zagotovitvijo pravice dostopa javnosti do informacij o okolju, ki jih prejmejo ali pripravijo in hranijo institucije ali organi ►M1  Unije ◄ , ter z določitvijo osnovnih pogojev in praktičnih ukrepov za uresničevanje te pravice;

zagotavljanjem, da so informacije o okolju v vedno večji meri dostopne javnosti in se javno razširjajo, da se doseže kar najširša sistematična razpoložljivost in razširjanje informacij o okolju v javnosti. V ta namen se zlasti spodbuja uporaba računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske tehnologije, kolikor je na voljo;

omogočanjem sodelovanja javnosti pri načrtih in programih v zvezi z okoljem;

zagotavljanjem dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah na ravni ►M1  Unije ◄ v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

„prosilec“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki zahteva informacije o okolju;

„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in njihova združenja, organizacije ali skupine;

„institucija ali organ ►M1  Unije ◄ “ pomeni katero koli javno institucijo, organ, urad ali agencijo, ustanovljeno s  ►M1  PDEU ◄ ali na njeni podlagi, razen če deluje v sodni ali zakonodajni pristojnosti. Vendar se določbe iz naslova II uporabljajo za institucije in organe ►M1  Unije ◄ , kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti;

„informacije o okolju“ pomenijo kakršne koli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali kateri koli drugi materialni obliki o:

„načrti in programi v zvezi z okoljem“ pomenijo načrte in programe,

Med načrte in programe v zvezi z okoljem se štejejo tudi splošni akcijski okoljski programi.

V tej opredelitvi niso zajeti finančni ali proračunski načrti in programi, tj. tisti, ki določajo način financiranja določenih projektov ali dejavnosti, ali tisti, ki so povezani s predlaganimi letnimi proračuni, notranjimi delovnimi programi institucije ali organa ►M1  Unije ◄ , ali načrti in programi za ukrepanje ob nesrečah, namenjeni izključno civilni zaščiti;

„okoljsko pravo“ pomeni zakonodajo ►M1  Unije ◄ , ki ne glede na pravno podlago prispeva k zasledovanju ciljev okoljske politike ►M1  Unije ◄ , kot so navedeni v  ►M1  PDEU ◄ : k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za obravnavanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov;

„upravni akt“ pomeni nezakonodajni akt, ki ga sprejme institucija ali organ Unije in ima pravne in zunanje učinke ter vsebuje določbe, ki so lahko v nasprotju z okoljskim pravom v smislu točke (f) člena 2(1);

„upravna opustitev“ pomeni vsako opustitev sprejetja nezakonodajnega akta, ki ima pravne in zunanje učinke, s strani institucije ali organa Unije, pri čemer je ta opustitev lahko v nasprotju z okoljskim pravom v smislu točke (f) člena 2(1).

členi 81, 82, 86 in 87 ►M1  PDEU ◄ (pravila konkurence);

členoma 226 in 228 ►M1  PDEU ◄ (postopek za ugotavljanje kršitev);

členom 195 ►M1  PDEU ◄ (postopek pri varuhu človekovih pravic);

členom 280 ►M1  PDEU ◄ (postopek pred OLAF).

besedila mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov ter zakonodaje ►M1  Unije ◄ o okolju ali v povezavi z njim ter besedila politik, načrtov in programov v zvezi z okoljem;

poročila o napredku pri izvajanju besedil iz točke (a), če jih institucije ali organi ►M1  Unije ◄ pripravljajo ali hranijo v elektronski obliki;

korake v postopkih glede kršitev prava ►M1  Unije ◄ od faze obrazloženega mnenja iz prvega odstavka člena 226 ►M1  PDEU ◄ naprej;

poročila o stanju okolja iz odstavka 4;

podatke ali povzetke podatkov, pridobljenih s spremljanjem dejavnosti, ki vplivajo ali bi utegnile vplivati na okolje;

dovoljenja s pomembnim vplivom na okolje in sporazume o okolju ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali imeti vanje vpogled;

študije vplivov na okolje in ocene tveganj glede okoljskih elementov ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali imeti vanje vpogled.

osnutku predloga, če je na voljo;

informacijah o okolju ali oceni, ki se nanaša na načrt ali program v pripravi, če je na voljo; in

praktični ureditvi za sodelovanje, vključno z:

je v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso države članice neodvisna neprofitna pravna oseba;

kot poglavitni cilj navaja spodbujanje varstva okolja v okviru okoljskega prava;

obstaja najmanj dve leti in si dejavno prizadeva doseči cilj iz točke (b);

je predmet, v zvezi s katerim se vlaga zahteva za notranjo revizijo, vključen v njen cilj in njeno dejavnost.

člani javnosti dokažejo, da so jim bile okrnjene pravice zaradi domnevne kršitve okoljskega prava Unije in da so bili zaradi nje v primerjavi s širšo javnostjo neposredno prizadeti, ali

dokažejo zadosten javni interes in da zahtevo podpira vsaj 4 000 članov javnosti, ki prebivajo ali imajo sedež v vsaj petih državah članicah, pri čemer v vsaki od teh držav članic prebiva vsaj 250 članov javnosti.

V primerih iz prvega pododstavka člane javnosti zastopa nevladna organizacija, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1, ali odvetnik, ki je pooblaščen za zastopanje pred sodiščem države članice. Ta nevladna organizacija ali odvetnik sodeluje z ustrezno institucijo ali organom Unije, da se ugotovi, ali so izpolnjeni kvantitativni pogoji iz točke (b) prvega pododstavka, kjer je to ustrezno, in na zahtevo predloži dodatne dokaze o tem.