EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52016DC0581

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe

COM/2016/0581 final

Bruselj, 14.9.2016

COM(2016) 581 final

SPOROČILO KOMISIJE

Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast:
druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe
in nov evropski načrt za zunanje naložbe


Za spodbujanje delovnih mest in rasti v Evropi in v svetu so potrebne pametne in trajnostne naložbe.

Komisija je od novembra 2014 na inovativen način mobilizirala znatna finančna sredstva EU, da bi čim bolj povečala učinek javnih sredstev in mobilizirala zasebne naložbe. Trajnostne naložbe, zlasti v infrastrukturo ter mala in srednja podjetja, so v središču njenega političnega delovanja, pri čemer se osredotoča predvsem na učinkovitejšo rabo omejenih sredstev proračuna EU, ki jo spremljajo ukrepi za izboljšanje splošnega poslovnega okolja.

Komisija še naprej spodbuja nove načine, kako čim bolje porabiti vsak euro javnih sredstev, mobilizirati zasebni sektor ter dosegati otipljive rezultate v realnem sektorju gospodarstva.

V EU ta pristop že daje spodbudne rezultate. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki je jedro naložbenega načrta za Evropo, bi bilo zato treba okrepiti in razširiti, tako časovno kot glede njegove finančne zmogljivosti.

Zunaj EU bo ta novi pristop koristen tudi za reševanje številnih izzivov v sosedstvu EU in Afriki. Komisija je na podlagi tega ter z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja, zaposlovanja in rasti v partnerskih državah ter odpravljanja temeljnih vzrokov migracij danes predstavila ambiciozen evropski načrt za zunanje naložbe (EIP).

I. Naložbeni načrt za Evropo – EFSI 2.0

Naložbeni načrt za Evropo se je izkazal kot koristno orodje za doseganje konkretnih rezultatov in spodbujanje trajnostnega povečevanja nizke ravni naložb v Evropi po finančni krizi. Struktura jamstva zagotavlja optimalno uporabo omejenih javnih sredstev in finančni vzvod zanje z namenom doseganja otipljivih rezultatov na področju rasti in delovnih mest. Skupina Evropske investicijske banke (EIB), ki je strateška partnerica Komisije pri naložbenem načrtu za Evropo, je prek EFSI v manj kot enem letu mobilizirala skoraj 116 milijard EUR v 26 državah članicah. V istem obdobju je EFSI pomagal že več kot 200 000 malim in srednjim podjetjem (MSP) 1 . EFSI prinaša resnične spremembe s podpiranjem inovativnih projektov, ki prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v lokalnih skupnostih, vse od Finske do Grčije, od Irske do Hrvaške, od vrhunskih industrijskih projektov do prenove agroživilske industrije, ki poteka v MSP in podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo v Evropi, od vetrnih elektrarn pa do uvajanja novih zdravstvenih tehnologij. EFSI tako pomembno prispeva tudi k zmanjševanju brezposelnosti mladih 2 .

Evropski svet je 28. junija 2016 sklenil, da „[n]aložbeni načrt za Evropo in zlasti Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) že dajeta konkretne rezultate in sta pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov. Komisija namerava kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.“ 3 Komisija je s svojim predlogom, ki je bil sprejet danes, opravila svoje delo glede teh prednostnih nalog.

Komisija si prizadeva za podvojitev EFSI, tako v smislu njegovega trajanja kot finančne zmogljivosti. EFSI je bil ustanovljen za začetno obdobje treh let z namenom mobilizacije najmanj 315 milijard EUR strateških naložb. Zaradi njegove uspešnosti se je Komisija odločila predložiti spremembo uredbe o EFSI, s katero bo podaljšala njegovo veljavnost in okrepila njegovo zmogljivost. To bo preprečilo tudi morebitne motnje v financiranju in zagotovilo, da bodo lahko nosilci projektov še vedno pripravili projekte, ki bi bili predloženi po izteku začetnega naložbenega obdobja. Danes predstavljeno pravno podaljšanje zajema obdobje tekočega večletnega finančnega okvira in naj bi do leta 2020 sprostilo naložbe v skupni vrednosti vsaj pol bilijona EUR. Da bi še bolj okrepili zmogljivost EFSI ter dosegli podvojitev naložbenega cilja, Komisija poziva tudi države članice, naj čim prej prispevajo v sklad. Za obdobje po letu 2020 Komisija namerava predložiti potrebne predloge, s katerimi bo zagotovila, da se bodo strateške naložbe nadaljevale na trajnostni ravni.

Današnji predlog vključuje naslednje glavne elemente:

EFSI 2.0 – Podaljšanje veljavnosti EFSI, povečanje njegove zmogljivost in okrepljena dodatnost (prvi steber)

