02010R1094 — SL — 01.01.2020 — 002.001

---

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	UREDBA (EU) št. 1094/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331 15.12.2010, str. 48)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA 2014/51/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. aprila 2014	L 153	1	22.5.2014
►M2	UREDBA (EU) 2019/2175 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2019	L 334	1	27.12.2019

---

▼B

UREDBA (EU) št. 1094/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES

POGLAVJE I

USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS

Člen 1

Ustanovitev in obseg delovanja

1.  Ta uredba ustanavlja Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

▼M2

2.  Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive 2009/138/ES z izjemo naslova IV navedene direktive, Direktive 2002/87/ES, direktiv (EU) 2016/97 ( 1 ) in (EU) 2016/2341 ( 2 ) Evropskega parlamenta in Sveta, in, kolikor se ti akti uporabljajo za zavarovalnice, pozavarovalnice, institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje in zavarovalne posrednike, v okviru ustreznih delov Direktive (EU) 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter v okviru vsakega drugega pravno zavezujočega akta Unije, ki prenaša naloge na Organ.

Organ prispeva k delu Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), ustanovljenega z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), ki ga opravlja v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ) in Uredbo (EU) št. 1093/2010. Organ se v skladu s členom 9a(9) Uredbe (EU) št. 1093/2010 odloči, ali soglaša ali ne.

3.  Organ deluje na področju dejavnosti zavarovalnic, pozavarovalnic, finančnih konglomeratov, institucij za zagotavljanje poklicnih pokojnin in zavarovalnih posrednikov, v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov.

▼B

4.  V zvezi z institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje ukrepi Organa ne posegajo v nacionalno socialno in delovno pravo.

5.  Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da, zlasti na podlagi člena 258 PDEU, zagotavlja skladnost s pravom Unije.

▼M2

6.  Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:

▼B

▼M2

▼M2

▼M2

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2 tega člena, spodbuja nadzorniško konvergenco in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.

▼B

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja morebitnim sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

▼M2

Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je ustrezno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.

▼M2

Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne določbe te uredbe in zakonodajnih aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in ustrezno v skladu z navedenimi določbami, se pri dejanjih in ukrepih Organa v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja finančne institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vplivajo dejanja in ukrepi Organa.

7.  Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.

▼B

Člen 2

Evropski sistem finančnega nadzora

▼M2

1.  Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se strankam in potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.

▼B

2.  ESFS sestavljajo:

3.  Organ prek Skupnega odbora redno in tesno sodeluje z ESRB, pa tudi z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in glede drugih medsektorskih vprašanj.

▼M2

4.  Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

▼B

5.  Tisti nadzorni organi, ki so udeleženi v ESFS, so zavezani nadzorovati finančne institucije, ki delujejo v Uniji, v skladu z akti iz člena 1(2).

▼M2

Brez poseganja v nacionalne pristojnosti sklicevanja na nadzor v tej uredbi vključujejo vse relevantne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki se izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

▼M2

Člen 3

Odgovornost Organov

1.  Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2) so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.  V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

3.  Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

4.  Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva.

5.  Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4, pisno poroča o dejavnostih Organa.

6.  Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

7.  Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja.

8.  Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

9.  Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.

▼B

Člen 4

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Člen 5

Pravni status

1.  Organ je organ Unije in je pravna oseba.

2.  Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.

3.  Organ zastopa njegov predsednik.

Člen 6

Sestava

Organ sestavljajo:

Člen 7

Sedež

Sedež Organa je v Frankfurtu na Majni.

▼M2

Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko Organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z njegovimi glavnimi dejavnostmi.

▼B

POGLAVJE II

NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA

Člen 8

Naloge in pooblastila Organa

1.  Organ ima naslednje naloge:

▼M2

▼M2

▼M2

▼B

▼M2

▼B

▼M2

▼B

▼M2

▼M2 —————

▼M2

1a.  Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

▼B

2.  Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:

▼M2

▼B

▼M2

▼B

▼M2

▼M2

▼B

▼M2

3.  Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.

▼B

Člen 9

Naloge glede varstva potrošnikov in finančnih dejavnosti

1.  Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:

▼M2

▼M2

▼B

▼M2

▼M2

2.  Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.

▼B

3.  Organ lahko v primeru, da finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(5), izda tudi opozorila.

▼M2

4.  Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), da se preprečijo podvajanja, nedoslednosti in pravne negotovosti na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

5.  Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike, ali ogroziti pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.

Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.

Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.

▼M2

Člen 9a

Pisma o neukrepanju

1.  Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

2.  V primerih iz odstavka 1 Organ pristojnim organom in Komisiji pošlje podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.

V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.

3.  Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

4.  Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da kateri koli zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito potrošnikov, strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.

▼B

Člen 10

Regulativni tehnični standardi

▼M2

1.  Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

▼B

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.

▼M2

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

▼M2 —————

▼M2

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni sprejela, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

▼B

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

▼M2

2.  Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.

▼B

3.  Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

▼M2

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

▼B

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

▼M2

4.  Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

▼B

Člen 11

Izvajanje pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 16. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 14.

2.  Takoj ko Komisija sprejeme regulativni tehnični standard, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3.  Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 12 do 14.

Člen 12

Preklic pooblastila

1.  Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

2.  Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila za regulativni tehnični standard, ki bi se lahko preklicala.

3.  Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih regulativnih tehničnih standardov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 13

Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom

▼M1

1.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se navedeni rok podaljša za tri mesece.

▼M2 —————

▼B

2.  Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati z dnem, ki je v njem naveden. Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

3.  Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, v skladu s členom 296 PDEU navede razloge za nasprotovanje.

Člen 14

Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih tehničnih standardov

1.  Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 10, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko, po potrebi, v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 povabi pristojnega komisarja skupaj s predsednikom Organa, da se udeležita priložnostne seje pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, kjer predstavita in pojasnita razlike v stališčih.

Člen 15

Izvedbeni tehnični standardi

▼M2

1.  Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za mesec dni. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

2.  Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.

▼B

3.  Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

▼M2

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi ustrezno interesno skupino iz člena 37.

