EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 02006R1367-20230429

Consolidated text: Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Unije

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1367/2023-04-29

02006R1367 — SL — 29.04.2023 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (ES) št. 1367/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. septembra 2006

o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih ►M1  Unije ◄

(UL L 264 25.9.2006, str. 13)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2021/1767 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 6. oktobra 2021

  L 356

1

8.10.2021




▼B

UREDBA (ES) št. 1367/2006 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 6. septembra 2006

o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih ►M1  Unije ◄



NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Cilj

1.  

Cilj te uredbe je prispevati k izvajanju obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije Gospodarske komisije ZN za Evropo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (v nadaljnjem besedilu „Aarhuška konvencija“), in sicer z določitvijo pravil za uporabo določb Konvencije v institucijah in organih ►M1  Unije ◄ , zlasti pa z:

(a) 

zagotovitvijo pravice dostopa javnosti do informacij o okolju, ki jih prejmejo ali pripravijo in hranijo institucije ali organi ►M1  Unije ◄ , ter z določitvijo osnovnih pogojev in praktičnih ukrepov za uresničevanje te pravice;

(b) 

zagotavljanjem, da so informacije o okolju v vedno večji meri dostopne javnosti in se javno razširjajo, da se doseže kar najširša sistematična razpoložljivost in razširjanje informacij o okolju v javnosti. V ta namen se zlasti spodbuja uporaba računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske tehnologije, kolikor je na voljo;

(c) 

omogočanjem sodelovanja javnosti pri načrtih in programih v zvezi z okoljem;

(d) 

zagotavljanjem dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah na ravni ►M1  Unije ◄ v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

2.  
Pri uporabi določb te uredbe si institucije in organi ►M1  Unije ◄ prizadevajo pomagati in usmerjati javnost pri dostopu do informacij, udeležbi pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah.

Člen 2

Opredelitve pojmov

1.  

V tej uredbi:

(a) 

„prosilec“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki zahteva informacije o okolju;

(b) 

„javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in njihova združenja, organizacije ali skupine;

(c) 

„institucija ali organ ►M1  Unije ◄ “ pomeni katero koli javno institucijo, organ, urad ali agencijo, ustanovljeno s  ►M1  PDEU ◄ ali na njeni podlagi, razen če deluje v sodni ali zakonodajni pristojnosti. Vendar se določbe iz naslova II uporabljajo za institucije in organe ►M1  Unije ◄ , kadar delujejo v zakonodajni pristojnosti;

(d) 

„informacije o okolju“ pomenijo kakršne koli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali kateri koli drugi materialni obliki o:

(i) 

stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, tla, zemljišča, krajina in naravni življenjski prostori, vključno z mokrišči, obalnimi in morskimi območji, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter o medsebojnih vplivih teh elementov;

(ii) 

dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup, sevanje ali odpadki, vključno z radioaktivnimi odpadki, emisije, izpusti in druga sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na elemente okolja, navedene pod (i);

(iii) 

ukrepih (vključno z upravnimi), kot so politike, zakonodaja, načrti, programi, sporazumi o okolju, ter dejavnostih, ki vplivajo ali bi utegnile vplivati na elemente in dejavnike, navedene pod (i) in (ii), ter ukrepih ali dejavnostih, načrtovanih za zaščito teh elementov;

(iv) 

poročilih o izvajanju okoljske zakonodaje;

(v) 

analizah stroškov in koristi ter ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo v okviru ukrepov in dejavnosti, navedenih pod (iii);

(vi) 

zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, vključno s kontaminacijo prehrambene verige, če je to pomembno, življenjskih razmerah ljudi, kulturnih znamenitostih in objektih, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja pod (i) ali preko teh elementov zadeve pod (ii) in (iii);

(e) 

„načrti in programi v zvezi z okoljem“ pomenijo načrte in programe,

(i) 

ki jih pripravi in po potrebi sprejme institucija ali organ ►M1  Unije ◄

(ii) 

ki jih zahtevajo zakoni in drugi predpisi; ter

(iii) 

ki prispevajo k doseganju ciljev ali bi utegnili znatno vplivati na doseganje ciljev okoljske politike ►M1  Unije ◄ , kakor je določena v šestem okoljskem akcijskem programu ►M1  Unije ◄  ali v katerem koli naknadnem splošnem okoljskem akcijskem programu.

Med načrte in programe v zvezi z okoljem se štejejo tudi splošni akcijski okoljski programi.

