OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           OZADJE PREDLOGA

Utemeljitev predloga

Podjetja, zlasti pa mala in srednja podjetja (MSP), dajejo pomemben prispevek k rasti in zaposlovanju v Uniji. Konkurenčnost mora biti v središču, če naj Unija do leta 2020 izpolni svoje prednostne naloge na področju pametne, trajnostne in vključujoče rasti.

Medtem ko ima Unija na voljo regulativna sredstva, vključno s pametno zakonodajo in zmanjševanjem upravnih postopkov za podjetja Unije, je nekatere pomanjkljivosti na trgu mogoče uspešno reševati z javnim financiranjem na ravni EU.

To se že dogaja. Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (CIP) zagotavlja finančna sredstva za ustrezno ukrepanje. Potreba po nadaljevanju in oblikovanju takšne finančne podpore je bila priznana tudi v Sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“[1]. Komisija zdaj predlaga „Program za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME)“ za obdobje 2014–2020 s skupnim proračunom v višini 2,5 milijarde EUR.

Splošno ozadje

Podjetja Unije se soočajo z izzivom konkurenčnosti na svetovni ravni. Vendar pa jih ovirajo pomanjkljivosti na trgu, ki zmanjšujejo njihovo zmogljivost, da bi bili konkurenčni podobnim podjetjem v drugih delih sveta. MSP v EU zato kažejo nižjo produktivnost dela in virov ter rastejo počasneje od drugih podobnih podjetij v na primer Združenih držav Amerike in se težje uspešno prilagajajo spreminjajočim se okvirnim pogojem kot večja podjetja v Evropi. Težave, s katerimi se spopadajo MSP, so se povečale z zadnjo gospodarsko in finančno krizo ter rastjo cen blaga in virov.

Medtem ko so ukrepi, ki rešujejo tržne pomanjkljivosti, v prvi vrsti odgovornost držav članic in regij, se v nekaterih območjih kaže jasen potencial za dodano vrednost EU. Unija lahko na primer pomaga s krepitvijo enotnega trga, s podpiranjem usklajenosti in doslednosti nacionalnih ukrepov, z doseganjem katalitičnih učinkov širjenja najboljše prakse ali ustvarjanjem ekonomije obsega. Poleg tega da zagotavlja neovirano delovanje enotnega trga, je vloga EU tudi izboljšati poslovno okolje, da bi se zagotovila močna in raznolika podjetja EU in da bi MSP lahko bila konkurenčna na svetovni ravni ter se obenem prilagodila nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki gospodarno izkorišča vire.

Predlagani program predstavlja sredstvo za obravnavanje glavnih tržnih pomanjkljivosti, ki ovirajo rast podjetij v Uniji, zlasti MSP. Glavni izzivi v zvezi s konkurenčnostjo in podjetništvom, s katerimi se podjetja Unije še naprej spopadajo, so:

– težave pri dostopanju do sredstev za MSP, ki si prizadevajo, da bi dokazala svojo kreditno sposobnost in ki s težavo dobijo dostop do tveganega kapitala;

– šibek podjetniški duh – za samozaposlitev bi se odločilo samo 45 % evropskih državljanov v primerjavi z na primer 55 % državljanov Združenih držav Amerike;

– poslovno okolje, ki ne spodbuja zagonov in rasti, za kar je značilna vztrajna razdrobljenost predpisov in preveč birokracije;

– omejena zmogljivost MSP, da se prilagodijo nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki se bo prilagodilo podnebju in gospodarno izkoriščalo energijo in vire, kar je posledica omejenih finančnih sredstev ter nezadostnega strokovnega znanja in izkušenj;

– omejena zmogljivost MSP, da prodrejo na trge zunaj svoje domovine, tako znotraj enotnega trga kot zunaj njega.

Navedene težave pomenijo, da se ne ustanavlja dovolj podjetij in da tista, ki se odprejo, pogosto niso sposobna preživeti ali pa poslujejo slabo v smislu produktivnosti in preživetja novo ustanovljenih podjetij. Na makro ravni se soočamo z upadanjem konkurenčne prednosti gospodarstva EU.

V skladu s strategijo Evropa 2020 je program namenjen ustvarjanju pogojev za napredek evropskih podjetij in za zagotovitev, da bodo MSP lahko v celoti izkoristila ogromen potencial enotnega trga ter da bodo segla tudi zunaj njega. Posebej si je treba prizadevati za podporo razvoju MSP kot glavnega vira gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest v Uniji, saj ta podjetja predstavljajo več kot 67 % delovnih mest v zasebnem sektorju in zagotavljajo več kot 58-odstotni skupni prihodek v EU.

Pozornost bo namenjena predvsem izboljšanju konkurenčnosti podjetij v sektorju turizma, da bi se lahko izvajale nove pristojnosti Unije, ki jih zagotavlja Lizbonska pogodba, razlog za to pa je bistven prispevek tega sektorja k BDP Unije in velik delež dejavnih MSP v tem sektorju.

Cilji predloga

Cilj programa je doseči naslednje splošne cilje:

· povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

· spodbuditi kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

Cilj dejavnosti, ki se bodo financirale prek programa, bo:

· izboljšati okvirne pogoje za namen prispevanja h konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma, in sicer s podporo usklajenosti in doslednosti pri izvajanju in informiranemu oblikovanju politik na ravni Unije. Gospodarsko in regulativno okolje je mogoče izboljšati s primerjalnimi analizami, izmenjavo najboljših praks in sektorskimi pobudami. V skladu s cilji Akta za mala podjetja in strategije Evropa 2020 se bo oblikovala politika o MSP in podprla konkurenčnost MSP. Ukrepi Unije bodo vključevali večjo uporabo načela „najprej pomisli na male“ pri oblikovanju politik v Uniji in državah članicah, opredelitev in izmenjavo najboljših praks, kar naj bi prispevalo k izvajanju Akta za mala podjetja, in podpiranje MSP, da čim bolje izkoristijo potencial enotnega trga. Okrepljeni bodo poslovni sektorji, vključno s proizvodnjo in storitvami, ter izbrani sektorji z velikim deležem MSP;

· podpiranje podjetništva, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami: dejavnosti bodo vključevale poenostavitev upravnih postopkov, razvoj podjetniškega znanja in odnosa, zlasti med novimi podjetniki, mladimi ljudmi in ženskami, in omogočanje druge možnosti za podjetnike;

· izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov: finančni instrumenti za rast, vključno z novima platformama za lastniški kapital in dolg, ki zagotavljata kapitalsko shemo in posojilna jamstva, bodo MSP omogočili lažji dostop do finančnih sredstev. Prvič, kapitalska shema za naložbe v fazi rasti bo zagotavljala poslovno usmerjeno, vračljivo lastniško financiranje, predvsem v obliki tveganega kapitala prek finančnih posrednikov za MSP. Drugič, posojilna shema bo zagotavljala neposredne ali druge dogovore o delitvi tveganja s finančnimi posredniki za kritje posojil za MSP;

· izboljšanje dostopa do trgov v Uniji in po svetu: prek mreže Enterprise Europe Network se bodo zagotavljale v rast usmerjene storitve za podporo poslovanju, da bi se olajšalo širjenje na enotnem trgu in zunaj njega. Ta program bo zagotavljal tudi podporo poslovanju za MSP na trgih zunaj Unije. Zagotovljena pa bo tudi podpora mednarodnemu industrijskemu sodelovanju, da bi se predvsem zmanjšale razlike v regulativnem in poslovnem okolju med EU in njenimi glavnimi trgovinskimi partnerji.

