31.3.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/1

1.

Svet PNZ je junija 2007 odločil, da je na področju pravosodja treba začeti razvijati sistem za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) na evropski ravni in predvsem vzpostaviti evropski portal.

2.

Uporaba teh novih tehnologij dejansko prispeva k racionalizaciji in poenostavitvi sodnih postopkov. Uporaba elektronskega sistema na tem področju omogoča skrajšanje procesnih rokov in zmanjšanje operativnih stroškov v korist državljanov, podjetij, pravosodnih delavcev in pravosodnega sistema. Na ta način omogoča lažji dostop do pravnega varstva.

3.

Iz raziskav Komisije (1) je razvidno, da je v tem trenutku približno 10 milijonov oseb vključenih v čezmejni civilni postopek. Zaradi vse intenzivnejšega gibanja oseb na območju Evropske unije se bo to število predvidoma še povečalo.

4.

Delovna skupina Sveta za obdelavo pravnih podatkov (e-pravosodje) že 18 mesecev intenzivno opravlja naloge, ki jih je določil Svet. V tem okviru so nekatere države članice pripravile pilotne projekte, zlasti pa projekt za razvoj evropskega portala e-pravosodja.

5.

Komisija je 2. junija 2008 objavila sporočilo Svetu, Evropskemu parlamentu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru „Za evropsko strategijo na področju e-pravosodja“ (2).

6.

O e-pravosodju je začel razpravljati tudi Evropski parlament. Evropski parlament naj bi po pričakovanjih do konca leta 2008 sprejel poročilo na lastno pobudo.

7.

Svet je na zasedanju 5. in 6. junija 2008 pozval delovno skupino za obdelavo pravnih podatkov (e-pravosodje), naj na podlagi sporočila Komisije (3) preuči vidike ustanovitve usklajevalne in upravljavske strukture, ki bo sposobna v sprejemljivem časovnem okviru razviti več obsežnih projektov na področju e-pravosodja, ter začne razpravo o pripravi večletnega delovnega programa.

8.

Evropski svet je 18. in 19. junija 2008 pozdravil pobudo za „postopno oblikovanje enotnega portala e-pravosodja Evropske unije do konca leta 2009“.

9.

Razvoj e-pravosodja je treba umestiti v okvir treh vidikov:

10.

Preden je začela delovati Delovna skupina za e-pravosodje, je bilo v Evropski uniji je že opravljeno določeno delo na tem področju, zlasti v zvezi z omogočanjem dostopa do evropskih informacij (spletne strani evropskih institucij). V okviru izvajanja instrumentov, ki jih je sprejel Svet na področju civilnega prava (Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah) ali v kazenskih zadevah (na primer, Evropska pravosodna mreža za sodelovanje v kazenskih zadevah ali medmrežna povezava kazenskih evidenc), in na pobudo pravosodnih delavcev (na primer Evropska mreža registrov oporok) ali tudi v drugačnem okviru, na primer pri mrežnem povezovanju registrov in imenikov podjetij v okviru EBR ter zemljiških knjig, povezanih v okviru EULIS, so bile opravljene ali se še izvajajo tudi posebne naloge.

11.

Pri vključevanju teh pobud v večletni program e-pravosodja se je torej treba posvetovati s tistimi, ki so odgovorni za njihovo izvajanje.

12.

Sistem evropskega e-pravosodja je treba zasnovati ob spoštovanju načela neodvisnosti pravosodja.

13.

Zato je treba s tehničnega vidika pri e-pravosodju upoštevati bolj splošni okvir e-uprave (4). Obširno strokovno znanje o projektih na področju varne infrastrukture in overjanja listin že obstaja in ga je treba uporabiti. V tesnem sodelovanju s Komisijo je treba spodbujati evropski okvir interoperabilnosti (EIF), oblikovan znotraj programa IDABC (5). Evropska prizadevanja v zvezi z e-podpisom in e-identiteto (6) so še posebno pomembna na področju sodstva, kjer je overjanje listin bistvenega pomena.

14.

Pri pripravi večletnega programa je torej treba upoštevati ta splošni okvir. Cilj programa niso samo kratkoročne ampak tudi dolgoročne rešitve, ki bodo z uporabo IKT omogočile razvoj evropskega območja svobode, varnosti in pravice.

15.

Vprašanja v zvezi z e-pravosodjem niso omejena na samo nekatera pravna področja. Pojavljajo se na številnih področjih civilnega, kazenskega in upravnega prava. E-pravosodje je torej horizontalno vprašanje v okviru evropskih čezmejnih postopkov.

16.

Treba je poudariti, da je e-pravosodje evropski projekt. Zato bi bilo treba e-pravosodje preimenovati v evropsko e-pravosodje.

17.