▼B

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

▼M2

4.  Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

▼B

Člen 16

Smernice in priporočila

▼M2

1.  Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse finančne institucije ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma eni ali več finančnim institucijam.

Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.

2.  Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja ter interesno skupino za poklicne pokojninske sklade iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade, navede razloge za to.

▼M2

2a.  Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.

▼B

3.  Pristojni organi in finančne institucije si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.

Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali ravna ali namerava ravnati v skladu z njimi. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to odločitev.

Organ dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati teh smernic ali priporočil, objavi. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem te smernice ali priporočila. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, finančne institucije jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

▼M2

4.  Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.

▼M2

Člen 16a

Mnenja

1.  Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

2.  Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

3.  V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2009/138/ES in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz točke (e) člena 59(1) Direktive 2009/138/ES. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2009/138/ES.

4.  Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Člen 16b

Vprašanja in odgovori

1.  Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.

Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka.

2.  Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

3.  Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

4.  Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti.

5.  Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.

▼B

Člen 17

Kršitev prava Unije

1.  Kadar pristojni organ ne uporablja aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, oblikovanimi v skladu s členi 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da finančna institucija izpolnjuje zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

▼M2

2.  Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali ustrezne interesne skupine ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo, tako da opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

▼M1

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.

▼M2

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

2a.  Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.

▼B

3.  Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

4.  Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

5.  Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

▼M2

6.  Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za finančne institucije, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.

7.  Odločitve, sprejete v skladu z odstavkom 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu z uradnim mnenjem ali z odločitvijo.

▼B

8.  Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in finančne institucije niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.

▼M2

Člen 17a

Zaščita prijaviteljev

1.  Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

2.  Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ).

3.  Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.

▼B

Člen 18

Ukrepanje v izrednih razmerah

1.  V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, Organ dejavno spodbuja in, kadar oceni za potrebno, usklajuje ukrepe ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

Za opravljanje navedenih nalog spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem relevantnem razvoju dogodkov in pozvan, naj se kot opazovalec udeleži vseh zadevnih srečanj ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

2.  Svet lahko v posvetovanju s Komisijo in ESRB ter po potrebi z ESA sprejme odločitev, naslovljeno na Organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer, in sicer na zahtevo Organa, Komisije ali ESRB. Svet to odločitev pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj enkrat mesečno. Če se odločitev po enem mesecu ne obnovi, samodejno preneha veljati. Svet lahko kadar koli objavi konec izrednih razmer.

Če ESRB ali Organ meni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, izdajo zaupno priporočilo, naslovljeno na Svet, ter pripravijo oceno razmer. Svet nato oceni, ali je primerno sklicati sejo. V tem postopku se ustrezno poskrbi za zaupnost.

Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.

▼M2

3.  Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo strank in potrošnikov, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da finančne institucije in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.

▼B

4.  Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa iz odstavka 3 v roku, ki je določen v navedeni odločitvi, in kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pa tudi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, neposredno uporabljajo za finančne institucije, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na finančno institucijo, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti v skladu z navedeno zakonodajo vključno s prenehanjem dejavnosti. To velja le v primerih, ko pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z navedenimi akti, ali pa jih uporablja na način, za katerega se zdi, da očitno krši navedene akte, in kadar je treba nujno odpraviti nepravilnosti, da bi ponovno vzpostavili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema.

5.  Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

Člen 19

Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah

▼M2

1.  V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.

▼M2

1a.  Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

1b.  Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(4), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.

▼B

2.  Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih v aktih iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi Organ deluje kot posrednik.

▼M2

3.  Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.

▼M2

3a.  Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.

▼M2

4.  Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da finančna institucija izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanjo, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevno finančno institucijo, v kateri zahteva, da sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njenih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

▼B

5.  Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

6.  Predsednik Organa v poročilu iz člena 50(2) navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Člen 20

Reševanje nesoglasij med pristojnimi organi na medsektorski ravni

Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 19 in člena 56 odpravi nesoglasja na medsektorski ravni, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, kakor je opredeljeno v točki 2 člena 4 te uredbe in Uredbe (EU) št. 1093/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 21

Kolegij nadzornikov

▼M2

1.  Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so ustanovljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.

2.  Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, in po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev nadzornikov.

▼B

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

▼M2

▼B

▼M2

3.  Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.

▼B

4.  Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevno institucijo.

Člen 22

▼M2

Splošne določbe o sistemskem tveganju

▼B

1.  Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, ter se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

▼M2

2.  Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.

▼B

Ti kazalniki so odločilen element pri določanju ustreznih nadzornih ukrepov. Organ spremlja raven približevanja pri določanju teh ukrepov, da bi spodbujal skupni pristop.

3.  Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

▼M2

4.  Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne institucije, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za stabilnost finančnega sistema ali za varstvo strank ali potrošnikov.

Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.

V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.

▼B

5.  Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.

Člen 23

Ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja

▼M2

1.  Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

▼B

2.  Organ pri oblikovanju meril za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo zavarovalnice, pozavarovalnice in institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, v celoti upošteva ustrezne mednarodne pristope, tudi tiste, ki so jih razvili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad, Mednarodno združenje zavarovalniških nadzornikov in Banka za mednarodne poravnave.

Člen 24

Stalna zmogljivost za odzivanje na sistemska tveganja

1.  Organ zagotovi, da ima specializirano in stalno zmogljivost za učinkovito odzivanje na nastanek sistemskih tveganj iz členov 22 in 23, in zlasti v zvezi z institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

2.  Organ izpolnjuje naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo in z zakonodajo iz člena 1(2), in prispeva k zagotavljanju doslednega in usklajenega sistema za obvladovanje in saniranje kriz v Uniji.

Člen 25

Postopki za reševanje in sanacijo

1.  Organ prispeva k oblikovanju in usklajevanju uspešnih in doslednih načrtov za reševanje in sanacijo, postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva vsakega neuspeha, ter pri tem dejavno sodeluje.

2.  Organ lahko opredeli najboljše prakse za pomoč pri sanaciji institucij v težavah in zlasti čezmejnih skupin, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv, pri čemer se zagotovijo ustrezni instrumenti, vključno z zadostnimi sredstvi, in omogoči ustrezno, stroškovno učinkovito in pravočasno reševanje institucije ali skupine.