Dodana vrednost EU

Dodana vrednost za ukrepanje na ravni Unije je odvisna od naslednjih petih glavnih virov:

· okrepitev notranjega trga s premagovanjem razdrobljenosti trga na področjih, kot so vlaganje lastniškega kapitala, čezmejna posojila in izboljšanje kreditne kvalitete, kakor tudi informacijske in organizacijske ovire, ki MSP preprečujejo, da bi izkoristila priložnosti, ki jih nudi enotni trg. Na primer, glavni namen finančnih instrumentov bo izboljšati dostop MSP do finančnih sredstev na tržnem segmentu, ki ni zajet v ukrepih držav članic, ki so omejeni na naložbe in podporo znotraj vsake posamezne države. V središču bodo širjenje financiranja v rast usmerjenih podjetij, katerih cilj je mednarodna širitev, čezmejne dejavnosti in razvoj čezmejnega finančnega trga za MSP. To vlogo lahko izpolni samo program na ravni Unije;

· predstavitven in katalitičen učinek s širjenjem najboljših praks industrije in politike. V okviru sedanjega programa je za natečaj za evropsko nagrado za podjetništvo mogoče izbrati najboljše primere pri spodbujanju podjetništva in MSP na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Cilj nagrad je nagraditi najboljše ukrepe, ki jih izvajajo javni organi, na primer na področjih poenostavitve in zmanjšanja upravnega bremena. Vsako leto se na nacionalnih natečajih za nagrado poteguje 400 projektov, njihove države pa jih izberejo približno 56 za udeležbo na evropskem natečaju, na katerem evropska žirija izbere šest zmagovalcev. Nagrado je prejelo 30 od 250 nacionalnih nominirancev, ki so svojo najboljšo prakso predstavili po vsej Evropi. Širjenje izkušenj in znanja prek meja prispeva k uskladitvi politik držav članic, ustvarja nova partnerstva in zmanjšuje vrzel med evropskimi gospodarstvi. Evropske nacionalne in lokalne uprave imajo možnost, da predstavijo svoje uspešne pobude na konferenci o Aktu za mala podjetja, ki jo vsako leto organizirata Komisija in predsedstvo Unije. Konferenca je postala ključni dogodek za podpiranje izmenjave dobrih praks v Uniji in zunaj nje. Na primer, zadnje konference o Aktu za mala podjetja, ki je potekala v Budimpešti, se je udeležilo 340 udeležencev iz držav članic EU in 30 udeležencev iz drugih držav. Na delavnicah je bilo predstavljenih 28 dobrih praks. Kar zadeva finančne instrumente, vloga Evropskega investicijskega sklada omogoča lažjo stalno izmenjavo najboljših praks tako na področju jamstev kot tveganega kapitala, medtem ko je posebno visok katalitični učinek značilen za tvegani kapital;

· ekonomije obsega na področjih, kjer bi posamezne države članice težko dosegle zahtevano kritično maso. Na primer, na področju podpore MSP v tujini se evropska dodana vrednost ustvarja z združevanjem nacionalnih prizadevanj in vzpostavitvijo storitev, ki ne bi dosegle kritične mase, če bi se izvajale na nacionalni ravni (na primer s podporo uveljavljanju pravic intelektualne lastnine). Služba za pomoč uporabnikom, namenjena svetovanju MSP glede varstva in zaščite njihovih pravic intelektualne lastnine na Kitajskem, ki se financira v okviru sedanjega programa, nudi nasvete, ki jih MSP od manjših držav članic sicer ne bi mogle dobiti[2]. Unija pa lahko s svojim posredovanjem prispeva k temu, da ne pride do podvajanja prizadevanj, in podpre sodelovanje med državami članicami ter usklajevanje z ustreznimi drugimi državami. Jasna dodana vrednost v turizmu se kaže s prevzemanjem pobud na ravni Unije, in sicer zlasti na naslednjih področjih: utrditev baze znanja s pomočjo vseevropskih raziskav in študij, da bi se bolje razumelo področje povpraševanja in ponudb, brez česar ne bi bilo mogoče doseči primerljivosti in skladnosti podatkov po vsej Uniji[3]; razvoj skupnih čeznacionalnih spodbudnih strategij Evrope z visoko kakovostnimi in trajnostnimi turističnimi destinacijami[4]; opredelitev najboljših praks, ki lahko koristijo določenim sektorjem, kot sta pomorski in obalni turizem; in širjenje turistične sezone, kar bi bilo mogoče bolje doseči z izmenjavami med različnimi državami članicami kot na ravni posameznih držav;

· skladnost in doslednost pri nacionalnih ukrepih z izmenjavo najboljši praks na evropski ravni in primerjalnimi analizami. Eden izmed najboljših primerov za uspeh pri izvajanju primerjalnih analiz, ki se financirajo v okviru sedanjega programa, je ukrepanje za namen poenostavitve postopkov ustanavljanja podjetij. Stanje in napredek v posameznih državah in posameznih letih se od leta 2008 spremlja ob upoštevanju treh vidikov poenostavitve (v zvezi s tem je izvajanje primerjalnih analiz zahteval Svet za konkurenčnost): povprečnega časa, upravnih stroškov in postopkov ustanavljanja družbe z omejeno odgovornostjo. Ukrep je obsegal polletna strokovna srečanja („mreža nacionalnih koordinatorjev za ustanavljanje podjetij“), ki so jih organizirale države članice. Namen ukrepa je bil razviti strategijo za merjenje, spremljati napredek in ga podpreti z izmenjavo najboljših praks in informacij. Čas, ki je bil potreben za registracijo podjetij, se je po letu 2002 zmanjšal za 70 %, stroški pa so se več kot prepolovili. Po uspehu tega ukrepa so se v okviru pregleda Akta za mala podjetja februarja 2011 pregledali cilji;

· edinstveno strokovno znanje in izkušnje, ki jih pridobijo institucije EU:

– Gre za primer finančnih institucij EU, Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIS), ki ima edinstveno znanje pri oblikovanju in izvajanju finančnih programov, prijaznih do malih in srednjih podjetij. Izkušnje, ki jih je pridobil Evropski investicijski sklad v več kot 10 letih, so izjemno dragocene. EIS od leta 2007 opravlja vlogo vlagatelja v 19 skladov tveganega kapitala s podporo Programa za konkurenčnost in inovacije; to je pogosto temeljna vloga, ki ustvarja 1,4 milijard EUR finančnega vzvoda v skupnih naložbah za MSP, ki so usmerjena v rast. Kar zadeva dosedanje rezultate, so upravičenci, vključno s podjetji Skype (glasovna IP telefonija), Vertaris (recikliranje papirja) in Solaire Direct (fotonapetostni sistemi), v okviru prve generacije tveganega kapitala EU (zagonska sredstva iz evropske tehnološke pomoči v okviru pobude za rast in zaposlovanje za obdobje 1998–2000) že odplačala 98 % vloženega denarja oziroma bodo to še storila.

– Mreža Enterprise Europe Network je dosegla otipljive rezultate s tem, da je z zagotavljanjem informacij o zadevah Unije in možnostjo vplivanja na proces odločanja namenila poseben poudarek podpiranju internacionalizacije MSP (na notranjem trgu in zunaj njega). Vloga mreže je še zlasti pomembna pri premagovanju asimetrije informacij, s katero se spopadajo MSP, in zniževanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi. Vrednost mreže Enterprise Europe Network predstavljajo skupne metodologije, instrumenti in orodja, ki se uporabljajo, ter usposobljeni izvajalci storitev, ki jih določijo in so(financirajo) njihovi regionalni/nacionalni organi.

Skladnost z drugimi politikami in programi

Pomembno je, da se pri oblikovanju vseh politik in programov financiranja Unije upoštevajo posebni interesi in okoliščine MSP. Prihodnji finančni okvir bo oblikovan tako, da bo omogočal sodelovanje malih podjetij v programih financiranja, in sicer s poenostavitvijo pravil, zmanjšanjem stroškov sodelovanja, pospešitvijo postopkov za oddajo naročil in vzpostavitvijo enotnih kontaktnih točk, kar bo upravičencem do sredstev Unije olajšalo življenje.

