23.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 318/38

1.1

EESO pozdravlja predlog Evropske komisije o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju ESPG). EESO se strinja s ciljem, da ESPG posreduje v primerih, ko resne in nepredvidljive gospodarske motnje delavcem povzročijo neposredne in znatne socialne probleme.

1.2

EESO se strinja, da so v prvi vrsti odgovorne države članice same in da lahko ESPG posreduje le na prošnjo države članice in potem, ko proračunski organ izda ustrezen sklep. Pravila morajo biti jasna.

1.3

V času resnih gospodarskih motenj so odločilnega pomena politika predvidevanja, dinamično podjetništvo, odgovorno ravnanje regionalne ravni, pravočasni ukrepi in sodelovanje ustreznih zainteresiranih strani — podjetij, socialnih partnerjev, vlade, regionalnih oblasti in drugih. ESPG ima kot instrument solidarnosti EU dopolnjevalno funkcijo. Pričakovanja zaradi verodostojnosti ne smejo biti previsoka.

1.4

Posebni ukrepi, ki jih financira ESPG, morajo biti združljivi s splošnimi načrti vseh vpletenih zainteresiranih strani. ESPG ne sme posredovati na področjih, ki so v izključni pristojnosti držav članic. Jasno je treba poudariti, da je sklad namenjen ustvarjanju posebnih možnosti zaposlovanja za ljudi, ki so se znašli v težkem gospodarskem položaju.

1.5

EESO poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo socialni partnerji dejavno vključeni v ustvarjanje delovnih mest za presežne delavce. Doseganje cilja „hitre ponovne vključitve“ presežnih delavcev na trg dela je ponavadi težka naloga. Kot je dokazano, so tovrstni procesi dolgotrajni.

1.6

Za povečanje učinkovitosti in skladnosti je treba zagotoviti dosledno usklajevanje različnih obstoječih instrumentov, zlasti ESPG in strukturnih skladov.

2.1

Komisija je marca 2006 predložila predlog za ustanovitev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (1). Njegov namen je zagotoviti posebno, enkratno podporo za lažjo ponovno vključitev delavcev v delovno razmerje na območjih ali v sektorjih, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje.

2.2

Hude gospodarske motnje lahko nastanejo zaradi selitve proizvodnje v tretje države, obsežnega povečanja uvoza ali postopnega upada tržnega deleža EU v nekem sektorju. Glavno merilo za ESPG je več kot 1.000 presežnih delavcev v podjetju ali skupini podjetij v regijah z nadpovprečno visoko stopnjo brezposelnosti.

2.3

Ukrepi, upravičeni do financiranja ESPG, bi morali ustvarjati pogoje za hitro ponovno vključitev delavcev, ki so izgubili zaposlitev, na trg dela. Ta pomoč dopolnjuje nacionalne ukrepe in ciljne regionalne programe. Med ukrepe naj bi sodili: preusposabljanje, pomoč pri premestitvi, pomoč pri ustanavljanju podjetij in dodatna dohodkovna podpora.

2.4

ESPG bo posredoval le na zahtevo države članice. Znesek EU ne sme preseči 50 % skupnih predvidenih stroškov celotnega sklopa ukrepov države članice.

2.5

V finančni perspektivi za sklad ni posebne finančne določbe. Financiral se bo z neizkoriščenimi in sproščenimi sredstvi. O vsaki razporeditvi sredstev bo odločal proračunski organ, kar pomeni, da imata Svet in Evropski parlament vso odgovornost.

2.6

Predviden je natančen proračunski postopek. Države članice so odgovorne za upravljanje z ukrepi, ki jih podpira ESPG. Komisija izvaja nadzor. V primeru neizčrpanih sredstev se finančni prispevek vrne.

2.7

Komisija neprestano ocenjuje rezultate, merila in učinkovitost uredbe ter izvaja naknadno ocenjevanje. Od leta 2008 bo Komisija pripravljala letno poročilo o izvajanju ukrepov sklada, vključno z ocenami.

3.1

Predlog, katerega namen je pokazati solidarnost EU z delavci, ki so postali presežni zaradi nenadnih sprememb v svetovnih trgovinskih gibanjih, temelji na sklepih Evropskega sveta decembra 2005. Predlog predstavlja kompromisno rešitev, ki je del sporazuma o finančni perspektivi. Izvedena je bila presoja vplivov (2), ki vsebuje pomembne informacije o vsebini in obsegu ESPG.

3.2

ESPG je ločen od strukturnih skladov in bo služil kot eden izmed instrumentov EU, potrebnih za spodbujanje prilagajanja in konkurenčnosti evropskega gospodarstva (3).