Poleg časovnega podaljšanja in povečanja zmogljivosti EFSI današnji zakonodajni predlog krepi tudi dodatnost, s poudarkom na nedelovanju trga in neoptimalnih naložbenih okoliščinah, da bi pritegnili več naložb zasebnega sektorja. Za kar največji učinek pobude bi se moral EFSI še naprej osredotočati predvsem na kakovost naložbenih projektov (ki vodi v večjo produktivnost in konkurenčnost), poleg povečanja obsega naložb. Čezmejni infrastrukturni projekti in z njimi povezane storitve so bili glede na njihov pomen za enotni trg posebej opredeljeni kot projekti, ki zagotavljajo dodatnost. Poleg tega se bo EFSI v prihodnosti še bolj osredotočal na trajnostne naložbe v različnih sektorjih, da bi še naprej dosegali cilje Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP21) in olajšali prehod na z viri gospodarno, krožno in brezogljično gospodarstvo 4 v skladu z Agendo 2030 in cilji trajnostnega razvoja. Predlagano je tudi, da se večji delež financiranja usmeri v MSP, saj je bila realizacija na trgu še posebej hitra prav pri teh podjetjih, kjer EFSI precej presega pričakovanja. Nazadnje je bil za okrepitev podpore socialnemu podjetništvu in mikrofinanciranju oblikovan sklop novih finančnih instrumentov, ki združuje vire programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in EFSI 5 .

Pomemben cilj EFSI 2.0 je izboljšati geografsko pokritost sklada ter okrepiti njegovo uporabo v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. V zvezi s tem je ključni element združevanje sredstev EFSI z drugimi viri financiranja Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (skladi ESI) 6 . Evropska komisija je danes sprejela predlog za poenostavitev uredbe o skupnih določbah, da se olajša tovrstno združevanje. Poleg tega bo na regionalni in lokalni ravni okrepljeno Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, da bo lahko dejavno prispevalo k sektorski in geografski diverzifikaciji EFSI.

Predlagano je tudi, da se poveča preglednost pri naložbenih odločitvah in postopkih upravljanja. Naložbeni odbor bo moral v svojih odločitvah, ki se objavijo, dodatno pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba za določeno operacijo odobriti jamstvo EU, zlasti z vidika dodatnosti. Poleg tega bo objavljena tudi preglednica kazalnikov, ko bo operacija v sklopu jamstva EU podpisana. Predlog poleg tega vključuje obveznost, da EIB in Evropski investicijski sklad (EIS) obvestita končne upravičence, vključno z MSP, o obstoju podpore EFSI.

Okrepljena tehnična pomoč (drugi steber)

Tehnično pomoč na terenu bo zagotavljalo Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, in sicer prek sporazumov z ustreznimi lokalnimi akterji. Prav tako bo na voljo bolj ciljno usmerjena in prilagojena tehnična pomoč za projekte, ki vključujejo več držav članic, projekte, ki prispevajo k doseganju ciljev COP21, in za kombiniranje sredstev EFSI z drugimi viri financiranja Unije, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ali instrument za povezovanje Evrope. Predlog o EFSI 2.0 v tem okviru predvideva tudi, da bi moralo Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe dejavno prispevati k cilju sektorske in geografske diverzifikacije EFSI ter podpirati EIB pri njenih prizadevanjih za razvoj novih projektov na terenu, kjer je to potrebno.

V tem okviru bo Komisija preučila možnost določitve posebnih predstavnikov za evropske naložbe na svojih predstavništvih v državah članicah, ki bi sodelovali z ustreznimi službami Komisije v okviru ene same skupine za naložbeno politiko.

Odprava ovir za naložbe in nadaljnja poglobitev enotnega trga (tretji steber)

Splošno poslovno okolje je pomemben dejavnik spodbujanja trajnostnih naložb. Del ukrepov za njegovo izboljšanje je treba izvajati na nacionalni ravni, druge izzive pa je mogoče uspešno reševati na evropski ravni. Komisija je v okviru svojih prizadevanj za izboljšanje evropskega naložbenega okolja že pripravila konkretne pobude v podporo naložbam in za spodbujanje financiranja realnega sektorja gospodarstva, kot so nižanje kapitalskih zahtev za zavarovalnice in pozavarovalnice pri naložbah v infrastrukturo in sprejetje praktičnih smernic o uporabi pravil o državni pomoči v okviru javnega financiranja infrastrukture. Poleg tega strategije za energetsko unijo, unijo kapitalskih trgov, enotni trg in enotni digitalni trg, kot tudi sveženj o krožnem gospodarstvu ter mednarodni trgovinski sporazumi in sporazumi o naložbah vsebujejo posebne ukrepe, ki bodo odpravili ovire, spodbujali inovacije in dodatno izboljšali okolje za naložbe, ko bodo v celoti izvedeni. Energetska unija bo na primer pripomogla k povečanju vnaprejšnje gotovosti glede javnega računovodstva za posebne sektorje, kot je energijska učinkovitost. Eurostat je dodatno razvil in pojasnil zadevna pravila javnega računovodstva (ESR 2010), zlasti na področju javno-zasebnih partnerstev. Priročnik o statistični obravnavi javno-zasebnih partnerstev, pripravljen v sodelovanju z EIB in namenjen predvsem zasebnih deležnikom, bo objavljen 29. septembra 2016. Objavi te publikacije bo sledila aktivna kampanja na terenu. Kot je bilo poudarjeno v sporočilu z dne 1. junija, Eurostat poleg tega skrbno spremlja učinek pravil javnega računovodstva o ustanavljanju javno-zasebnih partnerstev v različnih sektorjih in bo potrebi sprejel nadaljnje ukrepe.

