21.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 15/1

A.

ker podnebne spremembe v številnih državah v razvoju resno ogrožajo odpravljanje revščine, človekove pravice, mir in varnost, razpoložljivost vode in hrane ter doseganje razvojnih ciljev tisočletja,

B.

ker v nekaterih državah v razvoju zaradi pridelkov za biogorivo krčijo gozdove,

C.

ker imajo industrializirane države zgodovinsko odgovornost za podnebne spremembe in so moralno obvezane pomagati državam v razvoju pri prizadevanjih, da se prilagodijo njihovim posledicam,

D.

ker so države v razvoju najmanj prispevale k podnebnim spremembam, bodo pa najhuje občutile njihove posledice, med drugim tudi zaradi negotove preskrbe z vodo in hrano zaradi suše in dezertifikacije ter zaradi dviga morske gladine, novih izzivov v kmetijstvu, novih nevarnosti za zdravje, ekstremnih vremenskih razmer in migracijskega pritiska; ker imajo države v razvoju tudi najmanj zmogljivosti za spoprijemanje s temi posledicami,

E.

ker v zadnjem času številne industrializirane države namenjajo veliko pozornosti ukrepom za prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganja nesreč in ker so enake nujne potrebe v državah z nizkim dohodkom potisnjene zelo na stran,

F.

ker je uvoz nezakonito in netrajnostno posekanega lesa v EU pomemben dejavnik krčenja gozdov, zaradi česar imajo obubožane države stroške, ocenjene v višini več milijard evrov na leto,

G.

ker krčenje gozdov po ocenah povzroča 20 % skupnih emisij toplogrednih plinov, kar povzroča izgubo okoli 13 milijonov hektarov tropskih gozdov na leto; ker krčenje gozdov v tropih resno ogroža biološko raznovrstnost in način preživljanja več kot milijarde revnih prebivalcev teh gozdov, od katerih je odvisno njihovo preživetje,

H.

ker morajo konkretne posledice podnebnih sprememb pogosto reševati lokalni organi na lokalni ravni; ker je ustrezno povezovanje mednarodne, nacionalne in lokalne ravni pri pripravi politike bistveno za načrtovanje učinkovitega prilagajanja podnebnim spremembam in strategij blažitve; ker je treba izvesti veliko strukturnih sprememb, ne da bi se pri tem zanemaril pristop v korist revnim, temelječ na skupnosti,

I.

ker je vedno bolj jasno, da podnebne spremembe ogrožajo varnost, vključno s spori glede redkih naravnih virov, naravnimi nesrečami zaradi podnebnih sprememb in obsežnimi migracijskimi tokovi; ker bo razvijanje strategij za obvladovanje skupnih izzivov v zvezi s podnebjem oziroma varnostjo bistveno za zagotovitev učinkovitega prilagoditvenega odziva v državah v razvoju,

J.

ker so bila doslej mednarodna prizadevanja na področju prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč omejena, razdrobljena, slabo usklajena in za države v razvoju pogosto težko dostopna, kar je v neposrednem nasprotju s cilji, zastavljenimi v Evropskem soglasju in Pariški deklaraciji,

K.

ker morajo biti ukrepi za prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjševanje tveganja nesreč in krepitev razvojnih zmogljivosti tesno povezani, vendar so bili doslej v dejavnostih agencij in mednarodnih institucij za razvojno sodelovanje neučinkovito uporabljeni; ker bi bil skupen in skladen pristop bistven za uspešno izvajanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah,

L.

ker je nujno vzpostaviti multidisciplinarne skupine upravljavcev v primeru nesreč, razvojnih specialistov, načrtovalcev ter strokovnjakov za prilagajanje in klimatologov, ki bi morali sprejeti najboljšo prakso za regionalni razvoj,

M.

ker je zgodnje ukrepanje pri prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč stroškovno učinkovita rešitev; ker lahko po ocenah z enim dolarjem, porabljenim za zmanjševanje tveganja nesreč, prihranimo do sedem dolarjev pri odzivih na nesreče, kar je močan argument, da se večina sredstev za pomoč porabi v začetku programskega obdobja,

N.

ker je zato treba zavrniti vsak poskus dvojnega štetja sredstev EU za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in za izpolnitev obvez iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja,