3.  Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15

Člen 26

Oblikovanje evropskega omrežja nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja

Organ lahko prispeva k oceni potrebe po evropskem omrežju nacionalnih sistemov jamstev za zavarovanja, ki je ustrezno financirano in dovolj dobro usklajeno.

Člen 27

Preprečevanje, upravljanje in sanacija kriz

Komisija lahko zaprosi Organ, naj pomaga pri oceni iz člena 242 Direktive 2009/138/ES, zlasti kar zadeva sodelovanje nadzornih organov v okviru kolegijev nadzornikov in dobro delovanje kolegijev, nadzorne prakse v zvezi z določanjem kapitalskih dodatkov, ocenjevanje prednosti okrepitve skupinskega nadzora in upravljanje kapitala v skupini zavarovalnic ali pozavarovalnic, vključno z morebitnimi ukrepi za okrepitev dobrega čezmejnega upravljanja zavarovalniških skupin, zlasti v zvezi z oceno upravljanja tveganj in sredstev, pri čemer bi lahko poročal o kakršnih koli spremembah in napredku glede:

Organ lahko ob upoštevanju točke (f) poroča tudi o kakršnih koli spremembah in napredku glede usklajenih nacionalnih ureditev za upravljanje kriz, pa tudi o tem, ali je potreben sistem usklajenih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti.

Ob pregledu te uredbe, kot je določeno v členu 81, se zlasti preuči morebitna okrepitev vloge organa v okviru preprečevanja, upravljanja in reševanja kriz.

Člen 28

Prenos nalog in odgovornosti

1.  Pristojni organi lahko z odobritvijo pooblaščenca naloge in odgovornosti prenesejo na Organ ali druge pristojne organe na podlagi pogojev iz tega člena. Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba izpolniti, preden njihovi pristojni organi sklenejo takšne sporazume o prenosu pooblastil, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je nujno potrebno za učinkovit nadzor čezmejnih finančnih institucij ali skupin.

2.  Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.

3.  Prenosu odgovornosti sledi prerazporeditev pristojnosti, določenih v aktih iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge.

4.  Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Člen 29

Skupna kultura na področju nadzora

1.  Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne kulture Unije na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji. Organ izvaja najmanj naslednje naloge:

▼M2

▼M2

▼B

▼M2

▼M2

▼M2

2.  Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora, oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele in velikost finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi analizira tudi morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.

▼M2

Člen 29a

Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora

Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo prednostni nalogi, ki ju je izpostavil Organ, in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki jih izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.

Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.

▼M2

Člen 30

Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov

1.  Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

2.  Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje član osebja Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane odbora za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za odobrenega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh po predlogu predsednika sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

3.  Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

4.  Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s točko (a) člena 29(1).

Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati te izdane smernice in priporočila.

Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.

5.  Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za finančne institucije ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

6.  Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

7.  Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve poročila o medsebojnem strokovnem pregledu in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 6. Kadar se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za medsebojni pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve odbora za medsebojni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Kadar je pristojni organ, za katerega se je opravil medsebojni pregled, zaskrbljen, da bi objava obrazloženih glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

8.  Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojni strokovni pregled za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih procesov medsebojnega strokovnega pregleda in razprave skupin za koordinacijo iz člena 45b. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.

▼B

Člen 31

Naloga usklajevanja

▼M2

1.  Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko bi lahko neugoden razvoj razmer ogrozil pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov, stabilnost finančnega sistema ali v razmerah čezmejnega poslovanja, ki bi lahko negativno vplivale na varstvo imetnikov zavarovalnih polic, članov sistemov pokojninskega zavarovanja in upravičencev v Uniji.

2.  Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:

▼B

▼M2

▼M2

▼B

▼M2

3.  Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja nadzorniško konvergenco, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Člen 31a

Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti

Organ skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).

▼B

Člen 32

▼M2

Ocena razvoja razmer na trgu, vključno s stresnimi testi

1.  Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj razmer na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi analizo trgov, na katerih delujejo finančne institucije, ter presojo vpliva morebitnega razvoja razmer na trgu na te institucije.

2.  Organ na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugoden razvoj razmer na trgu. V ta namen razvije:

▼M2

▼B

▼M2

Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.

▼M2

3.  Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s kazalniki iz člena 22(2) te uredbe.

▼B

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

4.  Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) prek Skupnega odbora.

▼M2

Člen 33

Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo

1.  Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Kadar je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi te tretje države ne sklepa upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.

2.  Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo zakonodajni akti iz člena 1(2).

3.  Organ spremlja relevanten razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in razvoj razmer na trgu v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga.

Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.

Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Evropskemu nadzornemu organu (Evropski bančni organ) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predloži zaupno poročilo o ugotovitvah pri spremljanju vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga.

Kadar Organ v tretjih državah iz tega odstavka ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije in nadzora ureditve ali praks izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več njenih držav članic, na celovitost trga, na zaščito imetnikov polic ali delovanje notranjega trga, o tem zaupno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.

4.  Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ, kadar je mogoče, sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.

5.  Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in spremljanju, ki ga je Organ opravil v skladu z odstavkom 3 tega člena.

6.  Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.

▼M2 —————

▼B

Člen 35

Zbiranje informacij

1.  Pristojni organi držav članic Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij in če je zahteva po informacijah potrebna v povezavi z naravo teh nalog.

2.  Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

3.  Organ na upravičeno zahtevo pristojnega organa države članice zagotovi vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, v skladu z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, določenimi v sektorski zakonodaji in členu 70.

4.  Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, Organ najprej upošteva vse ustrezne veljavne statistične podatke, ki sta jih pripravila in razširila Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank.

5.  Kadar informacije niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo pravočasno, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na druge nadzorne organe, na ministrstvo, ki je pristojno za finance in ki ima na voljo bonitetne informacije, na nacionalno centralno banko ali na statistični urad zadevne države članice.