Unija kapitalskih trgov 7 bo pomagala odpravljati finančne ovire za naložbe. V ta namen se preučuje možnost nadaljnjih sprememb direktive Solventnost II glede naložb zavarovateljev v infrastrukturna podjetja in glede regulativnega okvira za tvegani kapital. Poleg tega bo Komisija v okviru prihodnjih sprememb bančne zakonodaje, ki bodo sprejete pred koncem leta, predlagala zmanjšanje kapitalskih zahtev, ki veljajo za banke pri vlaganju v infrastrukturna sredstva. Za sprostitev celotnega potenciala naložb v Evropi so bistvene tudi pobude za nadaljnjo okrepitev enotnega trga blaga in storitev. Strategija enotnega trga bo prispevala k ustvarjanju novih poslovnih priložnosti ter odpravljanju obstoječih regulativnih in upravnih ovir, zlasti za ponudnike storitev, ki želijo razširiti svojo dejavnost po Evropi. V pripravi so konkretni predlogi, povezani z izvrševanjem pravil enotnega trga, in ukrepi na področju poslovnih storitev, poslovnega prestrukturiranja in insolventnosti ter vzpostavitve enostavnega, sodobnega in pred goljufijami varnega sistema DDV. Strategija za enotni digitalni trg bo izboljšala regulativno varnost v digitalnem sektorju. Komisija preučuje možnost oblikovanja enotnega okvira EU za izdajo dovoljenj, ki bi se neposredno uporabljal za velike projekte s čezmejno razsežnostjo ali večje naložbene platforme, pri katerih je prisotno nacionalno sofinanciranje.

Države članice bi morale okrepiti svoja prizadevanja za izvedbo potrebnih reform, katerih cilj je odprava ovir za naložbe, ugotovljenih v okviru evropskega semestra. To velja za področja, kot so insolventnost, javna naročila, pravosodni sistemi in učinkovitost javne uprave ali predpisi za posamezne sektorje. Te reforme, opredeljene v priporočilih za posamezne države, so nujen pogoj za ohranjanje in povečanje ravni naložb v državah članicah, pri čemer je treba upoštevati nacionalne posebnosti. Priporočila za reforme na področju naložb bodo obravnavana jeseni v različnih sestavah Sveta. Glede na navedeno in v okviru priprav na evropski semester za leto 2017 bo Komisija posodobila tudi ocene izzivov za naložbeno okolje držav članic, ki bodo znova objavljene skupaj z letnim pregledom rasti.

II. Evropski načrt za zunanje naložbe

Naložbe so tudi ključni dejavnik pri preoblikovanju razvojne politike in pomoči, da bi bolje podpirali doseganje ciljev trajnostnega razvoja ter se odzivali na številne izzive v sosedstvu EU in Afriki. Pametne in trajnostne naložbe imajo lahko ključno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in spodbujanju rasti v državah v razvoju, s čimer prinašajo večjo stabilnost in izboljšanje razmer na terenu v nestabilnih državah, ki so jih prizadeli konflikti.

Evropski svet je 28. junija 2016 potrdil predlog Komisije za nov partnerski okvir s tretjimi državami 8 . Ta okvir temelji na predpostavki, da so za reševanje migracijskih izzivov potrebna skupna prizadevanja, ki so trdno zasidrana v celovitem odnosu EU s partnerskimi državami, ob podpori vseh ustreznih politik in instrumentov EU. Za obravnavanje migracijskih tokov se pripravljajo dogovori s partnerskimi državami, da bi izpolnili kratkoročne cilje reševanja življenj na morju, povečanja stopnje vračanja migrantov in omogočanja migrantom in beguncem, da živijo blizu svojega doma.

Potreben je nov pristop za obravnavanje dejavnikov, ki predstavljajo temeljne vzroke migracij, in za podporo partnerjem pri obvladovanju njihovih posledic, tako v Afriki kot v sosedstvu EU, in sicer s financiranjem naložb in odpravljanjem ovir za zasebne naložbe. V letu 2015 je več kot 60 milijonov ljudi zapustilo svoje domove v iskanju boljšega življenja, bodisi ker so bežali pred konflikti in vojnami bodisi ker so imeli v domači državi omejene gospodarske možnosti. Severnoafriške in bližnjevzhodne države so gostile približno 40 % vseh razseljenih ljudi po vsem svetu, države podsaharske Afrike pa nadaljnjih 30 %. Kombinacija velikega števila razseljenih oseb in slabih gospodarskih obetov je skupni izziv za Unijo in njene partnerske države.

Zunanje politike Unije, zlasti njena razvojna in sosedska politika, si prizadevajo za spodbujanje vrednot in interesov Unije, vključno s pospeševanjem blaginje. Gospodarska rast je osnovni pogoj za trajnostni razvoj, vendar je v državah v razvoju zdaj na najnižji ravni od leta 2003. Nestabilnost in konflikti v Afriki in sosedstvu EU so se še poslabšali zaradi svetovne gospodarske krize, kar je povzročilo povečanje splošne zadolženosti. Podjetja se soočajo s kreditnim krčem, saj je dostop do financiranja omejen na nujno potrebne naložbe. Države v razvoju so zaradi netrajnostne rabe naravnih virov pogosto prikrajšane za potencialne vire gospodarske rasti.