O.

ker bodo vse zamude pri sprejemanju trdnih odločitev o ukrepih, potrebnih za zmanjšanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb, zelo povečale stroške,

P.

ker večino okoljskih problemov, vključno s tistimi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, običajno še poslabšata rast prebivalstva in večja poseljenost, saj vplivata na okoljske spremembe, te pa vplivajo nanju, pri čemer je dinamika populacije glede na rast, porazdelitev in sestavo del razvojnega procesa; in ker so na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu jasno poudarili številne koristi, ki jih prinašajo namenske, lokalno usmerjene, neprisilne demografske politike, vendar vprašanja prebivalstva kljub temu še vedno niso v celoti vključena v načrtovanje razvoja ali prilagajanja,

Q.

ker je treba obravnavati vse politike na področju kmetijstva, vode, upravljanja gozdnih virov, zdravja, infrastrukture in izobraževanja ter demografske politike, da bi dosegli vključitev prilagajanja na podnebne spremembe in njihove blažitve v razvojne politike,

R.

ker bi zmanjšanje korupcije povečalo učinkovitost prilagajanja podnebnim spremembam in prizadevanj za njihovo ublažitev,

S.

ker zgoraj navedeno poročilo o napredku iz leta 2007 o akcijskem načrtu EU o podnebnih spremembah in razvoju leta 2007 kaže, da je bil napredek pri vključevanju podnebnih sprememb v razvojne politike EU, zlasti v strateške dokumente držav in regionalne strateške dokumente, nezadosten in veliko prepočasen,

T.

ker je glede financiranja prilagajanja v državah v razvoju dandanes zeva ogromna vrzel; ker je skupni znesek sredstev, porabljenih v večstranskih mehanizmih financiranja sredi leta 2007 znašal manj kot 0,5 % letnih stroškov prilagajanja, ki naj bi bili po ocenah med 50 in 80 milijard USD letno,

U.

ker si je EU zastavila cilj, da bo postala vodilna sila v boju proti podnebnim spremembam, vendar njen proračun ne daje prednosti politikam in ukrepom, ki jih je sprejela za boj proti podnebnim spremembam,

V.

ker bo del sredstev Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah prišel iz Evropskega razvojnega sklada in tematskega programa za okolje naravne vire (v skladu s členom 13 instrumenta za razvojno sodelovanje (3)),

W.

ker se je Evropski razvojni sklad večinoma uporabljal za financiranje novih pobud; ker mora Komisija spoštovati svojo zavezanost iskanju novih virov financiranja, da se ta sklad ohrani; ker je Odbor za razvoj že večkrat sklenil, da je treba Evropski razvojni sklad vključiti v proračun EU, da se zagotovi demokratičen nadzor nad načinom njegove uporabe,

X.

ker ima Evropski parlament po členu 21 instrumenta za razvojno sodelovanje o sprejetju strateških dokumentov in večletnih okvirnih programov ter členu 35(2) instrumenta za razvojno sodelovanje pravico do nadzora nad dejavnostmi Komisije, kot to določata člena 5 in 8 Sklepa 1999/468/ES,

Y.

ker mehanizem čistega razvoja doslej ni uspešno izpolnjeval potreb najrevnejših držav po naložbah v čisto tehnologijo, saj se v Afriki izvaja manj kot 3 % vseh projektov mehanizma čistega razvoja, skoraj 90 % enot potrjenega zmanjšanja emisij pa je dodeljenih za projekte, ki se izvajajo na Kitajskem ter v Indiji, Koreji in Braziliji;

1.

pozdravlja pobudo Komisije, da se oblikuje Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, saj je to pomembno priznanje, da podnebne spremembe vplivajo na razvoj; vendar jo poziva, naj dodatno pojasni izrecno dodano vrednost Globalnega zavezništva; v zvezi s tem poudarja, da mora biti usklajevanje in sodelovanje z drugimi glavnimi akterji sestavni del agende tega zavezništva, da se zagotovi čim boljše dopolnjevanje med pobudami;

2.

meni, da je Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah pomemben steber zunanjih ukrepov EU na področju podnebnih sprememb ter dopolnilno in podporno izhodišče za potekajoče procese v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Kjotskega protokola, namenjeno pospešenemu izvajanju konvencije, protokola in z njimi povezanih sporazumov;