6.  Kadar informacije niso na voljo oziroma niso zagotovljene pravočasno v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo neposredno na zadevne finančne institucije. V utemeljeni zahtevi se pojasni, zakaj so informacije o zadevnih posameznih finančnih institucijah potrebne.

Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.

7.  Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Člen 36

Odnos z ESRB

1.  Organ tesno in redno sodeluje z ESRB.

2.  Organ ESRB zagotavlja redne in aktualne informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo ESRB, kot je določeno v členu 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010. Organ, v sodelovanju z ESRB, vzpostavi primerne interne postopke za posredovanje zaupnih informacij, zlasti informacij v povezavi s posameznimi finančnimi institucijami.

▼M2 —————

▼M2

4.  Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.

Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.

5.  Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.

Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.

▼M2 —————

▼B

Člen 37

Interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade

1.  Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovita interesna skupina za zavarovanja in pozavarovanja ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade (v nadaljnjem besedilu: interesni skupini). Z interesnima skupinama se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, ki ne zadeva posameznih finančnih institucij, s členom 16 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe sprejeti nujno in ni mogoče opraviti posvetovanj, se o tem čim prej obvestita interesni skupini.

Interesni skupini se sestaneta vsaj štirikrat letno. Lahko skupaj razpravljata o področjih v skupnem interesu in se medsebojno obveščata o drugih obravnavanih vprašanjih.

Člani ene interesne skupine so lahko tudi člani druge interesne skupine.

▼M2

2.  Interesno skupino za zavarovanja in pozavarovanja sestavlja 30 članov. Od teh:

3.  Interesno skupino za poklicne pokojninske sklade sestavlja 30 članov. Od teh:

4.  Člane interesnih skupin na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti sektorjev zavarovanja in pozavarovanja ter poklicnih pokojnin, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesnih skupin so izbrani na podlagi svojih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.

▼M2

4a.  Člani posamezne interesne skupine izberejo predsednika med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.

▼M2

5.  Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesni skupini. Za člane interesnih skupin, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 9 ) (Kadrovski predpisi). Interesni skupini lahko ustanovita delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za zavarovanje in pozavarovanje ter interesne skupine za poklicne pokojninske sklade so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

▼B

Člani interesnih skupin so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

▼M2

6.  Interesni skupini lahko izdajata nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami organa, s posebnim poudarkom na nalogah, določenih v členih 10 do 16 ter 29, 30 in 32.

Kadar člani interesnih skupin ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini njihovih članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.

Interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje, interesna skupina za poklicne pokojninske sklade, interesna skupina za bančništvo ter interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom ESA, v skladu s členom 56 o skupnih stališčih in skupnih aktih.

▼B

7.  Interesni skupini sprejmeta svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

▼M2

8.  Organ javno objavi nasvete interesnih skupin, ločene nasvete njunih članov in rezultate posvetov s skupinama, pa tudi informacije o tem, kako so bili nasveti in rezultati posvetov upoštevani.

▼B

Člen 38

Zaščitni ukrepi

1.  Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18 ali 19, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

2.  Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 19(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v dveh tednih po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ in Komisijo, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločitev ohranil, jo spremenil ali razveljavil. Če se odločitev ohrani ali spremeni, Organ navede, da odločitev ne vpliva na fiskalne pristojnosti.

Če Organ ohrani svojo odločitev, Svet na eni od svojih sej z večino oddanih glasov najpozneje dva meseca po tem, ko Organ obvesti državo članico, kot je določeno v četrtem pododstavku, sprejme sklep o ohranitvi odločitve Organa.

Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.

3.  Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 18(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ, Komisijo in Svet, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.

Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.

4.  Kadar Svet v skladu z odstavkom 3 odloči, da ne bo razveljavil odločitve Organa, ki se nanaša na člen 18(3), in zadevna država članica še vedno meni, da odločitev Organa posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko država članica o tem obvesti Komisijo in Organ ter od Sveta zahteva, da ponovno preuči zadevo. Zadevna država članica jasno navede razloge za nestrinjanje z odločitvijo Sveta.

Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.

5.  Vsaka zloraba tega člena, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, je prepovedana, saj ni v skladu z notranjim trgom.

▼M2

Člen 39

Postopki odločanja

1.  Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena.

2.  Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

3.  V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

4.  Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

5.  Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

6.  Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevne finančne institucije in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi teh finančnih institucij ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.

▼B

POGLAVJE III

ORGANIZACIJA

ODDELEK 1

Odbor nadzornikov

Člen 40

Sestava

1.  Odbor nadzornikov sestavljajo:

▼M2

▼B

2.  Odbor nadzornikov se redno, vsaj dvakrat letno, sestaja z interesnima skupinama.

3.  Vsak pristojni organ je odgovoren za imenovanje namestnika na visoki ravni, ki ga izbere med svojim osebjem in ki lahko nadomesti člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

4.  V državah članicah, kjer je za nadzor v skladu s to uredbo pristojen več kot en organ, se ti organi dogovorijo o skupnem predstavniku. Če točka za razpravo v odboru nadzornikov ne sodi v pristojnost nacionalnega organa, ki ga predstavlja član iz točke (b) odstavka 1, lahko ta član kljub temu pripelje predstavnika iz ustreznega nacionalnega organa, ki nima glasovalne pravice.

5.  Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.

Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.

▼M2

6.  Kadar nacionalni javni organ iz točke (b) odstavka 1 ni pristojen za izvrševanje predpisov o varstvu potrošnikov, se lahko član odbora nadzornikov iz navedene točke odloči, da k sodelovanju povabi predstavnika organa za varstvo potrošnikov iz države članice, ki nima glasovalne pravice. Če si pristojnost za varstvo potrošnikov v državi članici deli več organov, se navedeni organi dogovorijo o skupnem predstavniku.

▼M2

Člen 41

Notranji odbori

1.  Odbor nadzornikov lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so mu dodeljene. Odbor nadzornikov lahko na zahtevo upravnega odbora ali predsednika ustanovi notranje odbore za posebne naloge, ki so dodeljene upravnemu odboru. Določi lahko prenos nekaterih jasno opredeljenih nalog in odločitev na notranje odbore, upravni odbor ali predsednika.