Kar zadeva neposredne tuje naložbe (NTI) v državah v razvoju, jih je v nestabilnih državah samo 6 % 9 , zato je raven vlaganj na prebivalca skoraj petkrat nižja kot v drugih državah v razvoju. Podobno so stroški ustanovitve podjetja v nestabilnih državah skoraj trikrat višji kot v stabilnih državah. Rast v Afriki se je kljub stalnemu povečevanju števila prebivalcev upočasnila na najnižjo stopnjo v več letih. Skupaj s pomembnimi varnostnimi vprašanji ta trend povečuje revščino, zavira trajnostni razvoj ter povzroča gospodarske in socialne razmere, ki so pogosto eden od temeljnih vzrokov migracij.

Večja usmerjenost v naložbe je tudi ključni element agende Združenih narodov do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja iz te agende 10 ter programa za financiranje razvoja iz Adis Abebe. Čeprav uradna razvojna pomoč ostaja ključna za najrevnejše in nestabilne države v njihovih prizadevanjih za boj proti revščini in doseganje trajnostnega razvoja, pridobivajo vse večjo težo tudi drugi načini financiranja naših partnerskih držav, med drugim prek naložb, trgovine, mobilizacije domačih virov in dobrega upravljanja. Na gospodarskem področju je potreben nov pristop za privabljanje naložb zasebnega sektorja, da bi spodbudili naložbe v zadostnem obsegu za reševanje gospodarskih, socialnih in okoljskih izzivov. Zaveze, ki jih je v Adis Abebi sprejela mednarodna skupnost 11 , vključno z Evropsko unijo in njenimi državami članicami, so namenjene spodbujanju vključujočega gospodarskega napredka za izboljšanje blaginje ljudi ob hkratnem varovanju okolja. V okviru tega procesa 12 je bistveno spodbujanje cenovno dostopnega in stabilnega dostopa do financiranja.

Ta nov ciljno usmerjen pristop bo podpiral trajnostni razvoj v partnerskih državah, ki bodo tako v prihodnosti postale zagonski trgi. Poleg tega bo zasebnim podjetjem prinesel priložnosti prek trgovine in naložb, tudi iz Evrope, ter s tem podpiral tudi evropsko gospodarsko diplomacijo in prispeval h gospodarski rasti v Evropi. Podpiral bo izvajanje novega partnerskega okvira, ki ga partnerskim državam predlaga EU.

Za doseganje teh ciljev, ki so v celoti skladni z globalno strategijo EU za zunanjo in varnostno politiko 13 ter prenovljeno evropsko sosedsko politiko 14 , Komisija prvič predstavlja ambiciozen načrt, ki se bo najprej uporabljal za Afriko in sosedstvo EU. To bo tudi pomemben prispevek, ki ga bo EU predstavila svojim partnericam na bližnjem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, kjer bo v ospredju razprava o globalni delitvi odgovornosti za obravnavanje dolgoročnih trendov na področju migracij.

Sveženj naložbenega načrta za zunanje naložbe (EIP)

Sveženj EIP, ki ga je danes sprejela Komisija, zajema naslednje elemente:

1.predlog uredbe o Evropskem skladu za trajnostni razvoj (EFSD) ter ustanovitvi jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD;

2.poročilo Komisije o vmesnem pregledu o uporabi Sklepa št. 466/2014/EU glede jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije;

3.predlog Komisije za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije;

4.poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o zunanji dejavnosti EIB v okviru proračunskega jamstva EU v letu 2015;

5.predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta št. 480/2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe;

6.osnutek sklepa Komisije o posameznem ukrepu „Vzpostavitev naložbene platforme za Afriko“ in o razveljavitvi Sklepa C(2015) 5210;

7.osnutek sklepa Komisije o „naložbeni platformi za sosedstvo“, ki spreminja Sklep Komisije C(2016)3436 o Skladu za spodbujanje naložb v sosedstvo v okviru evropskega instrumenta sosedstva; ter

8.osnutek sklepa Komisije o posameznem ukrepu za prispevek v jamstveni sklad EFSD, ki se bo financiral iz 11. Evropskega razvojnega sklada.

Glavni elementi evropskega načrta za zunanje naložbe (EIP)

EIP zagotavlja usklajen evropski pristop k naložbam zunaj EU, pri čemer obstoječe instrumente kombinira s tremi pomembnimi inovativnimi elementi. Prvič, v enoten in skladen načrt združuje različne ukrepe, ki spodbujajo boljše poslovno okolje in širše okolje politik v partnerskih državah na področju dostopa do financiranja in razvoja ekonomsko izvedljivih projektov. Drugič, vzpostavlja enotno kontaktno točko za zahtevke za financiranje naložb, kar zagotavlja učinkovitost in finančni vzvod javnih finančnih institucij in zasebnega sektorja. Tretjič, prek novega jamstvenega mehanizma obravnava posebne potrebe po zasebnih naložbah v okoljih z večjim tveganjem.

 Načrt za zunanje naložbe je nov pristop Unije k podpiranju trajnostnega razvoja, ki opredeljuje, pripravlja in zagotavlja podporo za naložbene projekte v državah zunaj Evrope. Načrt zagotavlja celovit okvir za partnerstvo, ki omogoča polno sodelovanje med EU, njenimi državami članicami, mednarodnimi finančnimi institucijami, drugimi donatorji, javnimi organi in zasebnim sektorjem. Z njim se bosta izboljšala način uporabe omejenih javnih sredstev in način sodelovanja med javnimi organi in zasebnimi vlagatelji pri naložbenih projektih 15 . Načrt bo prav tako podpiral reforme, potrebne za boj proti korupciji ter izboljšanje ekonomskega upravljanja in lokalnih poslovnih okolij, ob tesnem sodelovanju z zadevnimi partnerskimi državami.