3.

znova poudarja zaskrbljujoče ugotovitve zgoraj omenjenega z naslovom „Podnebne spremembe in mednarodna varnost“, v katerih se opozarja, da je zaradi podnebnih sprememb vedno bolj ogrožena varnost EU, saj grozijo, da bodo države in regije v svetu, ki so že tako šibke in izpostavljene konfliktom, še dodatno obremenjene, ter spodkopavajo prizadevanja za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja;

4.

ugotavlja, da morajo prizadevanja za boj proti podnebnim spremembam temeljiti ne le na politični spodbudi, ampak tudi na civilni družbi v razvitih državah in državah v razvoju; meni, da je treba sprožiti kampanje za obveščanje javnosti ter v šolah in na univerzah uvesti izobraževalne programe, ki bodo državljane seznanjali z analizami in ocenami podnebnih sprememb ter ponujali ustrezne rešitve, zlasti kar zadeva spremembo načina življenja za zmanjšanje emisij;

5.

poudarja, da je na področju politike EU o podnebnih spremembah in razvoju bistveno okrepljeno usklajevanje in sodelovanje med Komisijo in državami članicami; Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah je edinstvena priložnost, da se izpolnijo načela Evropskega soglasja in Pariške deklaracije ter akcijskega programa mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju leta 1994 v Kairu; poleg tega je prepričan, da mora biti ena bistvenih vlog Globalnega zavezništva postati „klirinška hiša“ za pobude držav članic;

6.

poziva EU, naj podnebne spremembe določi za jedro svoje politike razvojnega sodelovanja; meni tudi, da je treba v boju proti podnebnim spremembam obravnavati strukturne vzroke, in poziva k izvedbi sistematične ocene tveganja podnebnih sprememb, ki bi zajela vse vidike načrtovanja politike in odločanja v EU in državah v razvoju, vključno s trgovino, kmetijstvom, varnostjo preskrbe s hrano;

7.

poudarja, da mora Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah sprejeti konkretne ukrepe za obravnavanje skladnosti med vplivom podnebnih sprememb na razvoj, vključno s kmetijsko, trgovinsko in ribiško politiko EU na eni strani in problemi v zvezi z izvoznimi subvencijami, kot so vezana pomoč, dolgovi, izvozni krediti in komercialno izkoriščanje pomoči v hrani, prisilna privatizacija in liberalizacija pomembnih gospodarskih sektorjev na drugi strani;

8.

poudarja, da se je treba izogniti prekrivanju ukrepov in da je treba največ sredstev nameniti tistim, ki zagotavljajo najvišjo dodano vrednost, saj bo Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah s 60 milijoni EUR za obdobje 2008–2010 dopolnjevalo odvijajoči se proces Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja; meni, da je treba po sprejetju sporazuma o podnebnih spremembah za obdobje po letu 2012 ponovno pregledati cilje in sredstva Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah glede na rezultate sporazuma;

9.

meni, da sredstev izven Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja ni mogoče šteti kot del izvajanja obveznosti razvitih držav v okviru te konvencije;

10.

meni, da je 60 milijonov, doslej dodeljenih Globalnemu zavezništvu o podnebnih spremembah, veliko premalo; poziva Komisijo, naj vzpostavi dolgoročni finančni cilj za Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah v višini vsaj 2 milijardi EUR letno do leta 2010 in od 5 do 10 milijard EUR do 2020;

11.

poziva Komisijo, naj priskrbi podrobne informacije o sedanjih finančnih mehanizmih za podnebne spremembe in razvoj na nacionalni in mednarodni ravni; poziva jo, naj na podlagi teh informacij nujno predlaga, s katerimi ukrepi bi povečali finančno podporo EU za podnebne spremembe in razvoj ter zagotovili kar najboljšo uskladitev in dopolnjevanje z obstoječimi pobudami;

12.

poudarja, da je treba za temeljito obravnavanje podnebnih sprememb zagotoviti nova sredstva iz različnih proračunskih vrstic ter nove vire financiranja, na primer humanitarna sredstva kot odziv na podnebne katastrofe, sredstva v okviru skupne zunanje in varnostne politike ter instrument za stabilnost v okviru preventivne varnostne politike ali kot odziv na ogroženost ali spore glede varnosti, povezane s podnebnimi spremembami, druga sredstva za zunanje ukrepe, če so potrebna, ter „zelene“ davke, javno-zasebna partnerstva in druge za to namenjene inovativne finančne mehanizme;