Zaradi njegovega pomena pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 se izboljšanje poslovnega okolja za MSP omenja v šestih od skupaj sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020: industrijska politika za dobo globalizacije, Unija inovacij, mladi in mobilnost, evropski program za digitalne tehnologije, Evropa, gospodarna z viri, in program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta. Zlasti pomembna za novi program je vodilna pobuda „industrijska politika za dobo globalizacije“, ki opisuje nov strateški pristop, pri tem pa obravnava evropsko konkurenčnost kakor tudi ustanavljanje in rast malih in srednjih podjetij ter podporo kulturi podjetništva.

Predlagan novi program bo zagotovil tudi orodje, ki lahko igra vlogo tudi pri drugih ciljih politike. Mreža Enterprise Europe Network bo gonilo povezav z drugimi programi in pobudami v smislu širjenja informacij od zgoraj navzdol, njihovega spodbujanja, kakor tudi zbiranja povratnih informacij od zainteresiranih strani od spodaj navzgor. MSP bo še naprej nudila informacije, nasvete in podporo v zvezi z okoljskimi programi in skladnostjo. Do najvišje možne mere je treba povečati sinergije z drugimi programi. Na primer, dejavnosti v zvezi z jamstvom, ki jih predlaga novi program, bodo potekale skupaj z dejavnostmi v zvezi z jamstvom, ki se financirajo iz strukturnih skladov Unije in mikrofinančnega instrumenta Progress. Instrumenti tveganega kapitala bodo dopolnjevali instrumente, ki jih zagotavlja program Obzorje 2020 – nov okvirni program za raziskave in inovacije. Ta program se bo izogibal tudi prekrivanju z drugimi programi, zlasti na področjih podpore podjetništvu in podjetniškega znanja. Natančno je treba preučiti tudi komplementarnost novega programa in predlaganega instrumenta o partnerstvu. Zunanje ukrepanje Unije bo moralo nujno dopolnjevati zunanjo razsežnost notranjega načrta zagotavljanja trajnostne rasti in delovnih mest v Evropi.

Upravljanje programa

Kot je napovedano v sporočilu Komisije z naslovom „Proračun za strategijo Evropa 2020“[5], bodo naloge upravljanja v veliki meri opravljali zunanji izvajalci.

– S finančnimi instrumenti bo v imenu Komisija upravljala skupina Evropske investicijske banke.

– Druge ukrepe bo lahko upravljala izvajalska agencija na podlagi pozitivnih izkušenj[6], in sicer skupaj z Izvajalsko agencijo za konkurenčnost in inovativnost (EACI) iz sedanjega večletnega finančnega okvira. Opravljena bo analiza stroškov in koristi.

Zunanje izvajanje za CIP je bilo še posebno uspešno v zvezi s poenostavitvijo, saj je agencija EACI na podlagi svoje specializacije racionalizirala in razvila postopke, prilagojene MSP.

Na agencijo EACI bi se lahko prenesli tudi deli drugih prihodnjih programov porabe, povezanih z MSP. Ti lahko vključujejo dele pobude Obzorje 2020, zato ta agencija lahko prevzame vlogo enotnih kontaktnih točk za MSP, ki želijo dostopati do programov financiranja Unije. Uporaba ene izvajalske agencije bi lahko pripeljala tudi do racionalizacije uporabe orodij IT in elektronskih portalov, kar bi še bolj prispevalo k lažjemu dostopu za MSP.

Poenostavitev

Prednostna naloga Komisije v tem programu, kakor tudi v drugih programih znotraj večletnega finančnega okvira, je v največji možni meri poenostaviti regulativno okolje in omogočiti lažji dostop do sredstev za podjetja Unije, zlasti MSP. Ta pristop se uporablja v okviru Programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), kjer temelji izključno na predpisih finančne uredbe brez kakršnih koli odstopanj. S tem se podjetjem zagotovijo preprosti, skladni in standardizirani upravni postopki za dostop do sredstev.

Sprememba finančne uredbe bo malim podjetjem omogočila lažje sodelovanje v programih financiranja, na primer s poenostavitvijo pravil, zmanjšanjem stroškov sodelovanja, pospešitvijo postopkov za oddajo naročil in vzpostavitvijo enotnih kontaktnih točk, kar bo olajšalo dostop do finančnih sredstev Unije. Predlagan je nov sistem pavšalnih zneskov.

Navedena izhodišča izpolnjujejo potrebe, ki so jih zainteresirane strani izrazile na javnem posvetovanju o prihodnosti Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (CIP):

· poenostavitev upravnih postopkov in postopkov mreže Enterprise Europe Network s poenostavitvijo priprav predlogov,

· večje izkoriščanje pavšalnih zneskov,

· opustitev zahteve po pomenski navedbi zaposlenih, ki delajo na projektu,

· poenostavitev upravnih dokumentov, ki jih je treba predložiti za namen pogodb,

· opustitev potrebe po bančnih garancijah, ki naj bi jih zagotovili zasebni upravičenci.

Program bo odgovoril na te predloge s čim obsežnejšo uporabo nove finančne uredbe in bo zagotavljala nadaljnjo poenostavitev zahtev glede poročanja, ki bodo vključevale širšo uporabo spletnega poročanja. Da bi se poleg tega MSP omogočil boljši dostop do finančnih sredstev, se bodo v največji možni meri uskladila pravila za sodelovanje v vseh prihodnjih programih financiranja Unije in upravičenost do njih.

Takšni finančni instrumenti so preprosti za uporabo v podjetjih, saj na svojo banko ali sklad tveganega kapitala naslavljajo običajno prošnjo za financiranje in ne projektni predlog, kot v primeru dodelitve sredstev. V zvezi s finančnimi instrumenti, ki jih bo izvajal Evropski investicijski sklad (EIS) ali druge ustrezne finančne institucije, bosta upravne zahteve finančnih instrumentov urejala predlog Komisije za platformi za lastniški kapital in dolg ter spremenjena finančna uredba. Pravila bodo poenostavljena v največji možni meri, da bi se vzpostavilo ravnovesje med obveznostmi glede poročanja, ki veljajo za posrednike in upravičence na eni strani, ter dobrim finančnim upravljanjem in zahtevami glede revizij na drugi.

Poleg tega bo poenostavljene postopke, ki jih bo razvila agencija EACI, za podobne vrste projektov prevzela tudi Komisija. Izmenjale se bodo najboljše prakse na primer v zvezi s poenostavitvami, ki jih je agencija uvedla pri sporazumih, pogodbah in postopkih o dodelitvi sredstev. Dodatna poenostavitev bi lahko vključevala prožnejše metode izvajanja v zvezi s sporazumi o dodelitvi sredstev, da bi se lahko izognili poznejšim spremembam.

REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

CIP se bo zaključil 31. decembra 2013. V okviru procesa ocene učinka naslednjega programa je Komisija organizirala javno posvetovanje za širše občinstvo, vključno z javnimi in zasebnimi organizacijami in posamezniki, ki je vsebovalo štiri elemente:

– spletno raziskavo (vključno s posebno raziskavo o finančnih instrumentih[7]), ki je potekala od 8. novembra 2010 do 11. februarja 2011;

– javno konferenco, ki je potekala 25. januarja 2011;

– srečanja s predstavniki držav članic v odboru Programa za podjetništvo in inovativnost (PPI) in na skupnem srečanju odborov CIP;

– srečanje strateškega svetovalnega odbora CIP 2. februarja 2011.

Posvetovanje je potrdilo, da veliko delov sedanjega programa dobro deluje in da je na voljo široka podpora za ohranitev programa Unije, namenjenega podpori MSP in ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja. Na srečanjih finančnega foruma MSP, ki sta potekala septembra 2010 in marca 2011 se je razpravljalo tudi o vprašanjih v zvezi z dostopom do finančnih sredstev za MSP.