Cilj načrta je spodbujanje naložb in ustvarjanje delovnih mest v Afriki in sosedstvu EU ter pritegnitev financiranja, zlasti iz zasebnega sektorja. Načrt izhaja iz izkušenj, pridobljenih z EFSI, in uporablja strokovno znanje Komisije, EIB in drugih institucij z naložbenimi instrumenti za države v razvoju.

Načrt bo deloval vzporedno z obstoječimi instrumenti za mednarodno sodelovanje in razvoj ter jih dopolnjeval. Zlasti bo dopolnjeval projekte, ki se izvajajo s partnerskimi državami v okviru nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko 16 in regionalnega skrbniškega sklada EU za odziv na krizo v Siriji 17 , da bi izpolnili kratkoročne cilje partnerskega okvira. To bo doseženo z okrepitvijo dolgoročnejših razvojnih strategij, ki prinašajo prave gospodarske priložnosti za lokalno prebivalstvo in reintegrirane migrante, s čimer se odpravljajo temeljni vzroki migracij. Načrt bo tako ključno orodje za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in pridobivanje dodatnih sredstev za razvoj v skladu s programom za financiranje razvoja iz Adis Abebe. V sosedstvu EU bo spodbujal gospodarski razvoj, ki bo omogočil postopno stabilizacijo in prehod z nujne pomoči na strukturne odzive. Možnost usmerjanja naložb v okviru načrta v trajnostne in obnovljive vire energije bo prispevala tudi k izvajanju COP21.

Načrt sestavljajo trije ključni sklopi za doseganje krovnega cilja ustvarjanja delovnih mest in trajnostne rasti:

(i) mobilizacija naložb;

(ii) okrepitev tehnične pomoči ter

(iii) podpiranje gospodarskih in strukturnih reform za izboljšanje poslovnega okolja in širšega okolja politik.

Te prednostne naloge izhajajo iz ključnih načel naložbenega načrta za Evropo in izkušenj, pridobljenih z njegovim izvajanjem. Strukturne in institucionalne reforme ter izboljšanje splošnega poslovnega okolja so bistveni za podpiranje dolgoročne, trajnostne rasti. Brez tega bi bil učinek naložb morda le kratkotrajen.

Za učinkovito povečanje naložb v partnerskih državah so potrebne posebne analize in posameznim državam prilagojeni odzivi. To še zlasti velja za nestabilne partnerske države, ki so jih prizadeli konflikti in za katere so značilni visoka raven odseljevanja in šibke institucije javnega sektorja. V ta namen bodo v okviru načrta vzpostavljeni ustanovljeni posebni „deli naložb“.

1. Mobilizacija naložb

Komisija predlaga odpiranje naložbenih priložnosti v partnerskih državah, in sicer s povečanjem obstoječih virov EU na podoben način kot pri naložbenem načrtu za Evropo in EFSI. V središču EIP je ustanovitev novega Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD) 18 . EFSD bo sestavljen iz regionalnih naložbenih platform, ki bodo združevale financiranje iz obstoječih instrumentov za kombiniranje financiranja 19 ter jamstva EFSD iz sredstev, ki se zagotavljajo iz proračuna EU in 11. Evropskega razvojnega sklada 20 . Upravljavska struktura EFSD bo zagotavljala tesno usklajevanje z ukrepi, ki se izvajajo v okviru predlaganega podaljšanja mandata EIB za zunanja posojila, vključno z novo pobudo za odpornost in Skladom za spodbujanje naložb v državah AKP.

Na podlagi prispevka v višini 3,35 milijarde EUR iz proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada naj bi EFSD sprostil dodatne javne in zasebne naložbe v skupnem obsegu do 44 milijard EUR. Da bi dodatno okrepili zmogljivost in učinkovitost novega sklada, Komisija poziva države članice in druge partnerje, naj s svojimi prispevki zagotovijo enakovreden znesek prispevku EU. Če bi zagotovili znesek, enakovreden jamstvu EU, bi z uporabo prožnosti, opisanih v nadaljevanju, skupne dodatne naložbe lahko dosegle 62 milijard EUR. Če bi hkrati zagotovili enakovreden znesek tudi za kombinirane instrumente, bi ta znesek lahko dosegel 88 milijard EUR.

1.1. Kako bo sistem deloval? 

Z združevanjem obstoječih in uveljavljenih mehanizmov kombiniranja z novim, dodatnim jamstvom in njihovo vključitvijo v enoten in usklajen okvir bo vzpostavljena točka „vse na enem mestu“ za javne in zasebne vlagatelje. To bo partnerjem omogočilo, da bodo lahko hitro našli najustreznejše produkte, in zagotavljalo, da bodo projekti uresničeni ter bodo ustvarjali delovna mesta in prispevali k trajnostnemu razvoju.