Države članice lahko seveda same odločajo, in sicer v okviru pristojnosti, določenih v pogodbah, o vzpostavitvi skupnih projektov, ki se nanašajo na e-pravosodje ne pa tudi nujno na evropsko e-pravosodje. Ti projekti pa lahko pridobijo status evropskih projektov in so lahko financirani iz sredstev Skupnosti samo pod nekaterimi pogoji.

18.

Ob upoštevanju horizontalne razsežnosti evropskega e-pravosodja lahko Delovna skupina za e-pravosodje opravlja vlogo usklajevanja pri obravnavi tehničnih vprašanj, ki so zastavljena na posvetovanjih v drugih telesih Sveta. Po drugi strani pa bodo morale zakonodajno delo opraviti pristojne delovne skupine Sveta, na primer Delovna skupina za sodelovanje v kazenskih zadevah ali Odbor za civilnopravne zadeve.

19.

Sistem e-pravosodja bi moral biti dostopen državljanom, gospodarskim subjektom, pravosodnim delavcem in pravosodnim organom, ki bodo uporabljali razpoložljive moderne tehnologije. Treba je določiti tri merila:

20.

Cilj evropskega e-pravosodja je vzpostavitev evropskega pravosodnega prostora z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Projekti evropskega e-pravosodja bi torej morali nuditi možnost vključitve vseh držav članic.

21.

Projekti bodo morali spodbujati izvajanje obstoječih zakonodajnih instrumentov, ki sta jih sprejeli Skupnost in Evropska unija na področju pravosodja, hkrati pa ne bodo smeli izključevati drugih projektov, ki prispevajo k vzpostavljanju evropskega pravosodnega prostora.

22.

Poleg tega naj bi bilo evropsko e-pravosodje delovno orodje vseh strokovnjakov na področju prava in pravosodnih organov z zagotavljanjem platforme in posameznih funkcij za učinkovito in varno izmenjavo informacij.

23.

Pri razvoju evropskem e-pravosodja je treba upoštevati predvsem to, da mora biti neposredno dostopno, zlasti prek portala, evropskim državljanom, ki bodo imeli koristi zaradi njegove dodane vrednosti. Pri izbiri projektov ali njihovem izvajanju je torej treba zagotoviti, da bodo orodja evropskega e-pravosodja v kratkem prinesla državljanom konkretne ugodnosti. V tem smislu je treba skladno s prilogo čim prej začeti več projektov, ne glede na druge projekte, ki bi jih lahko vključili v skladu z ureditvijo, določeno v tem akcijskem načrtu.

24.

Ta cilj uresničujejo vsi projekti, ki omogočajo evropskim državljanom boljše poznavanje njihovih pravic. To mora veljati tudi za projekte, ki omogočajo njihovo izvajanje (pravna pomoč, mediacija, prevajanje itd.).

25.

Na podlagi dela, ki ga je opravila Delovna skupina za e-pravosodje, in sporočila Komisije je mogoče natančno določiti naloge prihodnjega sistema evropskega e-pravosodja: Treba bi bilo določiti tri najpomembnejše naloge, in sicer:

26.

Ti podatki se nanašajo zlasti na evropsko zakonodajo in sodno prakso (7) ter na zakonodajo in sodno prakso držav članic.

27.

Evropsko e-pravosodje bo s povezovanjem omogočilo tudi dostop do podatkov, katere upravljajo države članice v okviru javne uprave na področju pravosodja (na primer, in ob upoštevanju pravil za delovanje tega projekta, povezovanje baz podatkov iz kazenskih evidenc držav članic).

28.

Dematerializacija, tj. izvajanje pravosodnih in zunajsodnih čezmejnih postopkov brez papirne dokumentacije (na primer e-mediacija), vključuje predvsem elektronsko komuniciranje med pravosodnimi organi in strankami v postopkih, zlasti zaradi izvajanja evropskih instrumentov, ki jih je sprejel Svet (8).

29.

Nadvse pomembna sta poenostavitev in spodbujanje stikov med pravosodnimi organi držav članic, zlasti v okviru instrumentov, ki so sprejeti v evropskem pravosodnem prostoru (na primer z videokonferencami ali varnim elektronskim omrežjem).

30.

Delovna skupina za e-pravosodje si zelo prizadeva, da bi v skladu z željami Evropskega sveta do konca leta 2009 vzpostavila enoten portal evropskega e-pravosodja. Skupina držav članic je tem okviru izvedla pilotni projekt. Pomembno je, da se pri vzpostavitvi portala nadgradi dosedanje delo v zvezi s tem pilotnim projektom.

31.

Portal bo omogočil dostop do sistema evropskega e-pravosodja v celoti, tj. do evropskih in nacionalnih spletnih strani in/ali storitev. Vsekakor pa ta portal ne bi smel biti samo zbirka povezav.

32.