Ocena sedanjega programa

V okviru sedanjega CIP se opravljajo ocene tako na ravni posebnih programov kot na ravni okvirnega programa. Večina ukrepov predloga programa je nadaljevanje ukrepov, ki se izvajajo na podlagi Programa za podjetništvo in inovativnost v okviru CIP.

V nadaljevanju so povzete glavne ugotovitve ocen PPI.

Vmesna ocena

Vmesna ocena PPI[8] je obravnavala začetne rezultate PPI, pri čemer je bila usmerjena v vzpostavitev mreže Enterprise Europe Network in vplive finančnih instrumentov, ki so se financirali na podlagi PPI in predhodnega programa. Ocena je potrdila, da so cilji PPI učinkovito obravnavali najpomembnejše ovire in omejitve, s katerimi se spopadajo evropska MSP, kot so regulativna in upravna bremena ter omejen dostop do finančnih sredstev. Finančni instrumenti, ki jih podpira PPI, so potrebni zaradi tržnih ovir in obravnavajo finančne omejitve, s katerimi se soočajo ustanavljajoča se in rastoča MSP po vsej Uniji. Finančni instrumenti PPI so veljali za inovativen pristop k obravnavanju tržnih ovir pri financiranju MSP.

Priporočila za nadaljnje izboljšave so vključevala:

· razvoj standardnega sklopa kazalnikov spremljanja za beleženje in poročanje o napredku programa;

· izboljšanje vloge mreže Enterprise Europe Network na področju povratnih informacij;

· poenostavitev strukture PPI za namen izboljšanja povezav med posameznimi ukrepi in globalnimi cilji PPI.

Končna ocena

Končna ocena PPI[9] je obravnavala ustreznost, učinkovitost, uspešnost, informacije in ozaveščanje, uporabnost in trajnost programa s posebnim poudarkom na njegovih glavnih sestavnih delih: finančnih instrumentih, mreži Enterprise Europe Network in inovacijah. Ocena je vključevala obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in upravičenci prek raziskav in intervjujev.

Ugotovitve ocenjevanja so bile vzpodbudne. PPI naj bi bil na dobri poti, da ustvari pričakovane učinke, saj je obravnaval potrebe, probleme in vprašanja, zaradi katerih je bil tudi oblikovan, pri tem pa je bil zlasti učinkovit na evropski ravni.

Njegovi cilji naj bi bili izredno pomembni za potrebe podjetij in skladni s cilji strategije Evropa 2020. Ocena je pokazala, da je program učinkovito koristil končnim uporabnikom, zlasti MSP. Ukrepi PPI, zlasti finančni instrumenti, naj bi učinkovito ustvarjali pogoje za pravo ponovitev na trgu.

Oblikovana so bila naslednja priporočila o tem, kako si prizadevati za nadaljnje izboljšanje izvajanja PPI:

· razviti sistematičen proces upravljanja za doseganje medsektorskih ciljev v okviru programa in povezovanje ciljev na visoki ravni z enotnimi financiranimi dejavnostmi in ukrepi;

· ustvariti bolj jasne povezave z drugimi elementi podjetniške politike, npr. s sklicevanji na prednostne naloge Akta za mala podjetja ali ustrezne vodilne pobude strategije Evropa 2020;

· razviti sistem spremljanja in kazalnike, ki jih je treba še prilagoditi, čeprav predstavljajo dragocen prispevek k ocenjevanju uspešnosti programa.

Sedanji program že vsebuje poudarek na merjenju uspešnosti in kazalnikih uspešnosti, kar bo imelo pomembno vlogo tudi v novem programu. Slednji bo upošteval zgoraj navedena priporočila, zlasti z okrepitvijo načela posredovanja, ki program tesneje povezuje s strateškimi prednostnimi nalogami Unije.

Ocena učinka

Opravljena je bila ocena učinka, ki zajema instrumente programa in je priložena temu predlogu Komisije. Ocena učinka obravnava štiri možnosti:

– možnost 1, t.i. ohranitev obstoječega stanja, bi zajemala enake elemente, povezane s konkurenčnostjo in MSP, kot naj bi jih PPI zajemal v letu 2013;

– možnost 2 bi prekinila vsa sedanja finančna posredovanja;

– možnost 3b bi ohranila sedanji obseg posredovanja z usklajeno širitvijo proračuna;

– možnost 3c bi pomenila usmerjeno širitev proračuna, pri čemer bi finančna podpora bila omejena na finančne instrumente in mrežo Enterprise Europe Network.

V skladu z oceno učinka najugodnejšo možnost predstavlja skromna širitev proračuna, saj bi ta zagotovila usklajen pristop v smislu podpore večji učinkovitosti, kritične mase, skladnosti in učinkovitosti ter obravnavanja tržnih in regulativnih ovir.

V skladu z mnenjem odbora za oceno učinka je bilo poročilo izboljšano na naslednji način:

– ugotovitve, pridobljene na podlagi ocen, ter mnenja zainteresiranih strani so bila v besedilu podrobneje opisana;

– v večji meri so bili ocenjeni socialni vplivi;

– skladnost in doslednost politike z drugimi programi EU je bila v poročilu dodatno ocenjena in pojasnjena.

PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 173 in členu 195 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Vsebuje naslednje določbe:

– člen 1 vzpostavlja program;

– člen 2 opredeljuje splošne cilje, člen 3 pa posebne cilje;

– člen 4 opisuje proračun programa;

– člen 5 se nanaša na sodelovanje tretjih držav;

– členi 6, 7, 8 in 9 opisujejo področja ukrepanja programa;

– člen 10 opredeljuje letni delovni program za izvajanje;

– člen 11 opredeljuje področje uporabe podpornih ukrepov, ki jih mora izvajati Komisija;

– člen 12 opisuje določbe v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem;

– člen 13 opisuje oblike finančne pomoči;

– člen 14 vsebuje informacije o izvajanju finančnih instrumentov;

– člen 15 opisuje določbe za zaščito finančnih interesov Unije;

– člen 16 opredeljuje določbe o odboru;

– členi 17, 18 in 19 opisujejo delegirane akte, izvajanje prenosa pooblastil in določbe v zvezi z nujnim postopkom;

– člen 20 določa datum začetka veljavnosti te uredbe.

Načeli subsidiarnosti in sorazmernosti

Predlagano posredovanje EU je skladno z Lizbonsko pogodbo, saj bo posebej usmerjeno v neuspehe politike, kot so pomanjkanje uskladitve in učinkovitega povezovanja v mreže, in tržne ovire, kot je asimetrija informacij, ki jo je mogoče obravnavati samo na ravni EU. Opredelitev usklajene in okrepljene politike igra zelo pomembno vlogo pri povezovanju ključnih zainteresiranih strani, izmenjavi znanja, zamisli in pomislekov in podpori ozaveščanju na vladni in medvladni ravni ter v širši skupnosti.

Nobeden od ukrepov v okviru prihodnjega programa ne zahteva, da naj ukrepi na ravni EU nadomestijo nacionalne pobude ali zavezujoče odločitve, ki so bile sprejete na ravni EU. Namen posredovanja EU je zagotoviti boljše delovanje nacionalnih ukrepov tako, da se nanje prenese razsežnost EU, da se zagotovi boljše usklajevanje in odstranijo čezmejne ovire pri sodelovanju bodisi med zasebnimi akterji ali javnimi organi. Sodelovanje nacionalnih in regionalnih akterjev in struktur se spodbuja s pomočjo „horizontalnega“ povezovanja v mreže namesto z „vertikalno“ centralizacijo.

Ukrepanje EU mora biti sorazmerno, tj. cilji morajo v celoti upravičevati prizadevanja in uporabljena sredstva. V tem smislu in glede na izzive, s katerimi se spopada gospodarstvo EU, se pričakuje, da bosta obseg in raven ukrepanja EU ustvarila pozitivne vplive po vsej Evropi, in sicer z učinkom zgostitve in multiplikacijskim učinkom. Zaradi proračunskih omejitev so bili predlagani ukrepi na ravni EU skrbno izbrani tako, da ustvarjajo dodano vrednost EU.