Prvi dve regionalni naložbeni platformi bosta zajemali Afriko in sosedstvo EU (južno in vzhodno) z možnostjo razširitve na druge regije v poznejši fazi. Nove platforme bodo združevale obstoječe mehanizme kombiniranja (Sklad za spodbujanje naložb v Afriki in Sklad za spodbujanje naložb v sosedstvo) z ustrezno prilagojenimi cilji in novimi nalogami. Jamstvo EFSD bo prispevalo k izboljšanju kreditiranja in povečanju faktorja finančnega vzvoda, kar bo koristilo končnim upravičencem in projektom. Novi pristop bo omogočil v naložbe usmerjeno delitev tveganja z drugimi vlagatelji, zlasti zasebnimi subjekti. To bo omogočilo privabljanje zasebnih naložb, saj bodo obravnavani ključni dejavniki, ki jih trenutno zavirajo.

Za posamezen projekt se bodo po hitrem postopku skupaj dogovorile vse zainteresirane strani. Čeprav se države v Afriki in sosedstvu EU pogosto soočajo s podobnimi izzivi, je treba upoštevati tudi posebne regionalne ali sektorske razmere. Zato bo pri pripravi in izvajanju projektov ključna aktivna udeležba partnerskih držav in njihovo prevzemanje odgovornosti. Finančne institucije, ki so v zadevnih regijah že dejavne, bodo pozvane, da predstavijo svoje predloge za uporabo novega jamstva. EIB bo poleg tega, da je ena od ključnih izvedbenih finančnih institucij, opravljala tudi svetovalno vlogo za nadaljnje izboljšanje kakovosti in učinka naložbene strategije. Ta bo namenjena socialno-gospodarskim sektorjem, zlasti infrastrukturi, vključno z energetsko, vodno, prometno, informacijsko in komunikacijsko, okoljsko ter socialno infrastrukturo, pa tudi naložbam v človeški kapital ter dostopu do financiranja za mikro-, mala in srednja podjetja, s posebnim poudarkom na ustvarjanju delovnih mest, tudi za mlade in ženske.

EIB bo kot strateška partnerica EU za naložbe podpirala to pobudo EU s financiranjem naložb, upravičenih v okviru EFSD, in spodbujanjem drugih virov financiranja, zlasti iz zasebnega sektorja.

1.2. Večji učinek

Podobno kot EFSI in več finančnih instrumentov, ki jih od leta 2007 podpirajo mehanizmi kombiniranja EU, bo tudi novo jamstvo EFSD mobiliziralo dodatne naložbe, zlasti zasebnih vlagateljev. Naložbe bodo namenjene posameznim regijam, državam ali sektorjem, za katere bo Komisija vzpostavila posebne „dele naložb“. Jamstvo bo upravičenim partnerjem (finančnim ustanovam ali vlagateljem zasebnega sektorja) zagotovljeno prek sporazumov o jamstvu, sklenjenih za izvajanje delov naložb. Ti partnerji bodo nato zagotavljali podporo (prek posojil, jamstev, lastniškega kapitala ali podobnih produktov) za izbrane portfelje naložbenih projektov in zagotavljali, da bo kritje z jamstvom preneseno tudi na končne upravičence. Komisija na podlagi previdnih ocen pričakuje, da bo vsak euro, zavarovan z jamstvom, mobiliziral naložbe v skupni vrednosti več kot deset eurov.

Komisija predlaga inovativno shemo, pri kateri bi bilo za jamstvo v višini 1,5 milijarde EUR, financirano iz proračuna EU, zagotovljeno kritje jamstvenega sklada, za katerega bi bile oblikovane rezervacije v višini 750 milijonov EUR 21 , da bi bil učinek novega jamstva EFSD kar največji in da bi dosegli kritično maso, ki bi dajala rezultate v skladu z ugotovljenimi potrebami. Učinek novega jamstva EFSD bi se močno povečal, če bi se države članice odločile za dodaten prispevek v višini vsaj 750 milijonov EUR v obliki jamstva za drugo izgubo, ki bi bilo unovčeno le v malo verjetnem primeru izgub v višini več kot 1,5 milijarde EUR. Države članice, ki bi prispevale k temu znesku, ne bi imele nobenih pogojnih obveznosti nad zneskom njihovega jamstva. Države članice bodo lahko prispevale tudi v denarju. Pomembno je, da bo Komisija v okviru presoje javnih financ na podlagi Pakta za stabilnost in rast zavzela pozitivno stališče do prispevkov držav članic v Sklad, podobno kot pri EFSI 22 . V primeru denarnih prispevkov držav članic bi se ti načeloma morali obravnavati kot enkratni ukrepi, saj jamstvo države članice načeloma ne bi vplivalo na javnofinančni primanjkljaj, razen če bi bilo unovčeno 23 .

Poleg tega bi bilo državam članicam, ki prispevajo k okrepitvi jamstva EFSD, omogočeno, da svoj prispevek namenijo za določen namen. Prispevek bi lahko namenile za posamezne regije ali sektorje. To bo pomagalo uskladiti cilj, da se čim bolj poveča učinek načrta za zunanje naložbe, s prednostnimi nalogami držav članic.