Pravnim strokovnjakom bo prek enotnega postopka overjanja omogočil dostop do različnih funkcij, rezerviranih zanje, ali pa jim bo ponudil na voljo prilagojene pravice do dostopa. Morda bi bilo primerno, da bi se takšna možnost overjanja dala na razpolago tudi nestrokovnjakom.

33.

Poleg tega bo prek portala možen dostop do nacionalnih funkcij prek večjezičnega in uporabniku prijaznega vmesnika, ki bo evropskim državljanom omogočal razumevanje vsebin.

34.

Vsebina funkcij, dostopnih prek portala, in upravljanje portala bosta seveda odvisna od odločitev Sveta glede vloge evropskega e-pravosodja in načinov njegovega upravljanja.

35.

Pri vzpostavitvi sistema evropskega e-pravosodja je treba rešiti tudi precejšnje število horizontalnih tehničnih vprašanj, opredeljenih zlasti v poročilu, ki ga je Svet sprejel 5. junija 2007 (9).

36.

Veliko ministrov za pravosodje je na neformalnem srečanju januarja 2007 v Dresdnu izrazilo željo, da bi bil na evropski ravni oblikovan decentraliziran sistem, ki bi povezoval obstoječe sisteme držav članic.

37.

Treba je zagotoviti, da bodo različne tehnične in organizacijske določbe, izbrane za aplikacije/uporabo pravosodnih sistemov, kar se da združljive, in hkrati omogočiti čim večjo prožnost držav članic. Obenem pa se je treba dogovoriti o standardiziranih modelih in komunikacijskih protokolih ob upoštevanju veljavnih evropskih ali mednarodnih standardov s tega področja, da se omogoči interoperabilna, učinkovita, varna, hitra in stroškovno najbolj učinkovita izmenjava.

38.

Bistven predpogoj za učinkovito delovanje čezmejnega e-pravosodja je razvoj enotnih standardov oziroma enotnih vmesnikov za uporabo tehnologij za overjanje in elementov za elektronsko podpisovanje. Ta zahteva je bistvena vsaj za vse funkcije evropskega e-pravosodja, ki presegajo navadno objavljanje pravnih informacij. Zato bi bilo treba nadaljevati s preučevanjem različnih veljavnih pravnih zahtev v državah članicah in tehnologij, ki jih uporabljajo. Na podlagi rezultatov in pridobljenih izkušenj bo mogoče uvesti elektronsko izmenjavo dokumentov med državami članicami, ki bo s pravnega vidika čim bolj varna.

39.

V okviru oblikovanja storitev evropskega e-pravosodja, ki bi omogočale posredovanje podatkov med pravosodnimi organi oziroma med pravosodnimi organi in državljani ali pravnimi strokovnjaki, bo morala ta izmenjava podatkov potekati v varnem okolju. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi predhodno delo v okviru IDABC.

40.

Glede na to, da so ti podatki večinoma osebne narave v smislu evropske zakonodaje, bi bilo poleg tega nujno treba zagotoviti spoštovanje načel, ki jih določa ta zakonodaja.

41.

Ker institucije Evropske unije uporabljajo triindvajset različnih jezikov in si prizadevajo za uporabniku prijazen dostop evropskih državljanov do evropskega e-pravosodja, je treba razmišljati o ukrepih v zvezi s prevajanjem in tolmačenjem na področju pravosodja.

42.

V tej zvezi je nemogoče pričakovati, da bi bila zagotovitev dostopa državljanov do spletnih mest e-pravosodja posamezne države članice, ki ni njihova država, lahko ustrezna rešitev: ta dostop bi bil zaradi jezikovnih ovir v veliki meri neuporaben.

43.

Jezikovni izziv bi lahko rešili zlasti z avtomatiziranimi sistemi za prevajanje, ki bi vključevali predvsem vsebine obrazcev, ki jih uporabljajo evropske institucije, in s spletnim dostopom do nacionalnih prevajalskih virov.

44.

Poleg tega bi bilo treba oblikovati delovno metodo, ki bi omogočila, da se pravni koncepti, ki obstajajo v pravnih redih držav članic, natančno prevedejo v triindvajset uradnih jezikov Evropske skupnosti, ob celovitem upoštevanju semantičnih vprašanj.

45.

Zaradi vseh teh vidikov je seveda nujno, da se določi postopek za izbiro tehničnih standardov, ki bi jih lahko uporabili pri zagotovitvi interoperabilnosti sistemov držav članic, in da se opredeli, kakor je običajno pri projektih, povezanih z IKT, ločevanje med:

46.

Takšna struktura bi morala biti vsekakor sestavljena iz strokovnjakov za IKT na eni strani, na drugi strani pa bi morala vključevati prevajalske zmogljivosti. Predvidele bi se lahko različne možnosti, ki bi se po potrebi med sabo dopolnjevale:

47.