V tej opredelitvi niso zajeti finančni ali proračunski načrti in programi, tj. tisti, ki določajo način financiranja določenih projektov ali dejavnosti, ali tisti, ki so povezani s predlaganimi letnimi proračuni, notranjimi delovnimi programi institucije ali organa ►M1  Unije ◄ , ali načrti in programi za ukrepanje ob nesrečah, namenjeni izključno civilni zaščiti;

(f) 

„okoljsko pravo“ pomeni zakonodajo ►M1  Unije ◄ , ki ne glede na pravno podlago prispeva k zasledovanju ciljev okoljske politike ►M1  Unije ◄ , kot so navedeni v  ►M1  PDEU ◄ : k ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, varovanju človekovega zdravja, skrbni in preudarni rabi naravnih virov ter spodbujanju ukrepov na mednarodni ravni za obravnavanje regionalnih ali svetovnih okoljskih problemov;

▼M1

(g) 

„upravni akt“ pomeni nezakonodajni akt, ki ga sprejme institucija ali organ Unije in ima pravne in zunanje učinke ter vsebuje določbe, ki so lahko v nasprotju z okoljskim pravom v smislu točke (f) člena 2(1);

(h) 

„upravna opustitev“ pomeni vsako opustitev sprejetja nezakonodajnega akta, ki ima pravne in zunanje učinke, s strani institucije ali organa Unije, pri čemer je ta opustitev lahko v nasprotju z okoljskim pravom v smislu točke (f) člena 2(1).

▼B

2.  

V upravnih aktih in upravnih opustitvah niso zajeti ukrepi, ki jih sprejme oz. ne sprejme institucija ali organ ►M1  Unije ◄ kot organ upravne revizije, v skladu s:

(a) 

členi 81, 82, 86 in 87 ►M1  PDEU ◄ (pravila konkurence);

(b) 

členoma 226 in 228 ►M1  PDEU ◄ (postopek za ugotavljanje kršitev);

(c) 

členom 195 ►M1  PDEU ◄ (postopek pri varuhu človekovih pravic);

(d) 

členom 280 ►M1  PDEU ◄ (postopek pred OLAF).



NASLOV II

DOSTOP DO INFORMACIJ O OKOLJU

Člen 3

Uporaba Uredbe (ES) št. 1049/2001

Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja za vsakršno zahtevo prosilca za dostop do informacij o okolju, ki jih hranijo institucije in organi ►M1  Unije ◄ , brez diskriminacije na podlagi državljanstva, narodnosti ali stalnega prebivališča fizičnih oseb, pri pravnih osebah pa brez diskriminacije na podlagi sedeža ali dejanskega kraja poslovanja.

V tej uredbi se izraz „institucija“ iz Uredbe (ES) št. 1049/2001 razume kot „institucija ali organ ►M1  Unije ◄ “.

Člen 4

Zbiranje informacij o okolju in njihovo razširjanje

1.  

Institucije in organi ►M1  Unije ◄ uredijo informacije o okolju, ki so pomembne za njihove naloge in ki jih hranijo, zaradi njihovega dejavnega in sistematičnega razširjanja javnosti, zlasti z računalniško telekomunikacijsko in/ali elektronsko tehnologijo v skladu s členoma 11(1) in (2) ter 12 Uredbe (ES) št. 1049/2001. Zagotovijo, da bodo te informacije o okolju postopoma na razpolago v elektronskih podatkovnih bazah, ki bodo javnosti zlahka dostopne preko javnih telekomunikacijskih omrežij. V ta namen vnesejo hranjene informacije o okolju v podatkovne baze, ki jih opremijo z iskalnimi pripomočki in drugimi vrstami programske opreme, namenjene za pomoč javnosti pri iskanju zahtevanih informacij.

Ni treba, da informacije, ki so na voljo preko računalniške telekomunikacijske in/ali elektronske tehnologije, vključujejo informacije, zbrane pred začetkom veljavnosti te uredbe, razen če niso že na voljo v elektronski obliki. Institucije in organi ►M1  Unije ◄ v največji možni meri navedejo, kje so informacije, ki so bile zbrane pred začetkom veljavnosti te uredbe, dostopne v elektronski obliki.

Institucije in organi ►M1  Unije ◄ vlagajo razumne napore za vzdrževanje informacij o okolju, ki jih hranijo v oblikah ali formatih, ki se jih da zlahka reproducirati in so dostopni preko računalnika ali drugega elektronskega sredstva.

