EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Splošne določbe ESRR - ESS – Kohezijski sklad (2007–2013)

V okviru kohezijske politike v obdobju 2007–2013, ta uredba določa skupna pravila, standarde in načela, veljavna za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS) in za Kohezijski sklad. Predvidena je skupna dotacija 347 milijard eurov, kar pomeni približno eno tretjino evropskega proračuna.

AKT

Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 [Glej akte o spremembah].

POVZETEK

Cilj te uredbe je okrepiti ekonomsko in socialno kohezijo, da bi spodbujali skladen, uravnotežen in trajnosten razvoj regij Evropske unije (EU) v obdobju 2007–2013. Evropska kohezivna politika želi odgovoriti na izzive, povezane z ekonomskimi, socialnimi in teritorialnimi razlikami, s pospešenim gospodarskim prestrukturiranjem in staranjem prebivalstva.

Ta uredba:

  • opredeli okvir za kohezijsko politiko (vključno s strateškimi smernicami Skupnosti za kohezijo, rast in zaposlovanje),
  • opredeli cilje, h katerim naj bi prispevali strukturni skladi in Kohezijski sklad (v nadaljnjem besedilu skladi),
  • opredeli merila za upravičenost držav članic in regij do skladov,
  • opredeli razpoložljive finančne vire in merila za njihovo razporeditev,
  • določi načela, pravila za partnerstvo, programiranje, ocenjevenje, upravljanje, spremljanje in nadzor na osnovi delitve odgovornosti med državami članicami in Komisijo.

TRIJE NOVI CILJI

Financiranju kohezijske politike v letih od 2007 do 2013 je bilo skupaj namenjenih 347 milijard eurov v okviru treh novih ciljev in sicer konvergence, regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja in teritorialnega sodelovanja. Ti cilji bodo v programskem obdobju 2000-2006 nadomestili prejšnje cilje 1, 2 in 3.

Konvergenca

Cilj konvergenca, ki je podoben nekdanjemu cilju 1, naj bi pospešil konvergenco najmanj razvitih držav članic in regij s pomočjo izboljšanja pogojev za rast in zaposlovanje. Zajema najmanj razvite države članice in regije. Področja delovanja bodo fizični in človeški kapital, inovacije, družba znanja, prilagajanje spremembam, okolje in upravna učinkovitost. Financiranje bo potekalo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada.

Skupni viri, dodeljeni za ta cilj in za to časovno obdobje, znašajo 81,54 % skupnega zneska. Upravičeni so:

  • do strukturnih skladov (ESRR in ESS):
  • do Kohezijskega sklada: države članice, katerih bruto nacionalni proizvod (BNP) je manjši od 90 % evropskega povprečja in ki izvajajo programe gospodarske konvergence. Prejele bodo 23,22 % sredstev, dodeljenih temu cilju. Regije, ki bodo presegle 90 % BNP na prebivalca iz statističnega razloga (ki je rezultat širitve EU na bolj prikrajšane regije), bodo deležne prehodnega, posebnega in postopno vse manjšega financiranja.
  • do posebnega financiranja ESRR: najbolj oddaljene regije. Cilj je olajšati njihovo integriranje na notranji trg in upoštevati njihove posebne omejitve (kompenziranje pretiranih stroškov zaradi velike oddaljenosti).

Za te cilje veljajo naslednje najvišje vrednosti deležev sofinanciranja:

  • 75 % javne porabe, ki jih sofinancirata ESRR in ESS. Ta najvišja vrednost lahko doseže 80 %, če so upravičene regije v državi članici, ki je zajeta v Kohezijskem skladu. Delež je lahko celo 85 %, če gre za najbolj oddaljene regije,
  • 85 % javne porabe, ki jih sofinancira Kohezijski sklad,
  • 50 % javne porabe, sofinancirane v najbolj oddaljenih regijah (nova dodatna dodelitev ESRR za kompenzacijo pretiranih stroškov).

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

Cilj regionalna konkurenčnost in zaposlovanje naj bi okrepil konkurenčnost, zaposlovanje in privlačnost regij, ki niso med najbolj prikrajšanimi. Omogočati mora predvidevanje ekonomskih in socialnih sprememb, spodbujati inovacije, podjetništvo, varovanje okolja, dostopnost, prilagodljivost in razvoj vključujočih trgov delovne sile. Financiran bo iz ESRR in ESS.