2.  Za namene člena 17 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnega organa, ki je domnevno kršil pravo Unije, in ne sme imeti nikakršnega interesa v zadevi niti imeti z zadevnim pristojnim organom neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

3.  Za namene člena 19 predsednik predlaga sklep o sklicu neodvisne skupine, ki ga sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje. Šest drugih članov ne sme vključevati predstavnikov pristojnih organov, ki so stranke v sporu, ter v sporu ne sme imeti nikakršnega interesa niti imeti z zadevnimi pristojnimi organi neposrednih povezav.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

4.  Za namene izvajanja preiskave iz prvega pododstavka člena 22(4) lahko predsednik predlaga tudi začetek preiskave in sklic neodvisne skupine, pri čemer odločitev o tem sprejme odbor nadzornikov. Neodvisno skupino sestavljajo predsednik in šest drugih članov, ki jih predlaga predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in po izvedbi odprtega razpisa za sodelovanje.

Vsak član neodvisne skupine ima en glas.

Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.

5.  Neodvisne skupine iz odstavkov 2 in 3 tega člena ali predsednik predlagajo odločitve v skladu s členom 17 ali členom 19, ki jih dokončno sprejme odbor nadzornikov. Neodvisna skupina iz odstavka 4 tega člena odboru nadzornikov predloži rezultate preiskave, izvedene v skladu s prvim pododstavkom člena 22(4).

6.  Odbor nadzornikov sprejme poslovnik za neodvisne skupine iz tega člena.

Člen 42

Neodvisnost odbora nadzornikov

1.  Člani odbora nadzornikov pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s to uredbo, delujejo neodvisno in objektivno, izključno v interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov.

2.  Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog.

3.  Člani odbora nadzornikov, predsednik ter predstavniki brez glasovalne pravice in opazovalci, ki sodelujejo na sejah odbora nadzornikov, se pred takšnimi sejami točno in v celoti izjavijo o odsotnosti ali obstoju kakršnih koli interesov, za katere bi se lahko štelo, da vplivajo na njihovo neodvisnost v zvezi s katero koli točko na dnevnem redu, ter se vzdržijo sodelovanja pri razpravah in glasovanju o teh točkah.

4.  Odbor nadzornikov v svojem poslovniku določi praktično ureditev za pravilo o izjavi o interesih iz odstavka 3 ter za preprečevanje in upravljanje nasprotja interesov.

▼B

Člen 43

Naloge

▼M2

1.  Odbor nadzornikov usmerja delo Organa in je pristojen za sprejemanje odločitev iz poglavja II. Odbor nadzornikov sprejema mnenja, priporočila, smernice in odločitve Organa ter izdaja nasvete iz poglavja II, in sicer na podlagi predloga ustreznega notranjega odbora ali neodvisne skupine, predsednika ali upravnega odbora, kakor je ustrezno.

▼M2 —————

▼B

4.  Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.

▼M2

5.  Odbor nadzornikov na predlog upravnega odbora sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno z izvedbo nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

▼B

6.  Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program Organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

Večletni delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se javno objavi.

7.  Odbor nadzornikov sprejme proračun v skladu s členom 63.

▼M2

8.  Odbor nadzornikov izvaja disciplinski nadzor nad predsednikom in izvršnim direktorjem. Izvršnega direktorja lahko razreši s položaja v skladu s členom 51(5).

▼M2

Člen 43a

Preglednost odločitev odbora nadzornikov

Organ ne glede na člen 70 v šestih tednih od vsake seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

▼B

Člen 44

Odločanje

▼M2

1.  Odbor nadzornikov sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 te uredbe ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) te uredbe in poglavja VI te uredbe, sprejema odločitve s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi.

Predsednik ne glasuje o odločitvah iz drugega pododstavka.

V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(2), (3) in (4) in člani odbora za medsebojne preglede iz člena 30(2) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.

Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico.

▼B

2.  Seje odbora nadzornikov skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo ene tretjine članov odbora ter jih tudi vodi.

3.  Odbor nadzornikov sprejme in objavi svoj poslovnik.

▼M2

4.  Odbor nadzornikov glede odločitev v skladu s členi 17, 19 in 30 glasuje o predlaganih odločitvah po pisnem postopku. Člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico morajo glasovati v osmih delovnih dneh. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas. Šteje se, da je predlagana odločitev sprejeta, razen če ji nasprotuje navadna večina članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico. Vzdržani glasovi se ne štejejo kot soglasje ali kot nasprotovanje ter se ne upoštevajo pri izračunu oddanih glasov. Če pisnemu postopku nasprotujejo trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico, odbor nadzornikov razpravlja in odloči o osnutku odločitve v skladu s postopkom iz odstavka 1 tega člena.

Člani brez glasovalne pravice in opazovalci, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.

▼M2

5.  Predsednik Organa ima posebno pravico, da kadarkoli pozove h glasovanju. Brez poseganja v to pristojnost in v učinkovitost postopkov odločanja Organa, si odbor nadzornikov Organa pri svojem odločanju prizadeva doseči soglasje.

▼B

ODDELEK 2

Upravni odbor

▼M2

Člen 45

Sestava

1.  Upravni odbor sestavljajo predsednik in šest članov odbora nadzornikov, ki jih izvolijo člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico.

Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.

2.  Mandat članov, ki jih izbere odbor nadzornikov, traja dve leti in pol. Ta mandat se lahko enkrat podaljša. Upravni odbor je sestavljen spolno uravnoteženo in sorazmerno, tako da je Unija v njem zastopana kot celota. Mandati se prekrivajo in uporabi se ustrezen sistem rotacije.

3.  Seje upravnega odbora skliče predsednik na lastno pobudo ali zahtevo vsaj ene tretjine članov ter jih tudi vodi. Upravni odbor se srečuje pred vsako sejo odbora nadzornikov in tako pogosto, kot se upravnemu odboru zdi potrebno. Srečuje se vsaj petkrat letno.

