15.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 44/88

1.1

To je drugo sporočilo Komisije o ključnih omogočitvenih tehnologijah (KET). EESO je mnenje (1) o prvem (2) pripravil septembra 2010. V njem je pozdravil usmerjenost EU v ključne omogočitvene tehnologije, a hkrati izrazil tudi resne pomisleke glede učinkovitosti predlogov zaradi očitnih šibkosti visokotehnološke proizvodnje v EU.

1.2

V točki 1.10 omenjenega mnenja je navedel naslednja priporočila:

EESO ponavlja ta priporočila.

1.3

Komisija v najnovejšem sporočilu predlaga, naj EU svoja raziskovalno-razvojna prizadevanja utelesi v strategiji s tremi stebri, ki ne bi podpirala zgolj razvoja in raziskav, temveč tudi pilotne linije za razvoj prototipov in napredne proizvodne procese za prevajanje tehnologij v proizvode. EESO v zvezi s tem podaja dve priporočili. Prvič, naj se zaradi osredotočenosti na nova stebra strategije ne prikrajša raziskav in razvoja v EU ali zmanjša njunega obsega, saj so zlasti bazične raziskave najpomembnejše za nastanek prihodnjih ključnih omogočitvenih tehnologij. Drugič, naj programu, za katerega je videti, da temelji na uveljavljanju novih tehnologij na trgu, pomagajo uveljavljeni proizvajalci s povečanjem povpraševanja. Zato si EESO želi, da bi bilo več pozornosti namenjene povečanju zmogljivosti proizvodnih podjetij v EU.

1.4

EESO na splošno podpira akcijski načrt, ki je orisan v točki 3 v nadaljevanju. Kljub temu pa si želi, da bi bili akcijski programi v luči razlik med državami članicami pripravljeni v skladu z usposobljenostjo in zmožnostmi posameznih regij.

1.5

Nekatere elemente akcijskega načrta bo nemara treba dodatno spodbuditi, zlasti posodobitev področja državnih pomoči, tvegani kapital, pogajanja o pravicah intelektualne lastnine v globalnem kontekstu in trgovinska pogajanja v visokotehnoloških panogah. Poleg tega bo treba izboljšati izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh s posebnim poudarkom na inženirjih in znanstvenikih.

1.6

Čeprav je v akcijskem načrtu govora o upravljanju projekta KET, pa so načini izvedbe nejasni, zato bo programu morda manjkalo zagona.

2.1

Komisija je zadolžila skupino na visoki ravni, naj preuči odziv na prvo sporočilo in pripravi poročilo (4), ki je bilo objavljeno junija 2011. Drugo sporočilo kot naslednji korak tako predstavlja evropsko strategijo za KET.

2.2

Strokovna skupina na visoki ravni je v poročilu opredelila glavne težave, ki jih ima Evropa pri prevajanju zamisli v tržne izdelke, tj. pri premagovanju mednarodno priznane „doline smrti“. Za uspešen preboj zato predlaga strategijo s tremi stebri:

2.3

Predlagajo se razvoj industrije za napredno proizvodnjo, ki bi ustvarjala prihodke z izvozom, podpora proizvajalcem strojev v poproizvodni fazi, ki so sposobni zagotoviti najnaprednejše proizvodne tehnologije v Evropi (za stroje, programsko opremo, storitve ipd.), ter razvoj in izboljšanje proizvodnih sistemov (tehnologije in procesov) za izgradnjo učinkovitih, sodobnih in visokotehnoloških proizvodnih zmogljivosti v Evropi.

2.4

Poročilo vsebuje naslednjih 11 priporočil:

3.1

„Kot ključne omogočitvene tehnologije EU so bili na podlagi najnovejših raziskav, ekonomskih analiz tržnih gibanj in njihovega prispevka k reševanju družbenih izzivov opredeljeni mikro- in nanoelektronika, nanotehnologija, fotonika, napredni materiali, industrijska biotehnologija in napredne proizvodne tehnologije.“

3.2

Komisija v analizi stanja v sporočilu poudarja naslednje:

3.3

Sporočilo navaja naslednje razloge za omenjene pomanjkljivosti:

3.4

Cilji strategije iz tega sporočila so:

3.5

Povzetek akcijskega načrta Komisije

3.5.1

Prilagoditev instrumentov EU

3.5.2

Usklajevanje

3.5.3

Upravljanje

3.5.4

V zvezi z znanjem in spretnostmi bo Komisija:

3.5.5

Trgovina

4.1

Namen strategije za KET je spodbujanje v EU bazirane proizvodnje visokotehnoloških izdelkov, ki so nepogrešljivi v vsakdanjem življenju evropskih državljanov in podjetij, in sicer v časovnem okviru do leta 2020 pa tudi pozneje. Proizvodnja visokotehnoloških izdelkov v EU kljub svetovnemu ugledu raziskovalnih in razvojnih dejavnosti EU trenutno ni dovolj konkurenčna na svetovnih trgih. Razlog za to težavo pa naj ne bi bile pomanjkljive zmogljivosti in usposobljenost evropske visokotehnološke proizvodnje, temveč slab prenos raziskovalno-razvojnih dejavnosti v proizvodnjo. Namen strategije Komisije je zato spodbuditi proizvajalce, naj sprejmejo tehnologije. EESO je prepričan, da morajo za uspešnim prenosom dejansko stati proizvajalci, ki lahko uveljavijo tehnologijo; po mnenju Odbora Evropa nima dovolj podjetij v svetovnih sektorjih visokotehnološke proizvodnje.

4.2

Spodnji tabeli povzemata seznama 500 najuspešnejših svetovnih podjetij in 500 najuspešnejših podjetij v največjih regijah, ki ju je za leto 2012 pripravil časopis Financial Times. Vključena so samo visokotehnološka proizvodna podjetja.

4.3

Čeprav seznam ne pove vsega, pa po mnenju EESO točno pokaže sorazmerno proizvodno moč posameznih svetovnih regij.

V tabeli 500 najuspešnejših podjetij je navedeno število podjetij po posameznih visokotehnoloških proizvodnih sektorjih. Med nastajajoče trge so med drugim vključene tudi štiri države BRIK. Na svetovni ravni ima Evropa vodilni položaj le v sektorju industrijskega inženiringa; tabela z regionalnimi podatki podaja natančnejšo sliko.

4.4

V regionalni tabeli je poleg števila podjetij navedena tudi njihova skupna tržna kapitalizacija. Tako je izražena poglobljena ocena moči posamezne regije, medtem ko tržne vrednosti podjetij odražajo velikost in sorazmerno uspešnost posameznega regionalnega sektorja.

4.5

Evropa je vodilna v sektorjih kemikalij in industrijskega inženiringa. Soliden položaj ima tudi na področju farmacevtskih izdelkov in biotehnologije ter v avtomobilskem sektorju. ZDA prednjači pri zdravstveni opremi ter tehnološki strojni in programski opremi, medtem ko so na področju strojne opreme Japonska in nastajajoči trgi močnejši od Evrope.

4.6

Analiza jasno kaže, da bi moral biti namen programa za KET okrepiti sektorje, kjer Evropa zaostaja, in izkoristiti tiste, kjer ima sorazmerno prednost. Posebna prizadevanja je treba usmeriti v zdravstveno tehnologijo in opremo.

5.1

Od leta 1957 so v EU nastala le tri svetovna visokotehnološka podjetja: ASML, Nokia in SAP. EU nenehno zaostaja. Ob primerjavi z dosežki ameriških podjetij v istem obdobju in prodorom azijskih, tj. najprej japonskih, tajvanskih, korejskih in po novem tudi kitajskih podjetij, bi to lahko opisali kot skupni polom kapitalizma in podjetništva.

5.2

Vojaško-industrijski kompleks Amerike, ki goji kapitalizem prostega trga na več področjih, je v sodelovanju s tamkajšnjimi univerzami, ki sodijo med vodilne v svetu, ustvaril izjemno rodovitno podlago za številne inovacije in zamisli, ki se izkoriščajo v pretežno podjetniški kulturi velikega trga.

5.3

Azijske države omogočajo novonastalim panogam aktivno državno pomoč in zaščito, dokler se ne uveljavijo. Še vedno so odprte in privlačne za vhodne naložbe v visoko tehnologijo. Privzele so tehnologije, ki so jih prinesle vhodne naložbe, in zdaj jih izkoriščajo.