Upravičene regije so:

  • regije v skladu s ciljem 1 v obdobju 2000–2006, ki ne ustrezajo merilom regionalne upravičenosti cilja konvergenca in so zato lahko deležne prehodne pomoči. Komisija mora sestaviti seznam teh regij, ki bo, ko bo sprejet, veljal v letih od 2007 do 2013,
  • vse druge regije EU, ki jih ne pokriva cilj konvergenca

Kar zadeva programe, financirane iz ESS, Komisija predlaga štiri prednostne naloge v skladu z evropsko strategijo zaposlovanja (ESZ) : izboljšati prilagodljivost uslužbencev in podjetij, izboljšati dostop do dela, okrepiti socialno vključenost in začeti reforme na področju zaposlovanja in vključenosti.

Sredstva, namenjena temu cilju, znašajo 15,95 % skupne vrednost in so v enakih deležih razporejena med ESRR in ESS. Od tega zneska:

  • bo 78,86 % namenjenih regijam, ki niso zajete v cilju konvergenca,
  • bo 21,14 % namenjenih prehodni pomoči, ki se bo postopoma zmanjševala.

V okviru tega cilja se dejavnosti lahko sofinancirajo v višini do 50 % javne porabe. Najvišja vrednost seže do 85 % za najbolj oddaljene regije.

Evropsko teritorialno sodelovanje

Cilj evropsko teritorialno sodelovanje naj bi okrepil sodelovanje na čezmejni, transnacionalni in medregijski ravni in temelji na nekdanji evropski pobudi INTERREG. Financiran bo iz ESRR. Njegov namen je spodbujati skupne rešitve za sosednje organe oblasti na področjih urbanega, podeželskega in obalnega razvoja, razvoja gospodarskih odnosov in ustvarjanja omrežij malih in srednje velikih podjetij (MSP). Sodelovanje bo usmerjeno v raziskave, razvoj, informacijsko družbo, okolje, preprečevanje tveganj in integrirano upravljanje z vodo.

Upravičene so regije na ravni NUTS III, ki ležijo vzdolž notranjih teritorialnih meja, nekaterih zunanjih meja in nekatere regije vzdolž morskih meja, ki jih loči največ 150 kilometrov. Komisija mora sprejeti seznam upravičenih regij.

Kar zadeva kooperacijska omrežja in izmenjavo izkušenj, je upravičeno celotno ozemlje EU. Zgornja meja sofinanciranja je 75 % javne porabe.

Viri, namenjeni temu cilju, znašajo 2,52 % skupne vsote, in jih v celoti priskrbi ESRR. Ta znesek se razdeli na različne dele:

  • 73,86 % za financiranje čezmejnega sodelovanja,
  • 20,95 % za financiranje transnacionalnega sodelovanja,
  • 5,19 % za financiranje medregijskega sodelovanja.

DOLOČBE, KI VELJAJO ZA VSE TRI CILJE

Načela delovanja

Sklad deluje kot dopolnitev nacionalnih dejavnosti, vključno z dejavnostmi na regionalni in lokalni ravni. Komisija in države članice skrbijo za usklajenost intervencij sklada z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami EU in za dopolnjevanje z drugimi evropskimi finančnimi instrumenti.

Cilji sklada se izpolnjujejo v okviru večletnega programiranja in v tesnem sodelovanju med Komisijo in vsako državo članico.

Strateški pristop

Svet sprejme strateške kohezijske smernice Skupnosti, ki opredeljujejo prednostne naloge in cilje kohezijske politike v obdobju 2007–2013. S tem prispevajo k usklajenosti in učinkovitosti izvajanja strukturnih skladov.

referenčni okvir nacionalne strategije. Ta okvir je osnova za programiranje dejavnosti, ki jih financirajo skladi. Zagotavlja usklajenost intervencij sklada s strateškimi smernicami.

Operativni programi

Operativni programi držav članic so zajemali obdobje med 1. januarjem 2007 in 31. decembrom 2013. Operativni program obravnava le enega od treh ciljev in se financira iz enega samega sklada. Komisija ovrednoti vsak predlagan program in ugotovi, ali prispeva k ciljem in prednostnim nalogam, ki so:

  • nacionalni strateški referenčni okvir,
  • strateške kohezijske smernice Skupnosti.