13.

z zanimanjem sprejema sklepe predsedstva Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 in proračunske posledice, ki jih prinašajo; meni, da so lahko te proračunske zahteve izpolnjene le z uporabo sredstev, ki jih zagotavlja Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (4); ponovno poudarja, da morajo za nove naloge biti na voljo nova sredstva;

14.

v zvezi s tem ugotavlja, da se uradna razvojna pomoč EU še vedno ne približuje cilju 0,56 % bruto nacionalnega dohodka EU do leta 2010 in da je malo verjetno, da bo EU izpolnila vse svoje obveze brez poseganja po novih inovativnih virih;

15.

poziva Komisijo, naj nemudoma poveča financiranje za Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, ki bi ga bilo mogoče na začetku po hitrem postopku doseči v tematskem programu za okolje in naravne vire ter iz desetega evropskega razvojnega sklada; obenem poudarja, da so za prilagajanje nujno potrebna dodatna sredstva, ki niso povezana z uradno razvojno pomočjo, ter da je treba v ta namen razviti inovativne finančne mehanizme;

16.

opozarja Komisijo, da je treba sredstva iz tematskega programa za okolje in naravne vire ali Evropskega razvojnega sklada za financiranje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah kot razvojne sklade uporabljati le za ukrepe, ki so združljivi z razvojno pomočjo, kot jo je opredelil odbor OECD za razvojno pomoč; vztraja, da mora biti to enkraten vir financiranja in da je treba dodatna sredstva zagotoviti iz drugih virov;

17.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da financiranje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah prek tematskega programa za okolje in naravne vire ali Evropskega razvojnega sklada ne bo ogrozilo financiranja drugih pomembnih ciljev razvojnega sodelovanja, na primer v zvezi z izobraževanjem, zdravjem, enakostjo spolov ali dostopom do vode;

18.

poudarja, da morajo države članice EU prevzeti veliko večjo odgovornost za financiranje in usklajevanje svojih razvojnih dejavnosti z Globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah;

19.

poziva Komisijo in države članice, naj se dogovorijo, da se vsaj 25 % pričakovanih prihodkov licitiranja v sistemu EU za trgovanje z emisijami v naslednjem tržnem obdobju nameni financiranju Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah in drugih ukrepov na področju podnebnih sprememb v državah v razvoju, vključno s prizadevanji za varovanje gozdov in zmanjšanje emisij zaradi krčenja in degradacije gozdov;

20.

poziva Komisijo, naj naslednji pregled proračuna EU izkoristi kot priložnost za ponovno oceno skupnih prednostnih nalog EU glede porabe in usmeri dodatna sredstva v podnebne spremembe in razvoj na splošno, zlasti pa v Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah; to vključuje tudi prerazporeditev sredstev v okviru skupne kmetijske politike;

21.

poziva Komisijo in države članice, naj nujno izvedejo zamisel o finančnem mehanizmu za globalne podnebne spremembe in se pri tem oprejo na model obveznic Mednarodnega finančnega sklada za imunizacijo (IFFIm) in koncept porabe sredstev za pomoč v začetku programskega obdobja, da se primerno hitro zagotovijo znatna sredstva za Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah;

22.

poziva Komisijo, naj povabi zasebni sektor, da postane tesnejši partner Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, pri čemer ugotavlja, da bi lahko imela javna sredstva spodbujevalno vlogo pri naložbah in zagotavljanju dostopa do trgov in tehnologije; zlasti spodbuja Komisijo, naj vlaga v razvoj modelov javno-zasebnih partnerstev na ključnih področjih, kot je na primer zagotavljanje varnosti vode in infrastrukture na ranljivih področjih, kjer so sedaj velike finančne vrzeli, saj podnebne spremembe vplivajo na veliko področij politike (kakor so npr. dostop do vode, javno zdravje in oskrba z energijo), kar zahteva posredovanje države in lokalnih organov; opozarja, da mora biti prednostna naloga EU krepitev zmogljivosti za javno ukrepanje na teh področjih;