4.  Članom upravnega odbora lahko ob upoštevanju določb iz poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki. Člani brez glasovalne pravice, z izjemo izvršnega direktorja, se ne udeležujejo razprav v upravnem odboru o posameznih finančnih institucijah.

▼M2

Člen 45a

Odločanje

1.  Upravni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov, prizadeva pa si doseči soglasje. Vsak član ima en glas. Predsednik je član z glasovalno pravico.

2.  Izvršni direktor in predstavnik Komisije sodelujeta na sejah upravnega odbora, vendar nimata glasovalne pravice. Predstavnik Komisije ima glasovalno pravico pri vprašanjih iz člena 63.

3.  Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

Člen 45b

Skupine za koordinacijo

1.  Upravni odbor lahko na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega organa ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah, glede katerih je morda potrebna koordinacija zaradi specifičnega razvoja razmer na trgu. Upravni odbor ustanovi skupine za koordinacijo o določenih temah na zahtevo petih članov odbora nadzornikov.

2.  V skupinah za koordinacijo sodelujejo vsi pristojni organi in v skladu s členom 35 skupinam za koordinacijo zagotovijo informacije, ki jih te potrebujejo za opravljanje nalog koordinacije v skladu s svojim mandatom. Delo skupin za koordinacijo temelji na informacijah, ki jih zagotovijo pristojni organi, in na ugotovitvah Organa.

3.  Skupinam predseduje član upravnega odbora. Zadevni član upravnega odbora, ki vodi skupino za koordinacijo, vsako leto poroča odboru nadzornikov o glavnih elementih razprav in ugotovitvah ter, kadar je ustrezno, predlaga nadaljnje regulativne ukrepe ali medsebojni strokovni pregled na zadevnem področju. Pristojni organi obvestijo Organ, kako so pri svojih dejavnostih upoštevali delo skupin za koordinacijo.

4.  Organ lahko pri spremljanju razvoja razmer na trgu, s katerim se lahko ukvarjajo skupine za koordinacijo, od pristojnih organov v skladu s členom 35 zahteva, da zagotovijo informacije, ki jih Organ potrebuje za spremljanje.

▼M2

Člen 46

Neodvisnost upravnega odbora

Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.

▼B

Člen 47

Naloge

1.  Upravni odbor zagotavlja, da Organ opravlja svoje poslanstvo in izvaja naloge, ki so mu dodeljene v skladu s to uredbo.

2.  Upravni odbor predloži letni in večletni delovni program odboru nadzornikov v sprejetje.

3.  Upravni odbor izvaja svoja proračunska pooblastila v skladu s členoma 63 in 64.

▼M2

3a.  Upravni odbor lahko preuči vsa vprašanja, razen nalog iz člena 30, ter o njih poda mnenja in predloge.

▼B

4.  Upravni odbor sprejme načrt kadrovske politike Organa in v skladu s členom 68(2) tudi potrebne izvedbene ukrepe za Kadrovske predpise za uradnike Evropskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Kadrovski predpisi).

5.  Upravni odbor sprejme posebne določbe o pravici dostopa do dokumentov Organa v skladu s členom 72.

▼M2

6.  Upravni odbor odboru nadzornikov predlaga v odobritev letno poročilo o dejavnostih Organa, tudi o nalogah predsednika.

▼B

7.  Upravni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik.

▼M2

8.  Upravni odbor imenuje in razrešuje člane odbora za pritožbe v skladu s členom 58(3) in (5), pri čemer ustrezno upošteva predlog odbora nadzornikov.

▼M2

9.  Člani upravnega odbora javno razkrijejo vse opravljene sestanke in sprejeme, ki so se jih udeležili. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

▼B

ODDELEK 3

Predsednik

Člen 48

Imenovanje in naloge

1.  Organ zastopa predsednik, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

▼M2

Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.

Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.

Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b.

2.  Predsednik se izbere na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, povezanih s finančnim nadzorom in pravno ureditvijo tega področja, in sicer na podlagi odprtega izbirnega postopka, pri katerem se upošteva načelo uravnotežene zastopanosti spolov, ki se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Odbor nadzornikov s pomočjo Komisije sestavi ožji seznam kvalificiranih kandidatov za položaj predsednika. Svet na podlagi ožjega seznama po potrditvi Evropskega parlamenta sprejme odločitev o imenovanju predsednika.

Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.

Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi podpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta podpredsednik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.

▼B

3.  Mandat predsednika je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4.  V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:

▼M2

Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.

Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat predsednika.

5.  Predsednik se lahko s položaja odstavi samo iz utemeljenih razlogov. Odstavi ga lahko samo Evropski parlament na podlagi sklepa Sveta, sprejetega po posvetovanju z odborom nadzornikov.

▼B

Člen 49

▼M2

Neodvisnost predsednika

Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

▼B

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

▼M2

Člen 49a

Stroški

Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.

▼M2 —————

▼B

ODDELEK 4

Izvršni direktor

Člen 51

Imenovanje

1.  Organ vodi izvršni direktor, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.

2.  Izvršnega direktorja z odprtim izbirnim postopkom in po tem, ko ga je potrdil Evropski parlament, imenuje odbor nadzornikov na podlagi dosežkov, znanja in spretnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj, pomembnih za finančni nadzor in regulacijo, in izkušenj s področja vodenja.

3.  Mandat izvršnega direktorja je pet let in se lahko enkrat podaljša.

4.  V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov oceni predvsem:

Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.

5.  Izvršni direktor je lahko odstavljen s položaja le na podlagi odločitve odbora nadzornikov.

Člen 52

Neodvisnost

Izvršni direktor brez poseganja v ustrezne vloge upravnega odbora in odbora nadzornikov v zvezi z nalogami izvršnega direktorja ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.

Niti država članica, institucija ali organ Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.

V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 izvršnega direktorja po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.

Člen 53

Naloge

1.  Izvršni direktor je pristojen za upravljanje Organa in pripravlja delo upravnega odbora.

2.  Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje letnega delovnega programa Organa pod vodstvom odbora nadzornikov in pod nadzorom upravnega odbora.

