim potekom trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(26)

To je bilo opravljeno tako, da je bil ugotovljen delež domače prodaje neodvisnim strankam za vsako izvoženo vrsto izdelkov, ki je bila prodana na domačem trgu z izgubo med OP.

(27)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da je bila večina izvoženih vrst izdelkov prodana pri običajnem poteku trgovanja na domačem trgu.

(28)

Za vrste, ki so jih preiskovane družbe prodale za izvoz v Skupnost in pri katerih so bile izpolnjene zahteve iz zgornjih oddelkov 3.1.3 in 3.1.4(a) in (b), je normalna vrednost za ustrezne vrste izdelkov temeljila na dejanskih cenah, plačanih ali plačljivih s strani neodvisnih kupcev med OP na korejskem domačem trgu v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(29)

Za vrste izdelkov, ki spadajo v oddelek 3.1.4(c), in za vrste izdelkov, ki jih proizvajalci izvozniki niso prodali v reprezentativnih količinah na korejskem domačem trgu, kakor je omenjeno v oddelku 3.1.3 zgoraj, se je najprej proučilo, ali se lahko za te vrste izdelkov za določitev normalne vrednosti uporabijo prodajne cene drugih domačih proizvajalcev. Vendar je bilo ugotovljeno, da se prodajajo številni drugi modeli JŽV in da na končno prodajno ceno vplivajo različni dejavniki. Razlika med prodanimi modeli je pomenila številne prilagoditve, ki bi morale temeljiti na ocenah. Zato še je zdelo bolj primerno konstruirati normalno vrednost.

(30)

Upoštevajoč zgoraj navedeno je bila za vse vrste izdelka, omenjenih v uvodni izjavi (29), normalna vrednost konstruirana na podlagi člena 2(3) osnovne uredbe.

(31)

Pri konstruiranju normalne vrednosti v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so nastali prodajni, splošni in administrativni stroški (PSA stroški) ter tehtani povprečni dobiček, ki so ga zadevni sodelujoči proizvajalci izvozniki ustvarili pri domači prodaji podobnega izdelka med običajnim potekom trgovanja v OP, dodani njihovim lastnim povprečnim stroškom proizvodnje med OP. Po potrebi so bili del proizvodnih stroškov, ki so bili napačno razporejeni za eno družbo, ter PSA stroški popravljeni, preden se jih je uporabilo v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri konstruirani normalni vrednosti.

(32)

V tej zvezi so vsi zadevni proizvajalci izvozniki neoperativne stroške za podobni izdelek vključili v svoje PSA stroške na domačem trgu. Poleg tega so ti izvozniki zneske dohodka, ki ni povezan s prodajo, podobnega izdelka na domačem trgu odšteli od PSA stroškov.

(33)

Vendar je preiskava pokazala, da nekaj teh dohodkov in stroškov ni moglo biti povezanih s prodajo podobnega izdelka na domačem trgu in zato ne bi smeli biti dodeljeni ustreznim PSA stroškom ali od njih odšteti. Posledično so bili taki neoperativni prihodek in stroški izključeni iz prijavljenih PSA stroškov.

(34)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(35)

Kjer se je izvozna prodaja odvijala prek povezanega uvoznika, je bila izvozna cena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej preprodani neodvisnemu kupcu; ta pa je bila ustrezno prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in preprodajo, ter dobičke. Tako so bili uporabljeni lastni PSA stroški povezanega uvoznika. Ker ni bilo drugih zanesljivejših podatkov, se ocenjuje, da je razumna stopnja dobička 5 %. Ta stopnja dobička je bila uporabljena v predhodni protidampinški preiskavi glede uvoza istega izdelka, končne ugotovitve glede tega pa so bile objavljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1601/2001 (15). Na voljo ni bilo podatkov, ki bi pokazali, da to ni bila zanesljiva stopnja.

(36)

Normalna vrednost in izvozne cene so bile primerjane na podlagi cene izdelka franko tovarna. Za zagotavljanje poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so bile opravljene ustrezne prilagoditve za razlike, ki so vplivale na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Primerne prilagoditve so bile odobrene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so smiselne, točne in podprte s preverjenimi dokazi. Na podlagi tega so bila odobrena nadomestila za razlike v popustih, rabatih, provizijah, notranjem prevozu, pakiranju, stroških kredita, čezmorskega prevoza in zavarovanja, stroških manipuliranja in natovarjanja, bančnih stroških in drugih dejavnikih.

(37)

Vsi proizvajalci izvozniki so za stroške kredita, ki so nastali na domačem trgu, zahtevali prilagoditve normalne vrednosti. Vendar so vsi korejski proizvajalci izvozniki uporabljali sistem odprtega računa in ni bilo mogoče ugotoviti povezave med zahtevanimi stroški kredita in zadevnimi transakcijami domače prodaje. Zato ni bilo mogoče dokazati, da so takšni dejavniki vplivali na cene in primerljivost cen, kot zahteva člen 2(10) osnovne uredbe. Zato je bilo treba te zahtevke zavrniti.