Na podlagi zgoraj navedene analize je mogoče zaključiti, da je predlagano posredovanje na ravni EU za namen podpore podjetništvu in konkurenčnosti v celoti upravičeno, zlasti ob upoštevanju potreb MSP.

PRORAČUNSKE POSLEDICE

Odobritve finančnih sredstev za izvajanje programa v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 znašajo 2,522 milijarde EUR.[10]

2011/0394 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 173 in 195 Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)             Komisija je marca 2010 sprejela sporočilo „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“[11] (v nadaljnjem besedilu „strategija Evropa 2020). Evropski svet je sporočilo potrdil junija 2010. Strategija Evropa 2020 se odziva na gospodarsko krizo, njen cilj pa je pripraviti Evropo na naslednje desetletje. Določa pet velikopoteznih ciljev na področju podnebja in energije, zaposlovanja, inovacij, izobraževanja in socialne vključenosti, ki naj bi se dosegli do leta 2020, ter opredeljuje ključna gonila rasti, katerih namen je oblikovati bolj dinamično in konkurenčnejšo Evropo. Poudarja tudi pomen okrepitve rasti evropskega gospodarstva sočasno z doseganjem visokih ravni zaposlenosti, nizkoogljičnega in energetsko učinkovitega gospodarstva, ki gospodarno izkorišča vire, ter socialne kohezije.

(2) Da bi podjetja igrala osrednjo vlogo pri ustvarjanju gospodarske rasti v Evropi, je Komisija oktobra 2010 sprejela sporočilo z naslovom „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti“[12], ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil decembra 2010. To je vodilna pobuda strategije Evropa 2020. Sporočilo opredeljuje strategijo, katere namen je spodbuditi rast in zaposlovanje z ohranjanjem in podpiranjem močne, raznolike in konkurenčne industrijske osnove v Evropi zlasti z izboljšanjem okvirnih pogojev za podjetja, kakor tudi z okrepitvijo več vidikov enotnega trga, vključno s poslovnimi storitvami.

(3) Komisija je junija 2008 sprejela sporočilo „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“[13], ki ga je Evropski svet potrdil decembra 2008. Akt za mala podjetja določa celovit okvir politike za mala in srednja podjetja (MSP), podpira podjetništvo in načelo „najprej pomisli na male“ umešča v pravo in politiko, da bi okrepila konkurenčnost MSP. Navedeni akt določa 10 načel in opisuje ukrepe politike ter zakonodajne ukrepe za spodbujanje potenciala MSP na področju rasti in ustvarjanja delovnih mest. Izvajanje Akta za mala podjetja prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Več ukrepov za MSP je bilo že opredeljenih v obliki vodilnih pobud.

(4) Sporočilo Komisije z naslovom „Pregled Akta za mala podjetja za Evropo“[14], ki je bilo sprejeto februarja 2011 in ki ga je Svet za konkurenčnost potrdil maja 2011, ocenjuje izvajanje akta in potrebe MSP, ki delujejo v današnjem gospodarskem okolju, v katerem čedalje težje pridobivajo finančna sredstva in dostopajo do trgov. Ta pregled predstavlja pregled napredka v prvih dveh letih SBA, določa nove ukrepe za odziv na izzive gospodarske krize, o katerih poročajo zainteresirane strani, ter predlaga načine za izboljšanje uporabe in izvajanja SBA z jasno vlogo zainteresiranih strani, pri čemer so v ospredju poslovne organizacije.

(5) Komisija s predlogom Uredbe Sveta o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[15], ki je bil sprejet 29. junija 2011, določa sveženj zakonodajnih predlogov in dokumentov za proračun Unije za obdobje 2014–2020. Navedeni večletni finančni okvir opisuje, kako bodo doseženi cilji politike v zvezi s povečanjem rasti in ustvarjanjem več delovnih mest v Evropi ter doseganju nizkoogljičnega in bolj okolju naklonjenega gospodarstva in Evrope, ki bo na mednarodnem prizorišču imela vidnejšo vlogo.

(6) Da bi prispevali k povečanju konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti MSP, napredku družbe znanja in razvoju, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba vzpostaviti Program za konkurenčnost podjetij in MSP (v nadaljnjem besedilu „program“).

(7) Komisija se je zavezala, da bo v programe porabe Unije vključila podnebne spremembe in vsaj 20 % proračuna Unije usmerila v cilje, povezane s podnebjem. Zagotoviti je treba, da se pri pripravi, oblikovanju in izvajanju programa spodbujajo ublažitev podnebnih sprememb in prilagoditev nanje ter preprečevanje tveganja. Ukrepi, ki jih vsebuje ta uredba, morajo prispevati k spodbujanju prehoda na gospodarstvo in družbo, ki sta nizkoogljična ter odporna na podnebne spremembe.

(8) Namen politike konkurenčnosti v Uniji je vzpostaviti institucionalne in politične ureditve, ki ustvarjajo razmere, v katerih lahko podjetja dosegajo trajnostno rast. Izboljšana produktivnost je glavni vir trajnostne rasti prihodka, kar prispeva k izboljšanju življenjskega standarda. Konkurenčnost je tudi odvisna od zmožnosti podjetij, da v celoti izkoristijo priložnosti, kakršna je evropski enotni trg. To je zlasti pomembno za MSP, ki predstavljajo 99 % podjetij v Uniji, zagotavljajo dve od treh delovnih mest v zasebnem sektorju in 80 % novoustanovljenih delovnih mest ter prispevajo več kot polovico skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarjajo podjetja v Uniji. MSP so ključno gonilo gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne vključenosti.

(9) Konkurenčnost je v zadnjih letih v središču pozornosti pri oblikovanju politik v Uniji, in sicer zaradi tržnih, političnih in institucionalnih ovir, ki omejujejo konkurenčnost podjetij Unije, zlasti MSP.

(10) Program bi torej moral obravnavati tržne ovire, ki so prizadele konkurenčnost gospodarstva Unije na svetovni ravni predvsem zaradi težav, ki zmanjšujejo zmogljivost podjetij, da bi bila konkurenčna podobnim podjetjem v drugih delih sveta.

(11) Program bi moral obravnavati zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij[16]. Posebno pozornost je treba nameniti mikro podjetjem, podjetjem, ki se ukvarjajo z obrtniškimi dejavnostmi, in socialnim podjetjem. Pozornost pa je treba tudi nameniti posebnim značilnostim in zahtevam mladih podjetnikov, novim in potencialnim podjetnikom ter ženskam v podjetništvu, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam, kot so priseljenci in podjetniki iz prikrajšanih ali ranljivih družbenih skupin, na primer invalidi. Program bi moral k podjetništvu spodbujati tudi starejše državljane in omogočati drugo možnost za podjetnike.

(12) Številni problemi Unije na področju konkurenčnosti vključujejo težave MSP pri dostopanju do finančnih sredstev, saj ta podjetja le stežka dokažejo svojo kreditno sposobnost in imajo težave pri pridobivanju dostopa do tveganega kapitala. To negativno vpliva na raven in kakovost novih ustanovljenih podjetij ter na rast podjetij. Dodana vrednost predlaganih finančnih instrumentov za Unijo med drugim leži v okrepitvi enotnega trga za tvegani kapital in razvoju vseevropskega finančnega trga za MSP. Ukrepi Unije bi morali dopolnjevati uporabo finančnih instrumentov za MSP s strani držav članic. Subjekti, ki bodo izvajali ukrepe, bi morali zagotoviti dodatnost in se izogibali dvojnemu financiranju iz virov EU.