23.

poziva Komisijo, naj sodeluje v partnerstvih z zasebnim zavarovalniškim sektorjem in razišče metode za povečanje pilotskih zavarovalnih shem za financiranje prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanja tveganja nesreč, z obravnavanjem nacionalnih in regionalnih ter individualnih ravni zavarovanja;

24.

obžaluje, da je bila splošna udeležba vlad držav v razvoju, civilne družbe in lokalnih organov med postopkom načrtovanja programov Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah ves čas nezadostna; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo postopek odločanja prek postopkov priprave, izvajanja, razdeljevanja sredstev in ocenjevanja potekal v partnerstvu z zainteresiranimi stranmi;

25.

poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah kot podporo in krepitev zmogljivosti partnerskih držav, da se opredelijo, upravljajo in ublažijo varnostne grožnje, ki jih povzročajo podnebne spremembe, in spodbuja Komisijo, naj za to nameni dodatna sredstva; poleg tega Komisijo poziva, naj zagotovi, da se bo njen generalni direktorat za zunanje odnose v celoti vključil v proces načrtovanja in izvajanja Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah, da se zagotovi optimalna skladnost med razvojnim sodelovanjem, politiko o podnebnih spremembah ter zunanjo in varnostno politiko;

26.

poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah, da se začnejo pogovori s skupnostjo donatorjev in partnerskimi državami v zvezi z naraščajočo pripravljenostjo in načrtovanjem obsežne migracije, če bi nekatere regije zaradi podnebnih sprememb postale neprimerne za bivanje;

27.

vztraja, da morajo biti učinkoviti mehanizmi poročanja, tudi podrobni kazalniki napredka in nadaljnji načrti, v skladu z Globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah;

28.

meni, da bi lahko bila posebna dodana vrednost in zmogljivost Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah vzpostavitev povezave med lokalnimi prilagoditvenimi ukrepi in globalnimi okviri podnebne in razvojne politike; v zvezi s tem pozdravlja usmeritev Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah k političnemu dialogu kot pomemben korak za povezavo programa za zmanjšanje revščine in razvojnih ciljev tisočletja s programom za podnebne spremembe; vendar poudarja, da bo Globalno zavezništvo uspešno le, če bo vključeno v skupno strategijo EU za pogajanja po letu 2012, katerih glavna prednostna naloga je močna podpora za dejavnosti blažitve in prilagajanja v državah v razvoju;

29.

spodbuja Komisijo, naj politični dialog in predvideno skupno izjavo EU/najmanj razvitih držav/majhnih otoških držav v razvoju uporabi kot forum za spodbujanje ideje o „globalni pogodbi“, pri čemer bi bili tesno povezani razvojno sodelovanje in dejavnosti v zvezi s podnebnimi spremembami, upoštevana pa tudi zaskrbljenost prebivalstva kot izrecnega elementa, kot je predvideno v pobudi globalnega Marshallovega načrta;

30.

poudarja, da se morajo pospešiti prizadevanja za vključitev prilagajanja na podnebne spremembe, zmanjševanja tveganja nesreč ter ukrepov v zvezi s prebivalstvom in reproduktivnim zdravjem v razvojno pomoč Komisije in držav članic, zlasti na stopnji izvajanja, saj so ta področja s sistemskega vidika absolutno bistvena; poziva Komisijo, naj izkoristi prihajajoči vmesni pregled državnih strateških dokumentov za napredovanje na tem področju;

31.

vztraja, da mora Komisija skupaj z Globalnim zavezništvom o podnebnih spremembah še naprej razvijati svoj odziv na poročilo o napredku za leto 2007 o akcijskem načrtu o podnebnih spremembah in razvoju, ki vsebuje veliko pomembnih elementov, ki se ne smejo izgubiti, vključno z ustanovitvijo „klirinških hiš“ na kraju samem, da se izboljša usklajevanje in dostop do informacij;

32.