2.  

Informacije o okolju, ki jih je treba zagotoviti in razširjati, se po potrebi posodabljajo. Poleg dokumentov, naštetih v členu 12(2) in (3) ter členu 13(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, vključujejo podatkovne baze ali registri naslednje:

(a) 

besedila mednarodnih pogodb, konvencij in sporazumov ter zakonodaje ►M1  Unije ◄ o okolju ali v povezavi z njim ter besedila politik, načrtov in programov v zvezi z okoljem;

(b) 

poročila o napredku pri izvajanju besedil iz točke (a), če jih institucije ali organi ►M1  Unije ◄ pripravljajo ali hranijo v elektronski obliki;

(c) 

korake v postopkih glede kršitev prava ►M1  Unije ◄ od faze obrazloženega mnenja iz prvega odstavka člena 226 ►M1  PDEU ◄ naprej;

(d) 

poročila o stanju okolja iz odstavka 4;

(e) 

podatke ali povzetke podatkov, pridobljenih s spremljanjem dejavnosti, ki vplivajo ali bi utegnile vplivati na okolje;

(f) 

dovoljenja s pomembnim vplivom na okolje in sporazume o okolju ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali imeti vanje vpogled;

(g) 

študije vplivov na okolje in ocene tveganj glede okoljskih elementov ali napotilo na kraj, kjer je te informacije mogoče zahtevati ali imeti vanje vpogled.

3.  
Institucije in organi ►M1  Unije ◄ lahko v ustreznih primerih izpolnijo zahteve iz odstavkov 1 in 2 z oblikovanjem povezav do internetnih strani, na katerih je mogoče najti zadevne informacije.
4.  
Komisija zagotovi, da se v rednih presledkih, ki ne presegajo štiri leta, objavi in razširi poročilo o stanju okolja, ki vključuje informacije o kakovosti okolja in pritiskih nanj.

Člen 5

Kakovost informacij o okolju

1.  
Institucije in organi ►M1  Unije ◄ zagotovijo, kolikor je v njihovi moči, da so vse informacije, ki jih pripravijo sami ali so pripravljene za njih, posodobljene, natančne in primerljive.
2.  
Institucije in organi ►M1  Unije ◄ na zahtevo obvestijo prosilca o tem, kje je mogoče najti informacije o merilnih postopkih, vključno z metodami analize, vzorčenja in predpriprave vzorcev, ki so se uporabili pri pripravi informacij, če so le-te na voljo. V nasprotnem primeru ga lahko napotijo na standardiziran postopek, ki se je uporabil.

Člen 6

Uporaba izjem v zvezi z zahtevami za dostop do informacij o okolju

1.  
V zvezi s prvo in tretjo alineo člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1049/2001 se z izjemo preiskav, predvsem tistih, povezanih z domnevnimi kršitvami prava ►M1  Unije ◄ , šteje, da prevlada javni interes za razkritje, če se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. V zvezi z ostalimi izjemami iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 se razlogi za zavrnitev razlagajo restriktivno, ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje.
2.  
Poleg izjem iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 lahko institucije in organi ►M1  Unije ◄ zavrnejo dostop do informacij o okolju, če bi razkritje informacij negativno vplivalo na varstvo okolja, na katero se informacije nanašajo, kot so na primer kraji razmnoževanja redkih vrst.

Člen 7

Zahteve za dostop do informacij o okolju, ki jih ne hrani institucija ali organ ►M1  Unije ◄

Če institucija ali organ ►M1  Unije ◄ prejme zahtevo za dostop do informacij o okolju in teh informacij nima, prosilcu čim prej, najkasneje pa v 15 delovnih dneh, sporoči, pri kateri instituciji ali organu ►M1  Unije ◄ oziroma organu oblasti v smislu Direktive 2003/4/ES jih je po njegovem mnenju mogoče zahtevati, ali pa zahtevo posreduje zadevni instituciji ali organu ►M1  Unije ◄ oziroma organu oblasti in o tem obvesti prosilca.

Člen 8

Sodelovanje

Ob neposredni nevarnosti za zdravje ljudi, življenje ali za okolje, ki jo povzroči človeška dejavnost ali naravni vzroki, institucije in organi ►M1  Unije ◄ na zahtevo organov oblasti v smislu Direktive 2003/4/ES sodelujejo s slednjimi in jim pomagajo, da lahko javnosti, ki bi jo to lahko prizadelo, nemudoma sporočijo vse informacije o okolju, ki bi javnosti lahko omogočile ukrepati ter tako preprečiti ali ublažiti škodo, nastalo zaradi take nevarnosti, kolikor te informacije hranijo institucije in organi ►M1  Unije ◄ in/ali organi oblasti ali se hranijo za njih.