Operativni programi, ki zadevajo cilja konvergenca in regionalna konkurenčnosti in zaposlovanje, morajo vsebovati:

  • utemeljitev prednostnih nalog glede na strateške kohezijske smernice in nacionalni strateški referenčni okvir,
  • informacije o prednostnih usmeritvah in njihovih posebnih ciljih,
  • finančni načrt,
  • določbe o izvedbi operativnega programa,
  • seznam glavnih projektov. Gre za projekte, povezane z delovanjem, ki ga sestavlja celota del, dejavnosti in storitev, katerih skupni strošek presega 25 milijonov eurov za okolje in 50 milijonov eurov za druga področja.

Upravljanje, spremljanje in nadzor

Države članice so odgovorne za upravljanje in nadzor nad operativnimi programi. Zlasti pa morajo zagotavljati, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu z določbami te uredbe. Poleg tega morajo preprečevati, odkrivati in odpravljati nepravilnosti in izterjati neupravičeno plačane zneske.

Sistemi upravljanja in nadzora nad operativnimi programi, ki jih vzpostavljajo države članice, predvidevajo:

  • opredelitev funkcij organov, zadolženih za upravljanje in nadzor,
  • upoštevanje načela ločevanja funkcij med temi organi,
  • postopke, ki zagotavljajo ustreznost in pravilnost prijavljenih stroškov na račun operativnega programa,
  • sisteme vodenja knjig, spremljanja in finančnega poročanja,
  • sistem informiranja in spremljanja, kadar odgovorni organ zaupa izvedbo nalog drugemu organu,
  • določbe glede presoje delovanja sistemov,
  • sisteme in postopke, ki zagotavljajo ustrezno revizijsko sledenje,
  • postopke posredovanja informacij in spremljanja v zvezi z nepravilnostmi in izterjavo neupravičeno plačanih zneskov.

Za vsak operativni program mora država članica oblikovati:

  • upravljalni organ (javni organ oziroma javni ali zasebni nacionalni, regionalni ali lokalni organ, ki upravlja operativni program),
  • overitveni organ (organ ali nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ, ki overja stanje porabe in zahtevkov za plačilo, preden se jih pošlje Komisiji),
  • revizijski organ (organ ali nacionalni, regionalni ali lokalni javni organ, vzpostavljen za vsak operativni program in zadolžen za preverjanje učinkovitosti delovanja sistema upravljanja in nadzora).

Informiranje in oglaševanje

Države članice in upravni organ operativnega programa skrbijo za informiranje in oglaševanje v zvezi z dejavnostmi in programi, ki so predmet sofinanciranja. To informiranje je namenjeno državljanom EU in upravičencem s ciljem, da se poudari vloga Skupnosti in zagotovi transparentnost intervencij sklada.

OZADJE

Druge določbe o kohezijski politiki v obdobju 2007–2013 so navedene v štirih posebnih uredbah, ki se nanašajo na:

Kar zadeva politiko, je finančna osnova kohezijske politike v obdobju 2007–2013 medinstitucionalni sporazum in finančni okvir za obdobje 2007–2013.

PREGLEDNICA

Cilji

Finančni instrumenti

Konvergenca

  • ESRR
  • ESS
  • Kohezijski skladi

Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

  • ESRR
  • ESS

Evropsko teritorialno sodelovanje

  • ESRR

REFERENCE

Akt

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Uredba (ES) št. 1083/2006

1.8.2006

-

UL L 210 z dne 31.7.2006

Akt(i) o spremembi

Začetek veljavnosti

Rok prenosa v državah članicah

Uradni list

Uredba (ES) št. 1341/2008

24.12.2008

-

UL L 348 z dne 24.12.2008

Uredba (ES) št. 85/2009

30.1.2009

-

UL L 25 z dne 29.1.2009

Uredba (ES) št. 284/2009

9.4.2009

-

UL L 94 z dne 8.4.2009

Uredba (EU) št. 539/2010

25.6.2010

-

UL L 158 z dne 24.6.2010

Uredba (EU) št. 1310/2011

23.12.2011

-

UL L 337 z dne 20.12.2011

Uredba (EU) št. 1311/2011

20.12.2011

-

UL L 337 z dne 20.12.2011

Uredba (EU) št.423/2012

23.5.2012

-

UL L 133 z dne 23.5.2012

Nadaljnje spremembe in popravki Uredbe št. 1083/2006 so vključeni v osnovno besedilo. Ta prečiščena različica je samo za referenčne namene.