3.3

Medtem ko so strukturni skladi usmerjeni k dolgoročno načrtovanim večletnim ukrepom, ESPG ni predviden za prestrukturiranje. Namenjen je zlasti posameznikom v regijah, ki so jih prizadeli resni šoki v svetovnih trgovinskih gibanjih. Takšne redke, a kritične razmere lahko zahtevajo enkratno in časovno omejeno individualno podporo. Strukturni skladi ne zajemajo nekaterih ciljev ESPG.

3.4

Do neke mere je za vzor služil ameriški program pomoči za tržno prilagajanje (Trade Adjustment Assistance — TAA) iz leta 1962. Namen TAA je popraviti nesorazmerje med škodljivimi posledicami in splošnimi koristmi odpiranja trgovine in mednarodne liberalizacije v posameznih posebnih primerih ali regijah. Primerjava med TAA in ESPG pa ni lahka zaradi razlike med kulturo ZDA in EU ter različnih meril.

3.5

ESPG bi moral delovati v skladu z najboljšo prakso Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), v skladu s katero je treba jasno določiti skupine delavcev, ki so izgubili delovno mesto zaradi razvoja trgovine, in zagotoviti časovno omejeno pomoč v skladu z načeli stroškovne učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti.

3.6

Namen ESPG je prispevati k razvoju pristopa fleksivarnosti v Uniji, ravnotežju med prožnostjo in varnostjo zaposlitve, dopolnjeval pa bo tudi večletne strateške prednostne naloge in politike strukturnih skladov.

4.1

Uredba izhaja iz ugotovitve, da ima globalizacija na splošno pozitiven učinek na rast in zaposlovanje v EU. Toda EESO opozarja, da so hkrati možne občutne in škodljive posledice na sektorski in regionalni ravni. ESPG bo poseben instrument, ki bo spodbujal možnosti ponovne zaposlitve delavcev, ki so jih prizadele hude motnje v gospodarskih gibanjih. Na žalost v oceni vplivov (4) ni bila izvedena analiza konkretnih primerov.

4.2

Glede na to, da morajo biti dejavnosti ESPG v skladu z uvodno izjavo 4 uredbe „dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti ter v skladu s pravnim redom Skupnosti“, bi morala predloge podrobno proučiti vrsta oblikovalcev politike v Komisiji, zlasti z generalnega direktorata za konkurenco, da bi se izognili neupravičenemu podeljevanju državnih pomoči.

4.3

ESPG predstavlja konkreten korak Evropske unije k obvladanju posledic hudih šokov v zunanji trgovini in na svetovnemu trgu. V prihodnosti bi lahko razmislili o podobnem instrumentu za blažitev negativnih posledic notranje trgovine in enotnega trga EU (npr. preseljevanje obratov znotraj EU, davčna politika).

4.4.1

Zahtevajo se stroga merila za pomoč. Toda merilo, ki je omenjeno v členu 1: „podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, kadar imajo ti tehnološki presežki znaten škodljiv vpliv na regionalno ali lokalno gospodarstvo“, je precej ohlapno. Za vložitev prošenj za sredstva iz sklada so v prvi vrsti odgovorne države članice. Komisija bi morala zagotoviti enotno uporabo meril v vseh primerih in vseh državah članicah.

4.4.2

Dokazno breme glede vlog nosijo države članice. Komisija vlogo prouči in natančno spremlja na podlagi smernic, finančno podporo pa dodeli proračunski organ za vsak primer posebej. Za Komisijo, države članice in proračunski organ bo to pomenilo učenje iz dejanj in praktičnih izkušenj. Treba se je izogniti nejasnostim: v vsej Uniji morajo veljati enaka pravila in pristop, ki jih je treba tudi uporabljati.

4.4.3

Glede najmanjšega števila presežnih delavcev v določenih regijah so merila za posredovanje jasno opredeljena v točki 2. Merilo „1.000 delavcev“ ni omejeno na eno podjetje, ampak vključuje tudi predhodno in sledečo proizvodnjo.

4.4.4

Ponavadi razlogi za zmanjšanje števila zaposlenih izhajajo iz cele vrste dejavnikov, kot so posodabljanje, racionalizacija, sprememba načina proizvodnje in tudi mednarodni trgovinski tokovi. Le redko popolnoma prevladuje en sam dejavnik.

4.4.5

Kot zgled služi ameriški program TAA. Toda v opisu delovanja TAA Komisija ne prikazuje jasne povezave med spreminjajočimi se trgovinskimi tokovi in vladnimi ukrepi, namenjenimi blažitvi njihovega vpliva na presežne delavce. Poleg tega se merila in pretekla uporaba TAA razlikujejo od tega, kar je predvideno v EU.