Prvi odstavek se uporablja brez poseganja v kakršne koli posebne obveznosti iz zakonodaje ►M1  Unije ◄ , zlasti iz Odločbe št. 2119/98/ES in Sklepa št. 1786/2002/ES.



NASLOV III

SODELOVANJE JAVNOSTI PRI NAČRTIH IN PROGRAMIH V ZVEZI Z OKOLJEM

Člen 9

1.  
Institucije in organi ►M1  Unije ◄ z ustreznimi praktičnimi in/ali drugimi ukrepi zgodaj in dejansko omogočajo javnosti, da sodeluje pri pripravi, spreminjanju ali ponovnem pregledu načrtov ali programov v zvezi z okoljem, ko so vse možnosti še odprte. Predvsem pa Komisija pri oblikovanju predloga takšnega načrta ali programa, ki ga predloži v odločanje drugim institucijam ali organom ►M1  Unije ◄ , v pripravljalni fazi zagotovi sodelovanje javnosti.
2.  
Institucije in organi ►M1  Unije ◄ ob upoštevanju ciljev te uredbe opredelijo javnost, ki jo vrsta načrta ali programa iz odstavka 1 prizadene ali bi jo lahko prizadela ali ki ima interes zanjo.
3.  

Institucije in organi ►M1  Unije ◄ zagotovijo, da je javnost iz odstavka 2 prek javnih objav ali drugih ustreznih sredstev, na primer elektronskih medijev, če so na voljo, obveščena o:

(a) 

osnutku predloga, če je na voljo;

(b) 

informacijah o okolju ali oceni, ki se nanaša na načrt ali program v pripravi, če je na voljo; in

(c) 

praktični ureditvi za sodelovanje, vključno z:

(i) 

upravnim organom, pri katerem je mogoče pridobiti ustrezne informacije;

(ii) 

upravnim organom, kateremu je mogoče predložiti pripombe, mnenja ali vprašanja; ter

(iii) 

ustreznimi časovnimi okviri, ki zagotavljajo dovolj časa za obveščanje javnosti ter njeno učinkovito pripravo in sodelovanje v postopku okoljskega odločanja.

4.  
Za sprejemanje pripomb se določi rok najmanj osmih tednov. Če se organizirajo sestanki ali zaslišanja se o njih obvešča najmanj štiri tedne vnaprej. Roki se lahko skrajšajo v nujnih primerih ali če je javnost že imela možnost izreči se o zadevnem načrtu ali programu.
5.  
Ko se odloča o načrtu ali programu, ki se nanaša na okolje, institucije in organi ►M1  Unije ◄ upoštevajo rezultate sodelovanja javnosti. Institucije in organi ►M1  Unije ◄ javnost seznanijo z načrtom ali programom, vključno z njegovim besedilom, ter z razlogi in preudarki, na katerih temelji odločitev, vključno z informacijami o sodelovanju javnosti.



NASLOV IV

NOTRANJA REVIZIJA IN DOSTOP DO PRAVNEGA VARSTVA

Člen 10

Zahteva za notranjo revizijo upravnih aktov

▼M1

1.  
Vsaka nevladna organizacija ali drugi člani javnosti, ki izpolnjujejo merila iz člena 11, lahko pri instituciji ali organu Unije, ki je sprejel upravni akt ali ki bi ga bil v primeru domnevne upravne opustitve moral sprejeti, vložijo zahtevo za notranjo revizijo, ker je ta akt ali opustitev v nasprotju z okoljskim pravom v smislu točke (f) člena 2(1).

Take zahteve se predloži pisno in v roku največ osmih tednov po sprejetju, uradnem obvestilu ali objavi upravnega akta, pri čemer se upošteva poznejši od teh datumov, oziroma v primeru domnevne upravne opustitve osem tednov po dnevu, ko bi upravni akt moral biti sprejet. Zahteva vsebuje razloge za revizijo.