(13) Mreža Enterprise Europe Network je dokazala svojo dodano vrednost za evropske MSP kot enotna kontaktna točka za podporo pri poslovanju, ki podjetjem pomaga, da izboljšajo svojo konkurenčnost in raziščejo poslovne priložnosti na enotnem trgu in zunaj njega. Racionalizacijo metodologij in delovnih metod ter zagotavljanje evropske razsežnosti pri storitvah za podporo pri poslovanju je mogoče doseči samo na ravni Unije. Mreža predvsem pomaga MSP, da poiščejo partnerje za sodelovanje ali prenos tehnologije ter da pridobijo nasvete o virih financiranja, intelektualni lastnini in ekoloških inovacijah ter trajnostni proizvodnji. Pridobila je tudi povratne informacije o zakonodaji in standardih Unije. Njeno edinstveno znanje in izkušnje so še zlasti pomembni pri premagovanju asimetrije informacij in zniževanju stroškov transakcij, povezanih s čezmejnimi dejavnostmi.

(14) Omejena internacionalizacija MSP tako znotraj kot zunaj Evrope vpliva na konkurenčnost. Po nekaterih ocenah se z izvozom trenutno ukvarja ali se je v obdobju zadnjih treh let ukvarjalo 25 % MSP v Uniji, od tega pa jih samo 13 % redno izvaža zunaj Unije, samo 2 % pa opravlja naložbe zunaj svoje matične države. V skladu z Aktom za mala podjetja, ki je Unijo in države članice pozval, da podprejo in spodbudijo MSP, da izkoristijo rast trgov zunaj Unije, EU podpira mrežo evropskih poslovnih združenj na več kot 20 trgih v tujini. Nudi pomoč Centru za industrijsko sodelovanje EU-Japonska, poslovnim organom v Hong Kongu, Maleziji in Singapurju, kakor tudi Evropskemu poslovnemu in tehnološkemu centru v Indiji, centrom MSP EU na Kitajskem in Tajskem ter službi za pomoč uporabnikom, namenjeni svetovanju MSP glede varstva in zaščite njihovih pravic intelektualne lastnine na Kitajskem. Evropska dodana vrednost se ustvarja z združevanjem nacionalnih prizadevanj na tem področju, izogibanjem podvajanju, spodbujanjem sodelovanja in nudenjem storitev, ki ne bi dosegle kritične mase, če bi se izvajale na nacionalni ravni.

(15) Da bi se izboljšala konkurenčnost evropskih podjetij, zlasti pa MSP, morajo države članice in Komisija ustvariti ugodno poslovno okolje. Posebno pozornost je treba nameniti interesom MSP in sektorjem, v katerih so ta podjetja najbolj dejavna. Pobude na ravni Unije so potrebne za ustvarjanje enakega konkurenčnega položaja za MSP in izmenjavo informacij in znanja na evropski ravni.

(16) Drugi dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost, je sorazmerno šibak podjetniški duh v Uniji. V primerjavi s 55 % prebivalcev v Združenih državah in 71 % na Kitajskem, bi se za samozaposlitev odločilo samo 45 % državljanov Unije (in manj kot 40 % žensk)[17]. Predstavitven in katalitičen učinek, na primer evropske nagrade in konference, kakor tudi ukrepi, ki povečujejo skladnost in doslednost, kot so primerjalne analize in izmenjave najboljših praks, zagotavljajo visoko evropsko dodano vrednost.

(17) Svetovna konkurenca, demografske spremembe, omejitev sredstev in porajajoča se družbena gibanja ustvarjajo izzive in priložnosti za nekatere poslovne sektorje. Na primer, na oblikovanju temelječi sektorji, ki se spopadajo s svetovnimi izzivi in za katere je značilen visok delež MSP, se morajo prilagoditi, če želijo izkoristiti še neizkoriščen potencial visokega povpraševanja po personaliziranih inkluzivnih proizvodih. Ker ti izzivi veljajo za vsa MSP v Uniji v teh sektorjih, so na ravni Unije potrebna skupna prizadevanja.

(18) Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“[18], ki ga je Evropski svet v svojih sklepih potrdil oktobra 2010, je turizem pomemben sektor v gospodarstvu Unije. Podjetja v tem sektorju v veliki meri prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP) Unije in ustvarjanju delovnih mest, obenem pa imajo precejšen potencial za razvoj podjetniške dejavnosti, saj jo v glavnem vodijo MSP. Lizbonska pogodba priznava pomen turizma in poudarja posebna znanja Unije na tem področju, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic. Dodana vrednost za pobudo na področju turizma na ravni Unije je jasna, zlasti pri zagotavljanju podatkov in analize, pri oblikovanju čeznacionalnih predstavitvenih strategij in pri izmenjavi najboljših praks.

(19) Program bi moral opredeliti ukrepe za cilje, skupni finančni okvir za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Unije.

(20) Dopolnjevati bi moral druge programe Unije in obenem potrditi, da mora vsak instrument delovati v skladu z lastnimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani. Da bi program ustvaril dodano vrednost in močan vpliv finančnih sredstev Unije, je treba razviti tesne sinergije med programom, drugimi programi Unije in strukturnimi skladi.

(21) Načeli preglednosti in enakih možnosti bi bilo treba upoštevati v vseh ustreznih pobudah in ukrepih, ki jih zajema program. V teh pobudah in dejavnostih je treba upoštevati tudi spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse državljane.

(22) Ta uredba določa finančni okvir za celotno obdobje trajanja programa in pomeni v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne XX/YY/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah ter proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[19].

(23) Da bi financiranje bilo omejeno na reševanje tržnih, političnih in institucionalnih ovir in da bi se izognili izkrivljanjem trga, je treba pri zagotavljanju sredstev iz programa upoštevati pravila Unije na področju državne pomoči.

(24) Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru in protokoli k pridružitvenim sporazumom predvidevajo sodelovanje zadevnih držav v programih Unije. Treba je omogočiti sodelovanje ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(25) Program je treba spremljati in ocenjevati, da bi ga bilo mogoče prilagoditi.

(26) Finančne interese Unije je treba zaščititi z ustreznimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev ter po potrebi kazni.

(27) Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje te uredbe, je treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje letnega delovnega programa za izvajanje tega programa. Ta pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[20].

(28) Pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba prenesti na Komisijo v zvezi s posebnimi pravili za sodelovanje in prenos nekaterih nalog na zunanje izvajalce. Zlasti je pomembno, da se Komisija med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi s strokovnjaki.

(29) Komisija mora med pripravo in sestavljanjem delegiranih aktov zagotoviti, da se zadevni dokumenti sočasno, pravočasno in ustrezno predložijo Evropskemu parlamentu in Svetu.

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I Predmet

Člen 1 Ustanovitev

Program ukrepov Unije za izboljšanje konkurenčnosti podjetij, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih (MSP) (v nadaljnjem besedilu „program“) se ustanovi za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020.

Člen 2 Splošni cilji

1. Program prispeva k naslednjim splošnim ciljem, pri čemer poseben poudarek namenja posebnim potrebam MSP na evropski in svetovni ravni:

(a) povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(b) spodbujati kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP.

2. Izpolnitev ciljev iz odstavka 1 se meri z naslednjimi kazalniki:

(a) z odstotkom rasti industrijskega sektorja Unije glede na skupno rast bruto domačega proizvoda (BDP);

(b) rastjo industrijske proizvodnje Unije v okolju prijaznih industrijah;

(c) spremembami v upravnem bremenu MSP;

(d) rastjo MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih

(e) in ravnjo prometa MSP.

3. Program podpira izvajanje strategije Evropa 2020 in prispeva k doseganju cilja „pametne, trajnostne in vključujoče rasti“. Program predvsem prispeva k osrednjemu cilju v zvezi z zaposlovanjem.

POGLAVJE II Posebni cilji in področja ukrepanja

Člen 3 Posebni cilji

1. Posebni cilji programa so:

(a) izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

(b) podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami;

(c) izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov;

(d) izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu.