POVEZANI AKTI

Sklep komisije 2010/802/EU z dne 21. decembra 2010 o izvzetju nekaterih primerov nepravilnosti, ki izhajajo iz dejavnosti, sofinanciranih iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2000–2006, iz posebnih zahtev po poročanju iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1681/94 in člena 5(2) Uredbe (ES) št. 1831/94 [Uradni list L 341, 23.12.2010].

Sklep Komisije 2007/766/ES z dne 14. novembra 2007 o oblikovanju seznama regij in območij, upravičenih do financiranja na podlagi komponente čezmejnega sodelovanja instrumenta za predpristopno pomoč za čezmejno sodelovanje med državami članicami in državami upravičenkami za obdobje 2007–2013 [Uradni list L 310, 28.11.2007].

Sklep Komisije 2006/769/ES z dne 31. oktobra 2006 o pripravi seznama regij in območij, upravičenih do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru čezmejnega in nadnacionalnega vidika cilja evropskega ozemeljskega sodelovanja za obdobje 2007–2013 [Uradni list L 312, 11.11.2006].

Sklep Komisije 2006/597/ES z dne 4. avgusta 2006 o sestavi seznama regij, upravičenih do prehodnega in posebnega financiranja iz strukturnih skladov v okviru cilja regionalne konkurenčnosti in zaposlovanja za obdobje 2007–2013 [Uradni list L 243 z dne 6.9.2006].

Sklep Komisije 2006/596/ES z dne 4. avgusta 2006 o sestavi seznama regij, upravičenih do financiranja iz Kohezijskega sklada za obdobje 2007–2013 [Uradni list L 243, 6.9.2006].

Sklep Komisije 2006/595/ES z dne 4. avgusta 2006 o sestavi seznama regij, upravičenih do financiranja iz strukturnih skladov v okviru konvergenčnega cilja za obdobje 2007–2013 [Uradni list L 243, 6.9.2006].

Uredba (EU) št. 1297/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 glede nekaterih določb o finančnem upravljanju za nekatere države članice, ki imajo resne težave v zvezi s finančno stabilnostjo ali jim take težave grozijo, pravilih o prenehanju obveznosti za nekatere države članice in pravilih o končnih plačilih [Uradni list L 347, 20.12.2013].

Sprememba uredbe določa dva ukrepa:

  • Za plačila v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada se bodo stopnje sofinanciranja EU povečale za deset odstotnih točk nad običajne stopnje sofinanciranja, na največ 95 %. Te povečane stopnje sofinanciranja bodo veljale za države, ki so deležne finančne pomoči v trenutku začetka veljavnosti uredbe, tj. Ciper, Grčiji, Irsko (odvisno od tega, kdaj bo zaključila program za prilagoditev) in Portugalsko, in veljajo do 31. decembra 2015. Dodatna izplačila ne povečajo skupnih odobrenih sredstev za prizadete države, kar pomeni, da dodatno financiranje EU ni potrebno.
  • Romunija in Slovaška bosta imeli na voljo dodatno leto za uporabo obveznosti, sprejetih leta 2011 in 2012, kar pomeni, da so te obveznosti lahko uporabljene do konca leta 2014 oz. 2015 (in ne do konca leta 2013 oz. 2014). Na ta način se bo verjetno izboljšala absorpcija sredstev v teh državah in odzivi na poziv Evropskega sveta z dne 8. februarja 2013 k iskanju rešitve za zmanjšanje tveganja samodejnega prenehanja obveznosti dodelitev iz nacionalnih finančnih okvirov Romunije in Slovaške za obdobje 2007-2013, na katera vpliva omejitev morebitnega povečanja njunih kohezijskih dodelitev na 110 % v obdobju 2014-2020 v primerjavi z obdobjem 2007-2013.

Zadnja posodobitev: 07.03.2014

Top