poudarja, da je imelo razvijanje in izvajanje akcijskih programov za prilagajanje prek skladov Globalnega sklada za okolje veliko pomanjkljivosti zaradi neustreznega financiranja, podcenjevanja stroškov prilagajanja, šibkih povezav s človekovim razvojem, preveč birokratskih kanalov za dostop in na projektu osnovane pristranskosti; poziva Komisijo, naj pri zagotavljanju nadaljnje podpore Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah nacionalnim akcijskim programom za prilagajanje v najmanj razvitih državah in malim otoškim državam v razvoju v celoti obravnava te pomanjkljivosti; v zvezi s tem pozdravlja namero Komisije, da bo raziskala razvijanje zmogljivosti upravnih institucij na podlagi programa z uporabo proračunske podpore;

33.

poudarja, da je uspešna uporaba proračunske podpore za razvojno usmerjeno prilagajanje podnebnim spremembam odvisno od čim širše uporabe vseh razpoložljivih sredstev v okviru dogovorjene proračunske podpore, vključno z razpravo o prednostnih nalogah politike, dolgoročnim nadzorom in tehnično pomočjo za oblikovanje in izvajanje proračuna; nadalje poudarja, da je treba dejavno vključevati civilno družbo in lokalne skupnosti; Komisijo poziva tudi, naj pripravi dopolnilne ukrepe za primere, ko proračunska pomoč ni ustrezna ali ko ne koristi revnim ali najranljivejšim;

34.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo načrtovane raziskave Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah v zvezi s prilagajanjem v državah v razvoju jasno temeljile na načelu „od spodaj navzgor“, da bodo usmerjene k revnim in najbolj ranljivim, upoštevale potrebe lokalnih skupnosti ter se izvajale v sodelovanju z zadevnimi ljudmi; poudarja, da je treba rezultate raziskav prilagajanja v dostopnih sredstvih obveščanja sporočiti ciljnim skupinam;

35.

poziva Komisijo, naj nameni znatna sredstva raziskavam o ekonomiki prilagoditve v državah v razvoju, vključno z izboljšanjem razumevanja prihodnjih stroškov potrebnega prestrukturiranja trgovinske, kmetijske in varnostne politike ter institucij; priznava, da pomanjkanje znanja na teh področjih ovira učinkovitost dejavnosti prilagajanja ter financiranje javnih in zasebnih udeležencev;

36.

poudarja pomembnost prenosa znanja in tehnologije, vključno s tehnologijo za zmanjšanje tveganja nesreč, državam partnericam Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; v ta namen poziva Komisijo, naj spodbuja spletno „knjižnico“ pomembnih podatkov o prilagoditvah na podnebne spremembe in pospeši program izmenjave strokovnjakov za prilagajanje podnebnim spremembam med temi državami;

37.

ponovno poudarja pomen skladnosti politik in poziva Komisijo, naj ob pregledu proračuna EU in ob vmesnem pregledu različnih razvojnih instrumentov obravnava vprašanje vključitve vprašanja podnebnih sprememb v prizadevanja za zmanjševanje revščine;

38.

poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni vplivu podnebnih sprememb na kmetijstvo in gozdarstvo pa tudi prilagoditvi kmetijstva in gozdarstva na podnebne spremembe; poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah za podporo okolju prijaznih kmetijskih politik, pri čemer naj se da prednost zagotovitvi varne prehrane; poziva jo tudi, naj pomaga vzpostaviti ustrezen institucionalni in finančni okvir za revne na podeželju, katerih preživetje je odvisno od kmetijstva;

39.

poudarja, da na kmetijstvo v revnih državah v razvoju neposredno in močno vplivajo podnebne spremembe, ki imajo lahko dramatične posledice za varnost preskrbe s hrano; zato poziva Komisijo, naj uporabi Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah za razvoj kmetijskih politik in proizvodnih metod, ki bi bolje zadovoljevale potrebe lokalnega prebivalstva in pomenile dolgoročno rešitev za hitro rast cene hrane; zlasti spodbuja Komisijo, naj podpira inovativne rešitve, kot je ustvarjanje zelenih pasov okrog mest, da se v državah v razvoju zadovoljijo osnovne potrebe mestnega prebivalstva po hrani;

40.

pozdravlja pripravljenost Komisije, da predlaga strategijo EU za zmanjševanje tveganja nesreč, kar je pomemben korak za premostitev vrzeli med prizadevanji za zmanjšanje tveganja nesreč, razvoj in prilagoditev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pojasni, kako lahko Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah olajša to integracijo na praktični ravni;