5.4

Stanje v Evropi je popolnoma drugačno, glavna težava pa je pomanjkanje homogenosti. V skoraj vsakem vidiku – naj bo GDP na prebivalca, stopnja brezposelnosti, poslovna in univerzitetna infrastruktura, rezultati izobraževanja, kapitalski trgi, prožnost trga dela, razširjenost interneta itd. – so praviloma velikanske razlike med šestimi podregijami EU, kot jih opredeljuje Svetovna banka. Te podregije so: EU-15 sever (Britansko otočje, nordijske države), EU-15 osrednji del (prvih šest članic brez Italije in Avstrija), EU-15 jug (štiri mediteranske države), EU-12 sever (baltiške države), EU-12 osrednji del (PL, CZ, HU, SI, SK) in EU-12 jug (RO in BG).

5.5

Za vzpostavitev zmogljivosti za KET v svetovnem merilu bi bilo smiselno prilagoditi politike in programe za vsako od šestih skupin držav tako, da se upoštevajo stanje njihovih univerz in raziskovalnih ustanov, znanstvena in tehnološka usposobljenost delavcev, sposobnosti in trenutni trgi proizvodnih podjetij ipd. Tako bi bilo mogoče prednostno usmeriti prizadevanja po regijah in najuspešnejše postaviti na čelo. S tem v zvezi bi bilo treba obravnavati kohezijske politike, predlagane v sporočilu.

5.6

Komisija upravlja EU z zakonodajo in finančnimi izplačili, pri čemer ji pomagajo opazovalnice in agencije. To je lahko učinkovito na področjih, kjer lahko en sam komisar v celoti prevzame odgovornost za pobudo. EESO meni, da projekt KET, pri katerem sodeluje vsaj šest komisarjev, ne more uspeti brez koncentracije pooblastil in bolj neposrednega upravljanja.

5.7

Veliko že znanega je treba postaviti pod vprašaj. Tak primer je regionalni pristop. Tako skupina na visoki ravni kot Komisija v sporočilu ugotavljata, da bi bilo treba znova premisliti o mehanizmih državne pomoči za projekte KET. Tudi predlogi glede pravic intelektualne lastnine v sporočilu niso obravnavani s tako pozornostjo kot v poročilu skupine na visoki ravni (6). EESO je naklonjen temu, kar Komisija pravi o trgovini, vendar meni, da obstoječe trgovinske politike niso dovolj zaščitile interesov EU. Tudi na tem področju bi kazalo prenoviti upravljanje in nepopustljivo uveljavljati interese EU.

5.8

EESO pozdravlja dejstvo, da je skupina na visoki ravni preusmerila pozornost s podpore raziskavam in razvoju k uravnoteženemu tristebrnemu pristopu. V tej luči se zdi 7. okvirni program precej pomanjkljiv. Kljub temu pa je Odbor zaskrbljen, saj v EU morda ni dovolj podjetij, ki bi imela ustrezne zmogljivosti, izdelke in svetovni doseg, da bi lahko na trgu uspešno ponudila proizvode, ki so nastali pod okriljem stebra R&R. Celoten predlog sloni na domnevi, da lahko drugi in tretji steber omogočita KET uveljavitev na trgu. V resnici pa ključnim omogočitvenim tehnologijam po navadi omogočijo prodor na trg visokotehnološki proizvajalci, kot so Apple, BMW, Bayer, Rolls Royce ali Airbus. EU mora v sodelovanju z državami članicami oblikovati strategijo za podporo in razvoj svetovno pomembnih podjetij, ki izdelujejo končne proizvode. Obstoječa podjetja je treba spodbuditi, naj razširijo obseg proizvodnje z izdelki, ki so tesno povezani s KET in namenjeni svetovnim trgom. Sporočilo večkrat poudari, da KET lahko ustvarjajo rast in nova delovna mesta. EESO pa na drugi strani meni, da so podjetja, ki uporabljajo KET, tista, ki lahko ustvarijo rast in nova delovna mesta. EU potrebuje več podjetij s storitvami in trgi, ki lahko izkoriščajo KET.