4.4.6

Financiranje iz ESPG se bo uporabljalo v primeru gospodarskih pretresov ali nepredvidenih okoliščin. Toda trendi sprememb so ponavadi opazni še preden se občutijo dejanske posledice teh sprememb. Dobro poslovno upravljanje pomeni pravočasno sprejeti preventivne ukrepe.

4.4.7

To pomeni, da bo pri kakršnem koli načrtovanju državnih podpornih ukrepov in podpornih ukrepov EU treba upoštevati, kako so podjetja in socialni partnerji sami predvideli spremembe. Na primer, kako pomembni so podporni ukrepi, če podjetja in socialni partnerji niso uspeli pravočasno prepoznati razvoja dogodkov, ki bi lahko ogrozili trge in/ali delovna mesta?

4.5.1

Med strukturnimi skladi in ESPG obstaja razlika na treh področjih: a) razlika v obsegu finančnih sredstev: EUR 44 milijard v primerjavi z EUR 500 milijonov na leto v naslednjem programskem obdobju 2007–2013; b) razlika v pristopu: dolgoročni in preventivni ukrepi za širšo posodobitev v primerjavi s kratkoročnimi ukrepi, usmerjenimi k hitri ponovni vključitvi delavcev na trg dela; in c) zaradi svojega obsega in področja uporabe so strukturni skladi ponavadi povezani z več birokracije, medtem ko se pri ESPG sledi nebirokratskemu pristopu.

4.5.2

Treba je zagotoviti strogo razlikovanje med strukturnimi skladi in ESPG. ESPG je po definiciji kratkoročen in časovno omejen ter osredotočen na posebna področja. Dolgoročno se lahko v okviru širšega regionalnega konteksta predvidijo dodatna sredstva iz strukturnih skladov. V primerih, kjer se ukrepi dopolnjujejo, je treba spoštovati različno filozofijo in strukturo vsakega sklada.

4.5.3

Pogojev za „hitro“ ponovno vključitev presežnih delavcev na trg dela ne bo lahko ustvariti ob neugodnem okviru in okoliščinah, kot npr. v regijah, kjer primarno prevladuje ena industrijska dejavnost, v zaostalih regijah, ob pomanjkanju možnosti za izobraževanje in usposabljanje na kraju samem itd. Posebno pozornost je treba posvetiti vodstvenim delavcem na srednji in višji ravni, da se prepreči morebitni beg možganov. V teh posebnih primerih je najbrž potrebna kombinacija sredstev ESPG in strukturnih skladov, hkrati pa je treba čim bolje izkoristiti mrežo EURES za spodbujanje možnosti za mobilnost v Evropi. Pomanjkanje učinkovitega usklajevanja bi lahko povzročilo težave. V tem smislu je treba posebej nameniti pozornost določbi v členu 5(3).

4.5.4

Ukrepe, upravičene do financiranja, ki so navedeni v členu 3, je treba obravnavati v povezavi z določbami v členih 5 in 6, zlasti v smislu medsebojne povezanosti in medsebojnega delovanja med regionalnimi in nacionalnimi ukrepi ter ukrepi EU. Ker ukrepi EU dopolnjujejo regionalne in nacionalne ukrepe, so lahko uporabne pretekle izkušnje v EU — kot npr. v okviru programov RESIDER, RECHAR in RETEX — ali izkušnje, pridobljene v drugih okoliščinah, pri čemer je treba upoštevati, da ESPG ni namenjen prestrukturiranju.

4.5.5

V posebnih primerih je pri preverjanju analiz in določanju uporabe instrumentov lahko koristna uporaba sektorskega pristopa sodobne industrijske politike.

4.5.6

Za mnoge države članice je zlasti pomembno, da politike na področju dohodkov in delovnega trga ostanejo v nacionalni pristojnosti ter da se Komisiji prepreči, da bi posegala v nacionalne pristojnosti. Zato se mora prispevek EU v okviru vseh ukrepov, ki jih država članica sprejme za prebroditev določene krize, izrecno osredotočiti na posameznike in na spodbujanje ponovnega vstopa presežne delovne sile na trg dela. Na tem mestu EESO opozarja na merila za uporabo nekdanjih socialnih določb Evropske skupnosti za jeklo in premog, ki so lahko uporabna pri izogibanju prekrivanja in konfliktov med institucijami.

4.6

Proračunski organ ima zelo pomembno vlogo. EESO pozdravlja dejstvo, da uredba ustrezno in podrobno predpisuje finančne postopke, ki jih je treba upoštevati.