2. Pri izvajanju programa se podpira potreba podjetij, da se prilagodijo nizkoogljičnemu gospodarstvu, ki se bo prilagodilo podnebju in gospodarno izkoriščalo energijo in vire.

3. Za merjenje vpliva programa pri doseganju posebnih ciljev iz odstavka 1 se uporabljajo kazalniki uspešnosti. Navedeni kazalniki so določeni v Prilogi I.

Člen 4 Proračun

1. Finančni okvir za izvajanje programa znaša 2,522 milijard EUR, od tega pa bo približno 1,4 milijarde EUR namenjenih finančnim instrumentom.

2. Finančni okvir, ki ga določa ta uredba, lahko krije tudi stroške, povezane s pripravljalnimi dejavnostmi in dejavnostmi spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebne za upravljanje programa in uresničitev njegovih ciljev, zlasti študijami, sestanki strokovnjakov, ukrepi na področju obveščanja in sporočanja, vključno s sporočanjem znotraj družb o političnih prednostih Unije, če so povezani s splošnimi cilji te uredbe, stroški v zvezi z omrežji IT, ki so povezani z obdelavo in izmenjavo informacij, skupaj z vsemi drugimi stroški za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju tega programa.

3. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi se lahko pokrijejo tudi stroški tehnične in administrativne pomoči, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med tem programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta[21]. Če je potrebno, se za pokrivanje podobnih stroškov odobrena proračunska sredstva lahko vnesejo v proračun tudi po letu 2020, da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bi bili dokončani do 31. decembra 2020.

Člen 5 Sodelovanje tretjih držav

1. Pri programu lahko sodelujejo:

(a) Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA), države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP) v skladu s pogoji, določenimi v Sporazumu o EGP, in druge evropske države, kadar to dovoljujejo sporazumi in postopki;

(b) države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke v skladu s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Unije, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta ali podobnih dogovorih;

(c) države, ki spadajo na področje uporabe evropskih sosedskih politik, kadar tako dovoljujejo sporazumi in postopki, in kadar je to skladno s splošnimi principi in splošnimi pogoji in določili za sodelovanje teh držav v programih Unije, določenimi z ustreznimi okvirnimi sporazumi, protokoli k pridružitvenim sporazumom in odločbami pridružitvenega sveta.

2. Če pogoji iz navedenega odstavka niso izpolnjeni ali če se navedene države odločijo, da ne bodo sodelovale v programu, lahko v ukrepih iz te uredbe sodelujejo subjekti, ki imajo sedež v državah iz odstavka 1 ali subjekti, ki imajo sedež v ostalih tretjih državah.

3. Takšni subjekti niso upravičeni do finančnih prispevkov Unije, razen kadar je to nujno za program, zlasti v zvezi s konkurenčnostjo in dostopom podjetij Unije na trg. Navedena izjema ne velja za subjekte, ki ustvarjajo dobiček.

Člen 6  Ukrepi za izboljšanje okvirnih pogojev za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije

1. Komisija podpira ukrepe za izboljšanje in povečanje konkurenčnosti in trajnosti podjetij Unije, zlasti pa MSP, da bi povečala učinkovitost, skladnost in doslednost nacionalnih politik, ki podpirajo konkurenčnost, trajnost in rast podjetij v Evropi.

2. Komisija lahko podpira ukrepe, namenjene za razvoj novih strategij konkurenčnosti. Takšni ukrepi lahko obsegajo:

(a) ukrepe za izboljšanje oblikovanja, izvajanja in ocenjevanja politik, ki vplivajo na konkurenčnost in trajnost podjetij, vključno z odzivanjem na nesreče, ter za zagotovitev razvoja ustreznih infrastruktur, grozdov in poslovnih mrež svetovnega razreda, okvirnih pogojev in razvoja trajnostnih proizvodov, storitev in procesov;

(b) ukrepe za spodbujanje sodelovanja pri oblikovanju politike in izmenjavi dobrih praks med državami članicami, drugimi državami, ki sodelujejo v programu, in glavnimi konkurenti Unije, ter za obravnavanje mednarodnih vidikov politik za konkurenčnost;

(c) podporo oblikovanju politike o MSP in sodelovanju med oblikovalci politike, zlasti zato, da bi bili programi ter ukrepi za MSP dostopnejši.

3. Komisija lahko podpre pobude, ki spodbujajo nastanek konkurenčnih sektorjev na podlagi medsektorskih dejavnosti na področjih, za katera je značilen velik delež MSP in ki močno prispevajo k BDP Unije. Takšne pobude spodbujajo razvoj novih trgov in oskrbo z blagom in storitvami na podlagi najkonkurenčnejših poslovnih modelov ali spremenjenih vrednostnih verig., Vključujejo pobude za povečanje produktivnosti, učinkovitosti virov, trajnosti in socialne odgovornosti gospodarskih družb.

Člen 7 Ukrepi za spodbujanje podjetništva

1. Komisija prispeva k spodbujanju podjetništva z izboljšanjem okvirnih pogojev, ki vplivajo na razvoj podjetništva. Komisija podpira poslovno okolje, ki je ugodno za razvoj in rast podjetij.       

2. Posebno pozornost je treba nameniti mladim podjetnikom, novim in potencialnim podjetnikom ter ženskam v podjetništvu, kakor tudi posebnim ciljnim skupinam.

3. Komisija lahko podpre ukrepe držav članic za širjenje podjetniškega znanja, izkušenj in odnosa, zlasti med potencialnimi in mladimi podjetniki.

Člen 8 Ukrepi za izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

1. Komisija podpira ukrepe, katerih namen je izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v fazah njihovega ustanavljanja in razvoja, in ki dopolnjujejo uporabo finančnih instrumentov za MSP v državah članicah na nacionalni in regionalni ravni. Da bi se zagotovila komplementarnost, bodo ti ukrepi natančno usklajeni z ukrepi, ki se izvajajo v okviru kohezijske politike in na nacionalni ravni. Cilj takšnih ukrepov je spodbuditi zagotavljanje tako lastniškega kot dolžniškega kapitala.

2. Komisija na podlagi povpraševanja na trgu in v okviru ukrepov iz odstavka 1 razvija ukrepe za izboljšanje čezmejnega in večdržavnega financiranja, s tem pa pomaga MSP, da internacionalizirajo svoje dejavnosti v skladu s pravom Unije.

3. Podrobnosti o ukrepih iz odstavka 1 tega člena so določene v Prilogi II.

Člen 9 Ukrepi za izboljšanje dostopa do trgov

1. Komisija namerava še naprej podpirati mrežo Enterprise Europe Network za namen nadaljnjega izboljševanja konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge.

2. Komisija lahko podpre ukrepe za izboljšanje dostopa MSP na enotni trg, ki vključujejo zagotavljanje informacij in ozaveščanje.

3. Namen posebnih ukrepov bo omogočiti lažji dostop MSP na trge zunaj Unije in okrepiti obstoječe storitve podpore na navedenih trgih. MSP lahko prejmejo pomoč iz programa v zvezi s standardi in pravicami intelektualne lastnine v prednostnih tretjih državah.

4. Namen ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa, je lahko spodbuditi mednarodno industrijsko sodelovanje, vključno z industrijskimi in regulativnimi dialogi s tretjimi državami. Namen posebnih ukrepov je lahko zmanjšati razlike med Unijo in drugimi državami v regulativnih okvirih za industrijske proizvode, na področju industrijske politike in pri izboljšanju poslovnega okolja.

POGLAVJE III Izvajanje programa

Člen 10 Letni delovni program

1. Komisija za namene izvajanja programa sprejme letni delovni program v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2). V letnih delovnih programih se navedejo zastavljeni cilji, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in njihov skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, ki jih bo treba financirati, navedbo zneska, dodeljenega vsakemu ukrepu, in okvirni časovni razpored izvajanja, kakor tudi ustrezne kazalnike za spremljanje učinkovitosti pri ustvarjanju rezultatov in dosežkih ciljev. V zvezi z donacijami vključujejo prednostna področja, temeljna merila ocenjevanja in najvišjo stopnjo sofinanciranja.