3.  Izvršni direktor izvaja potrebne ukrepe, zlasti sprejemanje notranjih upravnih navodil in objavljanje obvestil, za zagotovitev delovanja Organa v skladu s to uredbo.

4.  Izvršni direktor pripravi večletni delovni program iz člena 47(2).

5.  Izvršni direktor vsako leto do 30. junija pripravi delovni program za naslednje leto v skladu s členom 47(2).

6.  Izvršni direktor pripravi predhodni predlog proračuna Organa na podlagi člena 63 in izvršuje proračun Organa na podlagi člena 64.

7.  Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek poročila z oddelkom o regulativnih in nadzornih dejavnostih Organa ter oddelkom o finančnih in upravnih zadevah.

8.  Izvršni direktor v zvezi z osebjem Organa izvaja pooblastila iz člena 68 in upravlja kadrovske zadeve.

POGLAVJE IV

SKUPNA TELESA EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV

ODDELEK 1

Skupni odbor Evropskih nadzornih organov

Člen 54

Ustanovitev

1.  Ustanovi se Skupni odbor Evropskih nadzornih organov.

▼M2

2.  Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:

▼B

▼M2

▼M2

2a.  Skupni odbor lahko pomaga Komisiji pri ocenjevanju pogojev ter tehničnih specifikacij in postopkov za zagotavljanje varne in učinkovite medsebojne povezave centraliziranih avtomatiziranih mehanizmov v skladu s poročilom iz člena 32a(5) Direktive (EU) 2015/849 ter pri učinkovitem povezovanju nacionalnih registrov v skladu z navedeno direktivo.

▼M2

3.  Skupni odbor ima za to namenjeno osebje, ki ga zagotovijo ESA, ki deluje kot stalen sekretariat. Organ prispeva ustrezna sredstva za upravne, infrastrukturne in operativne izdatke.

▼B

4.  Kadar finančna institucija pokriva več sektorjev, Skupni odbor spore rešuje v skladu s členom 56.

Člen 55

Sestava

1.  Skupni odbor sestavljajo predsedniki ESA, po potrebi pa tudi predsednik pododbora, ustanovljenega na podlagi člena 57.

2.  Izvršni direktor, predstavnik Komisije in ESRB so povabljeni na seje Skupnega odbora in pododborov iz člena 57 kot opazovalci.

▼M2

3.  Predsednik Skupnega odbora je po načelu letne rotacije imenovan med predsedniki ESA. Predsednik Skupnega odbora je drugi podpredsednik ESRB.

▼B

4.  Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.

▼M2

Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.

▼M2

5.  Predsednik Organa redno obvešča odbor nadzornikov o stališčih, sprejetih na sestankih Skupnega odbora.

▼M2

Člen 56

Skupna stališča in skupni akti

Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II te uredbe in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organom za vrednostne papirje in trge).

Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).

Člen 57

Pododbori

1.  Skupni odbor lahko ustanovi pododbore za pripravo osnutkov skupnih stališč in skupnih aktov za Skupni odbor.

2.  Vsak pododbor je sestavljen iz posameznikov, navedenih v členu 55(1), in enega predstavnika na visoki ravni, ki je izbran med osebjem, zaposlenim v ustreznem pristojnem organu iz vsake države članice.

3.  Vsak pododbor med predstavniki ustreznih pristojnih organov izbere predsednika, ki je tudi opazovalec v Skupnem odboru.

4.  Za namene člena 56 se v okviru Skupnega odbora ustanovi pododbor za finančne konglomerate.

5.  Skupni odbor na svojem spletišču javno navede vse ustanovljene pododbore, vključno z njihovimi mandati ter seznamom članov in njihovimi funkcijami v pododboru.

▼B

ODDELEK 2

Odbor za pritožbe

Člen 58

Sestava in delovanje

▼M2

1.  Ustanovi se odbor za pritožbe evropskih nadzornih organov.

2.  Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali organih ali institucijah ali organih Unije, ki so vključeni v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za zavarovanja in pozavarovanja ali interesne skupine za poklicne pokojnine. Člani in namestniki so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.

▼B

Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.

▼M2

3.  Upravni odbor Organa imenuje dva člana odbora za pritožbe in dva namestnika z ožjega seznama, ki ga po javnem razpisu za prijavo interesa, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije, predloži Komisija, po posvetovanju z odborom nadzornikov.

Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.

Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.

▼B

4.  Mandat članov odbora za pritožbe je pet let. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

5.  Člana odbora za pritožbe, ki ga je imenoval upravni odbor Organa, ni mogoče odstaviti s položaja med njegovim mandatom, razen če je bil spoznan za krivega resne kršitve in upravni odbor po posvetovanju z odborom nadzornikov sprejme tako odločitev.

6.  Odločitve odbora za pritožbe se sprejemajo na podlagi večine vsaj štirih od šestih članov. Če odločitev, zoper katero je bila vložena pritožba, spada v področje uporabe te uredbe, večina, potrebna za sprejem odločitve, vključuje vsaj enega od dveh članov odbora za pritožbe, ki ju je imenoval Organ.

7.  Kadar je to potrebno, predsednik skliče odbor za pritožbe.

8.  ESA zagotavljajo ustrezno operativno in administrativno podporo za odbor za pritožbe prek Skupnega odbora.

Člen 59

Neodvisnost in nepristranskost

1.  Člani odbora za pritožbe so pri odločanju neodvisni. Ne zavezujejo jih nobena navodila. V Organu, njegovem upravnem odboru ali odboru nadzornikov ne opravljajo nobenih drugih dolžnosti.

▼M2

2.  Člani odbora za pritožbe in osebje Organa, ki zagotavlja operativno in administrativno podporo, ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

▼B

3.  Če zaradi enega od razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali katerega koli drugega razloga član odbora za pritožbe meni, da kateri od ostalih članov odbora ne bi smel sodelovati v pritožbenem postopku, o tem ustrezno obvesti odbor za pritožbe.

4.  Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.

Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.

5.  Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.

Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik. Če je tudi namestnik v enakem položaju, predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.

6.  Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.

Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.

Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.