Vzpostavitev evropskega e-pravosodja zahteva precejšnja finančna sredstva, namenjena zlasti za:

48.

Za finančne programe civilnega in kazenskega prava bi se lahko v letih 2008 in 2009 sprostilo do 45 milijonov EUR. Ta znesek bi bilo treba v prihodnjih letih znatno zvišati. Jasno bi bilo treba določiti tudi druge zneske, ki so na voljo v proračunu Evropskih skupnosti in se lahko neposredno dodelijo za evropsko e-pravosodje.

49.

Poleg tega bi bilo treba na predlog Komisije čim prej oblikovati enoten horizontalni program, ki bi zajemal tako zadeve civilnega kot kazenskega prava. Proračunske vire bi bilo treba znatno zvišati, da bi se pokrili stroški vzpostavitve evropskega e-pravosodja tako na nacionalni ravni kot na ravni Skupnosti. Treba bi bilo tudi pojasniti in uskladiti trenutno veljavna merila za izbor v zvezi s programi civilnega in kazenskega pravosodja, s čimer bi upoštevali merila evropskega e-pravosodja, opredeljena v poglavju III tega dokumenta.

50.

Projekti s področja evropskega e-pravosodja v smislu tega akcijskega načrta, ki jih odstavek 49 ne zajema, bi se lahko financirali iz drugih programov Skupnosti, če bi izpolnjevali pogoje, opredeljene v teh programih.

51.

Oblikovanje večletnega akcijskega načrta predvideva:

52.

To pomeni, da Svet ob spoštovanju avtonomije posameznih institucij ter v skladu s členoma 5 in 7 Pogodbe ES sprejme več odločitev o vprašanjih, obravnavanih v tem dokumentu, zlasti:

53.

V zvezi s tem predsedstvo poudarja, da tiste prakse sistemov e-pravosodja, ki že obstajajo (vzpostavitev spletnega mesta Evropske pravosodne mreže za kazensko pravo, medmrežna povezava kazenskih evidenc), kažejo, da je bila pobuda ene ali več držav članic pogosto odločilna za izvedbo projektov.

54.

Vendar pa v določeni razvojni fazi udeležba večjega števila držav članic povzroči, da postane delo še bolj zapleteno. Zato je nujno, da priprava, vodenje in razvoj projekta dobijo evropsko dimenzijo.

55.

Poleg tega različni tehnični vidiki navedenih študij jasno kažejo, da bi bilo za določene horizontalne naloge koristno njihovo upravljanje na ravni EU. S povečanjem števila razpoložljivih storitev e-pravosodja je mogoče pričakovati tudi večje ekonomije obsega.

56.

Predsedstvo predlaga, da se program e-pravosodje preimenuje v evropsko e-pravosodje.

57.

Predsedstvo ob upoštevanju razvoja, opisanega v tem akcijskem načrtu, in da bi se omogočila vzpostavitev večletnega programa za izvedbo evropskega e-pravosodja, predlaga naslednjo globalno strukturo dela:

58.

Svet je v okviru smernic, določenih v tem akcijskem načrtu, pristojen za spremljanje izvajanja večletnega programa. Sprejme vse odločitve, ki so potrebne za uresničitev ciljev, določenih v tem akcijskem načrtu. Njegova naloga je predvsem, da na podlagi meril, določenih v delu III, in v tesnem sodelovanju s Komisijo sestavi seznam novih projektov, ki jih predlagajo on sam, države članice (točka c) ali Komisija.

59.

Komisija izvede na lastno pobudo ali na zahtevo Sveta študije, za katere meni, da so ustrezne.

60.

Svet lahko določi funkcijske specifikacije projektov.

61.

Komisija v zvezi s financiranjem Skupnosti ob upoštevanju veljavnih postopkov v celoti upošteva smernice in odločitve Sveta.

62.

Evropska komisija da Svetu na voljo strukturo upravljanja, ki je odgovorna za:

63.

Brez poseganja v pravila iz točke (a) lahko države članice predlagajo in začnejo nove projekte evropskega e-pravosodja z uporabo razpoložljivih finančnih sredstev Skupnosti, če je to primerno, in v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih določi Svet v tesnem posvetovanju s Komisijo, zlasti kar zadeva spoštovanje tehničnih standardov in vzpostavitev večjezičnih vmesnikov.

64.

Delovna skupina za e-pravosodje bo v prvi polovici leta 2010 ocenila delo, opravljeno v okviru izvajalske strukture, in Svetu po potrebi predložila ustrezne predloge za izboljšanje delovanja strukture.

65.

Večletni program iz priloge se bo med izvajanjem posodabljal in dopolnjeval.

66.

Coreper/Svet naj odobri zadevni akcijski načrt za evropsko e-pravosodje.