4.7

Uredba je pripravljena za posebne nujne primere, za katere je ponavadi potrebno hitro in učinkovito ukrepanje. To pomeni, da je pri uporabi predpisov potrebno čim manj birokracije, hkrati pa je potrebna previdnost. Cilj bi moral še naprej biti zagotavljanje učinkovite podpore v najkrajšem možnem času.

4.8

V (bližnji) preteklosti je bilo v številnih primerih, celo v zapletenih, izvedeno uspešno prestrukturiranje. Čeprav so konkretni primeri vedno edinstveni, širok spekter prestrukturiranja kaže, da so intenzivna regionalna prizadevanja vseh zainteresiranih strani, ki jih pogosto podpirajo njihove vlade in so jasno usmerjena v ustvarjanje pogojev za novo ustanavljanje ali krepitev podjetij na področju industrije in storitev ter prerazporeditev kadrov, prispevala k uspehu.

4.9

V večini primerov so bili ekonomski in socialni načrti pripravljeni v tesnem sodelovanju med nacionalno vlado, regionalnimi oblastmi in socialnimi partnerji, ki so na splošno organizirali okrogle mize in vključili vse zainteresirane strani v regiji.

4.10

V novem ESPG je treba predvideti in izvajati podobne postopke, da bo sklad uspešen. Zato morajo predstavniki Komisije neposredno sodelovati na tovrstnih srečanjih in sestankih na regionalni in lokalni ravni.

5.1

Čeprav je Komisija za ESPG na podlagi statističnih simulacij konkretnih primerov določila proračunska sredstva v višini EUR 500, bi bilo treba znesek letno oceniti in po možnosti prilagoditi na podlagi spreminjajočih se razmer in dejanskega odziva o uporabi sklada.

5.2

Člen 2 določa, da so vzrok za posredovanje ESPG hude gospodarske motnje. EESO poziva Svet, naj pred začetkom veljavnosti uredbe obravnava definicijo pojavov, ki so omenjeni v uvodnem odstavku tega člena. Preširoke definicije lahko ovirajo kasnejše učinkovito odločanje proračunskega organa. Preozke definicije imajo lahko enak učinek. Razprava Sveta bi lahko pomagala razjasniti dilemo in doseči uravnoteženo rešitev. Takšna razprava je lahko tudi koristen prispevek za smernice Komisije.

5.3

Razloge za takšno posredovanje je treba jasno navesti. Treba je upoštevati preventivne ukrepe podjetij samih, pa tudi socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani. Tudi to bi lahko vključili v smernice Komisije.

5.4

V okviru letnega ocenjevanja pa tudi glede na možne spremembe v skladu s členom 20, je treba premisliti o oceni meril za pomoč, ki so opredeljena v členu 2 (število prizadetih delavcev, ozemeljska razsežnost in kazalci zaposlenosti), da se zagotovi, da so merila za pomoč tudi dovolj prožna in upoštevajo raznolikost posameznih regij, zlasti v majhnih državah s pretežno malimi in srednjimi podjetji.

5.5

Člen 3 v točkah a) in b) določa ukrepe, ki so upravičeni do financiranja ESPG. EESO ugotavlja, da so področja, povezana z dohodki, kot so pokojninske pravice in socialni dodatki, v izključni pristojnost držav članic. ESPG bi moral biti omejen na financiranje različnih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter okvirnih pogojev. V posebnih okoliščinah lahko to pomeni podporo v obliki dodatka plači za posameznike, ki so zaposleni ali iščejo zaposlitev.

5.6

Člen 10(1) določa, da znesek prispevka ESPG ne sme preseči 50 % skupnih predvidenih stroškov celotnega sklopa ukrepov države članice. EESO te meje ne želi postavljati pod vprašaj. Poudarja pa dejstvo, da obstaja povezava med stopnjo finančnega prispevka ESPG in številom ter razsežnostjo primerov, ki jih bo obravnaval.

5.7

Glede člena 12 EESO predlaga, da se odstavek 1(b) oblikuje tako: „dokazila o izpolnjevanju meril iz člena 2 in zahtev iz člena 6“.

5.8

EESO meni, da morajo biti socialni partnerji in druge zainteresirane strani v regijah vključeni na vseh stopnjah postopka ESPG. EESO in Odbor regij bi morala obveščati tudi Komisija.

5.9

Od leta 2008 naprej bo Komisija pripravljala letna poročila o ESPG. O takšnem naknadnem vrednotenju lahko razpravlja Svet. V členu 20 je predviden formalni pregled uredbe do decembra 2013. EESO priporoča, da Komisija oceno ESPG vključi v belo knjigo pred vmesno razpravo o proračunu EU, predvideno do leta 2009.