POGLAVJE V

PRAVNA SREDSTVA

Člen 60

Pritožbe

1.  Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in 19 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

▼M2

2.  Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.

▼B

3.  Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

4.  Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k svojim lastnim uradnim obvestilom ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.

5.  Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev pristojnega telesa Organa ali pa primer preda pristojnemu telesu Organa. To telo zavezuje odločitev odbora za pritožbe in to telo sprejme spremenjeno odločitev o zadevnem primeru.

6.  Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

7.  Organ utemelji in objavi odločitve, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

▼M2

Člen 60a

Prekoračitev pristojnosti Organa

Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če ta oseba meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno kadar ni spoštoval načela sorazmernosti iz člena 1(5), pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da to to osebo neposredno in osebno zadeva.

▼B

Člen 61

Tožbe pred Sodiščem Evropske unije

1.  V skladu s členom 263 PDEU se lahko vloži tožba pred Sodiščem Evropske unije zoper odločitve, ki jih je sprejel odbor za pritožbe ali Organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

2.  Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve Organa sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije.

3.  Kadar je Organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

4.  Od Organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

POGLAVJE VI

FINANČNE DOLOČBE

Člen 62

Proračun Organa

▼M2

1.  Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

▼B

▼M2

Kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev iz točke (d) prvega pododstavka se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti.

▼B

2.  Odhodki Organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

3.  Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

4.  Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Organa, ki se vključijo v njegov proračun.

▼M2

Člen 63

Določitev proračuna

1.  Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

2.  Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

3.  Upravni odbor enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

4.  Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

5.  Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt za Organ. Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

6.  Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

7.  Upravni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

8.  Brez poseganja v člena 266 in 267 finančne uredbe se zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Člen 64

Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim

1.  Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

2.  Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Računskega sodišča.

3.  Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

4.  Računovodja Organa pošlje tudi poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

5.  Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

6.  Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Računovodja Organa računovodji Komisije vsako leto do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.

7.  Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

8.  Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe in izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

9.  Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 261(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

10.  Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

11.  Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Člen 65

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/715 ( 11 ), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.

▼B

Člen 66

Ukrepi proti goljufijam

▼M2

1.  Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

▼B

2.  Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Organu.

3.  Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača Organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

POGLAVJE VII

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 67

Privilegiji in imunitete

Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.

Člen 68

Osebje

1.  Za osebje Organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem in predsednikom, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

2.  Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

3.  Organ v odnosu do svojega osebja izvaja pooblastila, ki jih za organ za imenovanja dodeljujejo Kadrovski predpisi, za organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

4.  Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.

Člen 69

Odgovornost Organa

1.  Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropske unije.

2.  Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.

Člen 70

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

▼M2

1.  Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

▼B

2.  Brez poseganja v primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanjem svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirni obliki, pri čemer ni mogoče določiti posameznih finančnih institucij.

▼M2

Obveznost iz odstavka 1 tega člena in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.

▼M2

2a.  Upravni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz odstavkov 1 in 2.

Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora in odbora nadzornikov in sodelujejo v dejavnostih Organa.

▼M2

3.  Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za finančne institucije.

Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.  Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 ( 13 ).

Člen 71

Varstvo podatkov

Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.

▼B

Člen 72

Dostop do dokumentov

1.  Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

▼M2

2.  Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

▼B

3.  Odločitve, ki jih Organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali postopka pred Sodiščem Evropske unije, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 228 in 263 PDEU.

Člen 73

Ureditev glede jezika

1.  Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 15 ).

2.  Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.

3.  Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 74

Sporazum o sedežu

▼M2

Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki sta ga sklenila po pridobitvi soglasja upravnega odbora.

▼B

Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja Organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 75

Sodelovanje tretjih držav

1.  V Organu lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele in uporabljajo pravo Unije s področja pristojnosti Organa, kakor je navedeno v členu 1(2).

2.  Organ lahko sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 216 PDEU.

3.  V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami, razen če za to obstaja neposreden interes.

POGLAVJE VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

▼M2

Člen 76

Odnos z Odborom evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine

Organ je pravni naslednik Odbora evropskih nadzornikov za zavarovanja in poklicne pokojnine (CEIOPS). Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEIOPS samodejno prenesejo na Organ. CEIOPS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEIOPS in Komisija.

▼B

Člen 77

Prehodne določbe o osebju

1.  Z odstopanjem od člena 68 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi, ki jih sklene CEIOPS ali njegov sekretariat ter so veljavne 1. januarja 2011, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ne smejo se podaljšati.

2.  Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu Organa.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju s CEBS ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.

3.  Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

4.  Za člane osebja s prejšnjimi pogodbami, ki se odločijo, da ne bodo zaprosili za pogodbe za začasne uslužbence, ali ki jim niso ponujene pogodbe za začasne uslužbence v skladu z odstavkom 2, se še naprej uporabljajo ustrezna nacionalna zakonodaja v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in drugi ustrezni instrumenti.

Člen 78

Nacionalne določbe

Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.

Člen 79

Spremembe

Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se CEIOPS odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B Priloge k navedenemu sklepu.

Člen 80

Razveljavitev

Sklep Komisije 2009/79/ES o ustanovitvi CEIOPS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.

Člen 81

Pregled

▼M2

1.  Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:

▼M2

▼B

2.  Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:

▼M2

2a.  V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9a.

▼B

3.  Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju stanja na trgu pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu naložiti dodatne odgovornosti za nadzor na tem področju.

4.  Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 82

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2011, razen člena 76 ter člena 77(1) in (2), ki se uporabljata od datuma njenega začetka veljavnosti.

Organ se ustanovi 1. januarja 2011.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

---

( 1 ) Direktiva (EU) 2016/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. januarja 2016 o distribuciji zavarovalnih produktov (UL L 26, 2.2.2016, str. 19).

( 2 ) Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

( 3 ) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

( 4 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

( 5 ) Glej stran 12 tega Uradnega lista.

( 6 ) Glej stran 84 tega Uradnega lista.

( 7 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

( 8 ) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

( 9 ) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

( 10 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

( 11 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).

( 12 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

( 13 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).

( 14 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

( 15 ) UL 17, 6.10.1958, str. 385.