5.9

Kadar ključnim omogočitvenim tehnologijam prodora na trg ne omogočijo uveljavljeni proizvajalci končnih izdelkov, to storijo podjetniki. Večina podjetnikov namreč prodre na trg s pomočjo vlagateljev tveganega kapitala ali uveljavljenih podjetij, ki jih pritegnejo. IBM je finančno podprl Microsoft in rešil Intel; Apple je finančno podprl ARM Holdings, ki zdaj predstavlja konkurenco Intelu; naložbe v Google in Facebook so prispevali premožni vlagatelji v tehnološke industrije; vlagatelji tveganega kapitala so nato podprli Google, Microsoft pa je namenil podporo Facebooku. Evropski podjetniki iz nordijskih držav, ki so v zaledju Skypa in Angry Birds, so prejeli podporo vlagateljev tveganega kapitala iz Londona in Kalifornije.

5.10

Projekt KET je pomanjšana različica tega, kar pomeni ustvarjanje bogastva na ravni EU. V ZDA ima glavno besedo trg, v Aziji pa državne politike. Nemčija in nordijske države imajo uspešne politike, a veliko držav članic EU jih nima. Sporočilo na ravni EU namenja omejena sredstva Unije v podporo programu KET, toda EESO se boji, da se tak model ustvarjanja bogastva ob svetovni konkurenci ne bo izkazal kot dovolj učinkovit.

6.1

EESO izraža zaskrbljenost, da bi poudarek na drugem in tretjem stebru lahko pomenil zmanjšan obseg razvojnih in raziskovalnih dejavnosti EU. Tega ne more podpreti. Za novo generacijo inovacij potrebujemo močne bazične raziskave. Sodobna tehnologija je večinoma posledica nepričakovanih rezultatov bazičnih raziskav.

6.2

Ker EU nima vojaško-industrijskega kompleksa, kot ga pozna ZDA (ali Kitajska), je treba znanost spodbujati in ji zastavljati izzive na druge načine. V tem je vrednost projektov, kot sta Galileo in ITER.

6.3

EESO pozdravlja usmerjenost v izobraževanje ter znanje in spretnosti. Vendar ugotavlja, da sporočilo izpostavlja zmanjšanje števila diplomantov znanstvenih in tehničnih ved v EU. Znanstveno-tehnični primanjkljaj na vseh ravneh izobraževanja v EU je na splošno šibka točka tako konkurenčnosti EU in zlasti projekta KET. Načrti iz sporočila glede na razsežnost in nujnost problema ne zadostujejo.

6.4

EESO je pred kratkim pripravil mnenje o sporočilu Komisije o posodobitvi področja državnih pomoči (7). Za področje KET veljajo točke 1.5.1 (opredelitev tržne nepopolnosti) ter 1.6.3 in 1.6.4 (enaki konkurenčni pogoji). Zaradi prizadevanj za ohranitev konkurenčnosti na notranjem trgu je zdaj ogrožena zunanja konkurenčnost EU.

6.5

Sporočilo omenja, da so se v zadnjem desetletju dejavnosti tveganega kapitala v EU zmanjšale, zato načrtuje nadomestitev tveganega kapitala s sredstvi EU. Odbor pozdravlja to potezo, vendar meni, da ne bo zadostovala. Priporoča, naj EU v sodelovanju z državami članicami ustvari predpogoje za tvegani kapital v Evropi.

6.6

Komisija je obvestila EESO o nameri za oblikovanje skupine za vprašanja KET, ki naj bi nasledila skupino na visoki ravni. „Poleg predstavnikov tehnologije za vsako od šestih KET (nanotehnologija, mikroelektronika, biotehnologija, fotonika, napredni materiali, napredni proizvodni sistemi) predlagamo še predstavnike za več KET (najinovativnejši proizvodi so namreč kombinacija različnih KET) in sodelovanje več industrijskih uporabnikov s konca verige (npr. s področij aeronavtike, avtomobilske industrije, letalske in vesoljske industrije, gradbeništva, energije, prehrane, medicinskih pripomočkov, opreme, oblikovanja itd.) kot v prvi skupini na visoki ravni, saj je namen strategije za KET okrepiti industrijsko proizvodnjo izdelkov, ki temeljijo na KET.“

6.7

Veliko bo odvisno od podjetij, ki bodo zastopana, njihovega vpliva na (veliko) večjo skupino za vprašanja, uspeha skupine pri pomoči 118 regionalnim podjetjem v visokotehnološkem proizvodnem sektorju, da postanejo svetovni akterji, in, najpomembnejše, od njenega uspeha pri nastanku naslednjih 118 na regionalni ravni.