41.

poudarja, da strategija za zmanjševanje tveganja nesreč ne bo privedla do pomembnih rezultatov brez konkretnega akcijskega načrta in večje preusmeritve proračunskih sredstev v varno dolgoročno financiranje zmanjševanja tveganja nesreč in prilagajanja kot dela redne razvojne pomoči namesto sedanje kratkoročne humanitarne skrbi, ki ni obravnavana dovolj prednostno;

42.

poudarja, da so v okviru programa EuropeAid in delegacij EU zelo potrebni dodatni človeški viri, da se zagotovi uspešno izvajanje Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; poziva Komisijo, naj v proračunu EU za leto 2009 temu področju nameni znatna sredstva; v širšem smislu jo tudi poziva, naj občutno več sredstev nameni usposabljanju osebja o prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju tveganja nesreč v zadevnih generalnih direktoratih Komisije in delegacijah, pri tem pa se osredotoči zlasti na okrepitev praktičnega znanja;

43.

poudarja, da najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju potrebujejo izgradnjo zmogljivosti in tehnično podporo, da bi lahko bolj sodelovale v mehanizmu čistega razvoja, saj Globalno zavezništvo o podnebnih spremembah zajema tudi delovanje za blažitev; Komisijo poziva, naj se dejavno udeleži mednarodnih pogajanj o podnebnih spremembah s ciljem okrepiti mehanizem čistega razvoja, da bi zagotovila dodano vrednost in skladnost z razvojem in podnebnimi cilji; Komisijo tudi poziva, naj se ne osredotoči izključno na mehanizem čistega razvoja kot odločilno politično orodje, ampak naj tudi zagotovi nadomestno podporo za ukrepe za blažitev, ki so primernejši za revnejše države pri čemer bodo imeli prednost ukrepi glede rabe zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstvo (LULUCF) ter nizkoogljične tehnologije;

44.

poziva Komisijo, naj nujno razvije ambiciozne dopolnilne politične pobude, zlasti glede sodelovanja na področju varstva gozdov in morja, trajnostne rabe naravnih virov in tehnologij za blažitev, kjer finančne potrebe zelo presegajo tisto, kar je zanje sedaj zagotovljeno v okviru Globalnega zavezništva o podnebnih spremembah; posebej poziva EU k odločnemu delovanju s finančno podporo, tehnično pomočjo, prenosom tehnologije in sodelovanjem z državami v razvoju, da se zagotovi čimprejšnja uporaba tehnologij, ki oddajajo malo toplogrednih plinov, in okolju prijaznih proizvodnih metod;

45.

poziva Komisijo, naj revidira svoj predlog o merilu trajnosti za biogorivo ter uvede strožje zahteve v zvezi s koristmi za podnebje in ekosistem, pri čemer mora upoštevati tudi negativne vplive posredne spremembe rabe zemljišč in posledice za razvoj lokalnih skupnosti; poudarja, da merilo trajnosti ne sme postati nov zaščitni ukrep, ampak ga je treba oblikovati v sodelovanju z državami v razvoju;

46.

meni, da je v tem okviru predlagani svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije izreden instrument, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri energetsko učinkovitih projektih in spodbujanju obnovljivih virov energije v državah v razvoju;

47.

poziva Komisijo, naj nujno razvije celovito agendo za zmanjšanje krčenja in uničevanja gozdov v državah v razvoju, med drugim s spodbujanjem prostovoljnih partnerskih sporazumov v okviru programov o uveljavitvi zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT) in konkretnimi predlogi o mehanizmih za financiranje, ki bi jih predstavili na konferenci pogodbenic Konvencije o spremembi podnebja (COP 14) v Poznanju decembra 2008; ponovno poudarja pomen takih mehanizmov, ki zagotavljajo nadomestilo ne le za preprečene emisije toplogrednih plinov, ampak tudi za biološko raznovrstnost in razvojne koristi gozdov;

48.

obžaluje, da Komisija še ni pripravila jasnih in strogih predlogov za prepoved uvoza nezakonito posekanega lesa in lesnih izdelkov na trg EU; poziva Komisijo, naj takšne predloge predloži brez odlašanja;

49.

naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.