2.  
Institucija ali organ Unije iz odstavka 1 obravnava vse zahteve, razen če je zahteva očitno neutemeljena ali ne vsebuje tehtnih argumentov ali dokazov. V primeru da institucija ali organ Unije prejme več zahtev za revizijo istega upravnega akta ali upravne opustitve, lahko zahteve združi in jih obravnava kot eno. Institucija ali organ Unije svojo utemeljitev poda v pisnem odgovoru čim prej, najpozneje pa v 16 tednih po izteku osemtedenskega roka iz drugega pododstavka odstavka 1.

▼B

3.  

Če institucija ali organ ►M1  Unije ◄ kljub potrebni skrbnosti ne more postopati v skladu z odstavkom 2, nevladno organizacijo, ki je vložila zahtevo, čim prej ali najkasneje v roku, ki je določen v navedenem odstavku, obvesti o razlogih za neukrepanje in o tem, kdaj namerava ukrepati.

▼M1

V vsakem primeru pa institucija ali organ Unije ukrepa v 22 tednih po izteku osemtedenskega roka iz drugega pododstavka odstavka 1.

▼B

Člen 11

Merila za upravičenost na ravni ►M1  Unije ◄

1.  

Nevladna organizacija lahko vloži zahtevo za notranjo revizijo v skladu s členom 10, če:

(a) 

je v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso države članice neodvisna neprofitna pravna oseba;

(b) 

kot poglavitni cilj navaja spodbujanje varstva okolja v okviru okoljskega prava;

(c) 

obstaja najmanj dve leti in si dejavno prizadeva doseči cilj iz točke (b);

(d) 

je predmet, v zvezi s katerim se vlaga zahteva za notranjo revizijo, vključen v njen cilj in njeno dejavnost.

▼M1

1a.  

Zahtevo za notranjo revizijo lahko vložijo tudi drugi člani javnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

člani javnosti dokažejo, da so jim bile okrnjene pravice zaradi domnevne kršitve okoljskega prava Unije in da so bili zaradi nje v primerjavi s širšo javnostjo neposredno prizadeti, ali

(b) 

dokažejo zadosten javni interes in da zahtevo podpira vsaj 4 000 članov javnosti, ki prebivajo ali imajo sedež v vsaj petih državah članicah, pri čemer v vsaki od teh držav članic prebiva vsaj 250 članov javnosti.

V primerih iz prvega pododstavka člane javnosti zastopa nevladna organizacija, ki izpolnjuje merila iz odstavka 1, ali odvetnik, ki je pooblaščen za zastopanje pred sodiščem države članice. Ta nevladna organizacija ali odvetnik sodeluje z ustrezno institucijo ali organom Unije, da se ugotovi, ali so izpolnjeni kvantitativni pogoji iz točke (b) prvega pododstavka, kjer je to ustrezno, in na zahtevo predloži dodatne dokaze o tem.

▼M1

2.  
Komisija sprejme predpise, potrebne za zagotovitev, da se merila in pogoji iz odstavka 1 in drugega pododstavka odstavka 1a uporabljajo pregledno in usklajeno.

▼M1

Člen 11a

Objava zahtev in končnih odločitev ter spletni sistem za prejemanje zahtev

1.  
Institucije in organi Unije vse zahteve za notranjo revizijo objavijo čim prej po prejemu, vse končne odločitve o teh zahtevah pa čim prej po njihovem sprejetju.
2.  
Institucije in organi Unije lahko vzpostavijo spletne sisteme za prejemanje zahtev za notranjo revizijo in lahko zahtevajo, da se vse zahteve za notranjo revizijo vložijo prek njihovih spletnih sistemov.

▼B

Člen 12

Postopek pred Sodiščem

1.  
Nevladna organizacija, ki je v skladu s členom 10 vložila zahtevo za notranjo revizijo, lahko v skladu z ustreznimi določbami ►M1  PDEU ◄ začne postopek pred Sodiščem.

▼M1

2.  
Kadar institucija ali organ Unije ne ravna v skladu s členom 10(2) ali (3), lahko nevladna organizacija ali drugi člani javnosti, ki vložijo zahtevo za notranjo revizijo na podlagi člena 10, v skladu z ustreznimi določbami ►M1  PDEU ◄ začnejo postopek pred Sodiščem.

▼B



NASLOV V

KONČNE DOLOČBE

Člen 13

Izvedbeni ukrepi

Institucije in organi ►M1  Unije ◄ po potrebi prilagodijo svoje poslovnike določbam te uredbe. Te prilagoditve začnejo učinkovati 28. junija 2007.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 28. junija 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Top