1.3 Kdo bo odločal?

Komisiji bodo svetovali strateški odbor in dva operativna odbora, po eden za vsako regionalno naložbeno platformo. Komisija bo upravljala sekretariat EFSD, ki bo zagotavljal izvajanje vseh nalog in funkcij, potrebnih za izpolnjevanje ciljev EIP. Strateški odbor, ki mu bosta sopredsedovala predstavnika Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter ki bo sestavljen iz predstavnikov držav članic in EIB, bo zagotavljal strateško svetovanje in pomagal Komisiji določiti splošne naložbene cilje glede uporabe jamstva EFSD, kar bo zagotavljalo usklajenost in doslednost med regionalnimi naložbenimi platformami ter z mandatom za zunanja posojila, pobudo za odpornost in Skladom za spodbujanje naložb v državah AKP, ki ga upravlja EIB. EIB bo v svoji svetovalni funkciji dejavno pomagala Komisiji glede operativnega upravljanja jamstva.

Zagotovljena bosta trdna strokovna presoja in skrbni pregled, kot tudi hitro izvajanje posameznih projektov. Preden bo Komisija odobrila naložbene projekte, bodo dobičkonosnost in tveganost projektov ocenili primerni partnerji in potrdili neodvisni strokovnjaki, s čimer bo zagotovljeno zaupanje zasebnega sektorja. Podrobnosti glede načina izvajanja jamstva bodo določene za vsak del naložb posebej.

2. Okrepitev tehnične pomoči s partnerskimi državami

Da bi mobilizirali več naložb, je treba pripraviti finančno trdne, privlačne in zrele projekte. Komisija je v okviru EIP dala na voljo precejšnja sredstva za tehnično pomoč, ki bo partnerskim državam pomagala pritegniti naložbe, s tem da bodo zasnovale več dobičkonosnih projektov in z njimi seznanile mednarodno skupnost vlagateljev. Komisija bo črpala iz izkušenj EU, pridobljenih pri naložbenem načrtu za Evropo, zlasti glede razvoja Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe in Evropskega portala naložbenih projektov.

Tehnična pomoč se bo osredotočala na boljšo pripravo in promocijo projektov, da bi pritegnili več naložb, s finančnimi sredstvi za tehnično pomoč v okviru regionalnih naložbenih platform EFSD. Obstoječa tehnična pomoč v partnerskih državah za razvoj zasebnega sektorja s tematskimi, nacionalnimi in regionalnimi programi EU bo preusmerjena tako, da bo prispevala k splošnim ciljem EIP in zlasti, da se pritegnejo trajnostne naložbe.

Prepoznavnost in dostopnost možnosti financiranja in tehnične pomoči EU bi se zagotavljala prek spletnega portala za projekte.

Poleg tega bo Komisija izvajala strukturiran dialog, da bi razumeli potrebe in omejitve lokalnega zasebnega sektorja in spodbudili potencial evropskega zasebnega sektorja za vlaganje in sodelovanje s podjetji v partnerskih državah. Poleg tega bo Komisija ob usklajevanju z državami članicami spodbujala in podpirala vključujoč javno-zasebni dialog o politikah v partnerskih državah, da se opredelijo ključni izzivi in priložnosti. Komisija bo prav tako zagotavljala ciljno usmerjeno gradnjo zmogljivosti za predstavnike zasebnega sektorja, vključno z gospodarskimi zbornicami, socialnimi partnerji ter organizacijami, ki zastopajo mikro-, mala in srednja podjetja ter podjetnice.

3. Izboljšanje gospodarskega upravljanja, širšega okolja politik in poslovnega okolja ter sodelovanje z zasebnim sektorjem

Načrt je namenjen tudi izboljšanju poslovnega okolja v partnerskih državah. To bo doseženo z okrepitvijo dialoga o ekonomski in socialni politiki med EU in partnerskimi državami, da bi vzpostavili učinkovitejše pravne okvire, politike in institucije, ki bodo spodbujale gospodarsko stabilnost, trajnostne naložbe in vključujočo rast. Praktična usposabljanja o politikah, delavnice in seminarji ter projekti tesnega medinstitucionalnega sodelovanja (twinning) bodo okrepili usposobljenost uradnikov za analiziranje gospodarskih dogajanj ter oblikovanje in izvajanje učinkovitih politik. Politični dialog in dialog o politikah s partnerskimi državami bo okrepljen, da bi spodbudili trajnostno in vključujočo rast, spoštovanje človekovih pravic, boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in nezakonitim finančnim tokovom ter izboljšali trgovinske odnose partneric EU. Ta dialog, ki bo potekal v tesnem sodelovanju s partnerskimi institucijami, ki delujejo v zadevnih državah, bo prispeval k boljšemu pravnemu urejanju in razvoju trgov v partnerskih državah, kar bo izboljšalo zaposlitvene možnosti in podpiralo razvoj lokalnega zasebnega sektorja.

Izboljšano poslovno in naložbeno okolje v partnerskih državah bosta koristila tako lokalnemu zasebnemu sektorju kot podjetjem iz EU, ki želijo vlagati. Ustvarjenih bo več delovnih mest in gospodarske vezi med partnerskimi državami ter EU bodo okrepljene v obojestransko korist. EIP tako dopolnjuje naložbeni načrt za Evropo.

EU bo kot del svoje zavezanosti trajnostnemu razvoju v celoti izkoristila obstoječe pobude v okviru programov energetske in podnebne diplomacije. Vzpostavljena bo tudi neposredna interakcija s podjetji in panožnimi združenji za spodbujanje večje vključenosti zasebnega sektorja in tržno usmerjenih rešitev na področju trajnostnega kmetijstva in kmetijske proizvodnje, trajnostnih virov energije, infrastrukture in socialnih sektorjev.