(38)

Prilagoditev so proizvajalci izvozniki zahtevali tudi za stroške kredita, ki so nastali pri izvozni prodaji v Skupnost. Čeprav je bila takšna prilagoditev utemeljena, so bili prijavljeni zneski podcenjeni in jih je bilo treba med preveritvenim obiskom na kraju samem popraviti.

(39)

Zadevni proizvajalci izvozniki so zahtevali prilagoditev za razlike v uvozni dajatvi in posrednih davkih v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe. Za dva zadevna proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da je znesek povrnjenih izvoznih dajatev presegel znesek plačanih dajatev. Zato ni verjetno, da bi izvozniki prejeli nadomestila samo za tiste uvožene dele, ki so bili pozneje vključeni v izvozno blago. Za dva proizvajalca izvoznika nadomestilo, prejeto pri izvozu JŽV, ni bilo povezano z uvoznimi dajatvami, plačanimi za surovine, to pomeni, da sta nadomestilo prejela ne glede na to, ali je bila uvožena surovina uporabljena za proizvodnjo izvoženega izdelka ali ne. Zato se je štelo, da v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe nadomestilo za uvozne dajatve ni bilo povrnjeno. V vsakem primeru nobeden od zadevnih proizvajalcev izvoznikov ni mogel pokazati, ali in v kolikšni meri so izvozne dajatve in posredni davki bremenili podobni izdelek, ko je bil prodan na domačem trgu. Zato ni bilo dokazano, da se je vplivalo na primerljivost cen. Tako noben od pogojev, navedenih v prej omenjeni določbi, ni bil izpolnjen in vse zahtevke je bilo treba zavrniti.

(40)

Ugotovljeno je bilo, da je eden od proizvajalcev izvoznikov plačal provizijo svojemu povezanemu uvozniku za dejavnosti, povezano z izvozno prodajo JŽV; proizvajalec izvoznik je neposredno prodajal neodvisnim strankam v Skupnosti. Ker je bila plačana provizija upoštevana kot dejavnik, ki je vplival na ceno in primerljivost cene v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe, je bila zadevna prodaja ustrezno prilagojena.

(41)

Dva proizvajalca izvoznika sta zahtevala prilagoditev tako pri domači kot izvozni prodaji za razlike v drugih dejavnikih, kot so stroški, ki so družbi nastali zaradi inšpekcijskih taks in zunanje predelave (vgradnja fitingov) določene prodaje, da se zadovoljijo zahteve strank. Zdelo se je primernejše, da se ta zahtevek odobri kot prilagoditev za razlike v fizikalnih lastnostih. Znesek prilagoditve ustreza dejanski ceni, ki so jo plačali proizvajalci izvozniki za inšpekcijske takse in stroške zunanje predelave.

(42)

Nazadnje je en zadevni proizvajalec izvoznik zahteval prilagoditev za razlike v stopnji trgovine v skladu s členom 2(10)(d) osnovne uredbe. Vendar se je blago na domačem trgu prodalo državnim distributerjem. Ta stopnja trgovine je primerljiva s stopnjo prodaje povezanemu uvozniku po rekonstrukciji izvozne cene. Zato ni odobrena nobena prilagoditev.

(43)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe se je za vsakega proizvajalca izvoznika primerjala tehtana povprečna normalna vrednost s tehtano povprečno izvozno ceno na vrsto izdelka, kot je določeno zgoraj.

(44)

Na podlagi zgoraj navedenega je stopnja dampinga za sodelujoče proizvajalce izvoznike, izražena kot odstotek vrednosti CIF na neto ceno franko na meji Skupnosti, pred plačilom dajatve, naslednja:

(45)

V zvezi s temi sodelujočimi izvozniki, ki niso bili vključeni v vzorec, je bilo ugotovljeno, da so bile za pretežni del njihove prodaje izvozne cene na splošno v skladu s cenami vzorčenih izvoznikov. Ker ni bilo drugih podatkov, ki bi kazali nasprotno, se je menilo, da so rezultati vzorčenja za vse druge izvoznike reprezentativni. Poleg tega je treba opozoriti, da tako za druge sodelujoče izvoznike kot nesodelujoče izvoznike potrošnja Skupnosti v OP znašala približno 0,5 %. Zaradi tega se je štelo, da tak uvoz, tudi če bi bil nad ravnjo dampinga de minimis, sam po sebi ne bi povzročil škodo industriji Skupnosti.

(46)

V skladu s členom 9(3) osnovne uredbe se zaključi protidampinški postopek, kjer je določeno, da je stopnja dampinga manjša od 2 %.

(47)

Zaradi tega in glede na zgornje ugotovitve se ta postopek zaključi.

(48)

Glede na zgornje določitve v zvezi z dampingom in v skladu s členom 9(3) osnovne uredbe, tj. če je ugotovljeno, da je stopnja dampinga de minimis, se postopek nemudoma zaključi, se ni zdelo potrebno, da se sklepna ugotovitev določi glede na vidike škode, vzročne zveze in industrije Skupnosti –