III. Nadaljnji koraki

Komisija poziva sozakonodajalca, naj predloge, sprejete danes v skladu z zahtevami iz junijskega zasedanja Evropskega sveta, obravnavata prednostno. Evropski parlament in Svet sta pozvana, da okrepita in podaljšata veljavnost EFSI ter spodbudita vzpostavitev načrta za zunanje naložbe z ustanovitvijo EFSD, ki bi moral začeti delovati čim prej, najpozneje pa do vrha EU-Afrika, ki je trenutno predviden za jesen 2017. Komisija bo zagotavljala podporo Evropskemu parlamentu in Svetu med pogajanji in bo nadaljevala dialog z vsemi relevantnimi deležniki.

Komisija se bo glede na bližnje razprave o novem večletnem finančnem okviru opirala tudi na izkušnje z izvajanjem teh instrumentov.

(1) Glej sporočilo Komisije z dne 1. junija 2016 „Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki“, COM(2016) 359 final.
(2) Uredba o EFSI določa tri ocene: ocena Komisije je objavljena skupaj s predlogom o EFSI 2.0, ocena EIB pa je trenutno predvidena za oktober. Neodvisna ocena, ki jo bodo opravili zunanji strokovnjaki, bo na voljo novembra.
(3) EUCO 26/16.
(4) Na področju prometnih in energetskih projektov Komisija predlaga, da se EFSI še bolj osredotoči na politične prednostne naloge EU, kot so opredeljene v instrumentu za povezovanje Evrope (IPE) in smernicah za vseevropska prometna omrežja TEN-T. Poleg tega Komisija priznava pomen uporabe dela proračuna EU, kot na primer tistega, ki je na voljo v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), in sicer v obliki nepovratnih sredstev za namene kombiniranja z EFSI. Združevanje uporabe nepovratnih sredstev in EFSI bo pripomoglo k ekonomski in finančni izvedljivosti projektov, s čimer se bo povečala dodana vrednost odhodkov Unije s privabljanjem dodatnih sredstev zasebnih vlagateljev.
(5)  Posledično naj bi skupni znesek finančnih instrumentov za podporo socialnim podjetjem in mikrofinanciranju presegel 1 milijardo EUR (medtem ko je bilo v okviru tretje osi EaSI za to prvotno namenjenih 193 milijonov EUR), kar naj bi na ravni končnih prejemnikov mobiliziralo financiranje v skupni vrednosti skoraj 3 milijarde EUR, tudi iz zasebnega sektorja.
(6) Komisija je o tem že objavila praktične smernice ( http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/thefunds/fin_inst/pdf/efsi_esif_compl_en.pdf ) in bo v prihodnje še dodatno poenostavila splošni okvir za razvoj takšnega kombiniranja virov.
(7)  Glej danes sprejeto sporočilo „Unija kapitalskih trgov – pospešitev reform“, COM(2016) 601.
(8) EUCO 26/16.
(9) Leta 2012 je v skladu s poročilom OECD (2015) „States of Fragility“ ta številka znašala 38,7 milijarde USD.
(10) http://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-development-goals/
(11) Akcijski program za financiranje razvoja iz Adis Abebe.
(12) Proces vključuje uporabo domačih virov, uradno razvojno pomoč in mobilizacijo naložb znotraj regulativnih okvirov, ki vsebujejo ustrezne spodbude.
(13) Na voljo na:  http://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/eugs_review_web.pdf .  
(14) Skupno sporočilo „Pregled evropske sosedske politike“ z dne 18. novembra 2015, JOIN(2015) 50 final.
(15) Komisija bo za dodatno podporo usklajenemu evropskemu pristopu k migracijam, h kateremu je pozvala v sporočilu z dne 7. junija, in kot dopolnitev načrta za zunanje naložbe, preučila možnost, da EU postane delničar Razvojne banke Sveta Evrope.
(16) C(2015) 7293 final z dne 20. oktobra 2015.
(17) C(2014) 9615 final z dne 10. decembra 2014.
(18) Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za trajnostni razvoj (EFSD) ter ustanovitvi jamstva EFSD in jamstvenega sklada EFSD, COM(2016) 586.
(19) Za Afriko, glej Sklep Komisije (2015)5210, za sosedstvo pa Izvedbeni sklep Komisije (2016)3436.
(20) Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 210, 6.8.2013, str. 1).
(21) Iz proračuna Unije in 11. Evropskega razvojnega sklada. Poleg tega bo oblikovana še pogojna obveznost v višini 0,75 milijarde EUR.
(22) Glej Sporočilo Komisije „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast“, COM(2015) 12 z dne 13. januarja 2015.
(23) Denarne prispevke bi bilo treba načeloma obravnavati kot enkratne ukrepe, ki ne vplivajo na osnovni javnofinančni položaj pri oceni potrebne fiskalne prilagoditve v okviru Pakta za stabilnost in rast. Državno jamstvo načeloma ne bi vplivalo na javnofinančni primanjkljaj, saj ne zahteva vnaprejšnjega gotovinskega izplačila niti ne vpliva na delež javnega dolga, razen če bi bilo jamstvo unovčeno. V praksi bi o tem, kako bi dano jamstvo vplivalo na primanjkljaj ali dolg države članice, presojal pristojni statistični organ.
Top