2. Komisija izvaja program v skladu s finančno uredbo (Uredba (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba]).

3. Z izvajanjem programa se zagotovi, da podprti ukrepi upoštevajo prihodnje dosežke in potrebe, zlasti po vmesni oceni iz člena 12(3), in da ustrezajo razvijajočim se trgom, gospodarstvu in spremembam v družbi.

Člen 11 Podporni ukrepi

1. Poleg ukrepov, zajetih v delovnem programu iz člena 10, Komisija redno izvaja podporne ukrepe, vključno z:

(a) analizo in spremljanjem sektorskih in medsektorskih vprašanj v zvezi s konkurenčnostjo;

(b) opredelitvijo dobrih praks in pristopov politike ter njihovim nadaljnjim razvojem;

(c) oceno učinka ukrepov Unije, ki so še zlasti pomembni za konkurenčnost podjetij, da bi se opredelila področja obstoječe zakonodaje, ki jo je treba poenostaviti, ali področja, na katerih je treba predlagati nove zakonodajne ukrepe;

(d) oceno zakonodaje, ki vpliva na podjetja, posebne industrijske politike in ukrepov, povezanih s konkurenčnostjo;

2. Ti podporni ukrepi iz odstavka 1 niso nujno del letnih delovnih programov iz člena 10.

Člen 12 Spremljanje in ocenjevanje

1. Komisija spremlja izvajanje in upravljanje programa.

2. Komisija sestavi letno poročilo o spremljanju, v katerem prouči učinkovitost in uspešnost podpornih ukrepov v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in, kjer je mogoče, vpliva. Poročilo vsebuje informacije o znesku porabe, povezane s podnebjem, in vplivu podpore na cilje v zvezi s podnebnimi spremembami, in sicer do te mere, da zbiranje teh podatkov ne ustvarja neupravičenega upravnega bremena za MSP.

3. Komisija najpozneje do leta 2018 pripravi poročilo o vrednotenju v zvezi z doseganjem ciljev vseh ukrepov, ki so prejeli podporo iz programa, in sicer tako na ravni rezultatov kot učinkov, učinkovitostjo porabe sredstev in njeno dodano evropsko vrednostjo, da bi sprejela odločitev glede podaljšanja, spremembe ali ukinitve ukrepov. Poročilo o vrednotenju obravnava tudi obseg poenostavitve, notranje in zunanje usklajenosti, stalne ustreznosti vseh ciljev ter prispevka ukrepov k prednostnim nalogam Unije v zvezi s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo. Upošteva rezultate vrednotenj dolgoročnega vpliva predhodnih ukrepov.

4. Pripravi se poročilo o vrednotenju v zvezi z dolgoročnimi vplivi in trajnostjo učinkov ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri odločitvi o možni prenovitvi, spremembi ali prekinitvi naslednjega ukrepa.

5. Pripravijo se ključni kazalniki uspešnosti, ki predstavljajo trdno podlago za oceno tega, v kolikšni meri so bili doseženi cilji ukrepov, ki so prejeli podporo iz programa. Merijo se na podlagi vnaprej opredeljenih izhodišč, ki odražajo stanje pred izvajanjem ukrepov.

6. Vse vključene strani Komisiji predložijo vse podatke in informacije, ki so potrebne za spremljanje in ocenjevanje zadevnih ukrepov.

POGLAVJE IV Finančne določbe in oblike finančne pomoči

Člen 13 Oblike finančne pomoči

Finančna pomoč Unije, ki izhaja iz programa, se lahko izvaja posredno s prenosom nalog za izvrševanje proračuna na subjekte, navedene v členu XX Uredbe (EU) št. XXX/2012 [nova finančna uredba].

Člen 14 Finančni instrumenti

1. Naloga finančnih instrumentov iz programa je omogočiti v rast usmerjenim MSP lažji dostop do finančnih sredstev. Finančni instrumenti vključujejo kapitalsko in jamstveno shemo za posojila.

2. Finančni instrumenti za v rast usmerjena MSP se lahko, kjer je to primerno, združujejo z drugimi finančnimi instrumenti, ki jih vzpostavijo države članice in njihovi upravni organi v skladu s [členom 33(1)(a) Uredbe (EU) št. XXX/201X [nova uredba o strukturnih skladih]], ter donacijami, ki jih financira Unija med drugim tudi v okviru te uredbe.

3. Cilj finančnih instrumentov je ohranitev vrednosti sredstev iz proračuna Unije. Ustvarijo lahko sprejemljive donose, s čimer se dosežejo cilji drugih partnerjev ali vlagateljev.

4. V skladu s členom 18(4) Uredbe (EU) št. XXXX/2012 [nova finančna uredba] bodo prihodki in povračila, ustvarjeni s finančnim instrumentom, dodeljeni temu finančnemu instrumentu. Prihodki in povračila iz dejavnosti finančnih instrumentov, vzpostavljenih že v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013, pri čemer so se te dejavnosti začele izvajati v tem obdobju, bodo dodeljeni finančnemu instrumentu v obdobju 2014–2020.

Člen 15 Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z izvajanjem preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugemu protipravnemu ravnanju ter z učinkovitim preverjanjem, ob odkritju nepravilnosti pa z izterjavo neupravičeno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče lahko opravijo revizije na podlagi dokumentacije in pregledov na kraju samem pri vseh prejemnikih donacij, izvajalcih in podizvajalcih ter drugih tretjih straneh, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (urad OLAF) lahko opravi preglede in inšpekcije na kraju samem pri gospodarskih subjektih, ki jih neposredno ali posredno zadeva takšno financiranje, v skladu s postopki iz Uredbe (Euratom, ES) št. 2185/96, da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o donaciji ali pogodbo o financiranju s strani Unije prišlo do goljufije, korupcije ali katerega koli drugega protipravnega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4. Ne glede na prvi in drugi pododstavek se v sporazumih o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami ter sporazumih in sklepih o donacijah ter pogodbah, ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, Komisija, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblastijo za opravljanje revizij ter pregledov in inšpekcij na kraju samem.

POGLAVJE V Odbor in končne določbe

Člen 16 Odbor

1. Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 17 Delegirani akti

1. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 18 sprejema delegirane akte v zvezi s spremembami kazalnikov s seznama iz Priloge I k tej uredbi, če se izkaže, da ti kazalniki niso ustrezni za merjenje napredka pri doseganju splošnih in posebnih ciljev programa.

2. Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 18 sprejema delegirane akte v zvezi s spremembami podrobnosti o posebnih ukrepih iz Priloge II k tej uredbi, če tako zahtevajo gospodarsko tržna dogajanja ali glede na rezultate, dosežene z jamstveno shemo za posojila Okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije ter instrumenta za porazdelitev tveganja iz 7. okvirnega programa sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja.

3. Kadar je to nujno zaradi izrednih razmer, kot so hitro se spreminjajoče gospodarske razmere, velja postopek iz člena 19 za delegirane akte, sprejete v skladu s tem členom.

Člen 18 Izvajanje pooblastil

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz člena 17 se na Komisijo prenese za obdobje sedmih let od [datuma začetka veljavnosti temeljnega zakonodajnega akta].

3. Prenos pooblastila iz člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Odločitev začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 17, začne veljati le, če temu Evropski parlament ali Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki ga prejmeta v zvezi z navedenim aktom, ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet oba uradno obvestita Komisijo, da sprejetju akta ne nameravata nasprotovati. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19 Nujni postopek

1. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se ne izrazi nasprotovanje v skladu s odstavkom 2. V obvestilu o delegiranih aktih Evropskemu parlamentu in Svetu se navedejo razlogi za uporabo nujnega postopka.

2. Evropski parlament ali Svet lahko delegiranemu aktu nasprotujeta v skladu s postopkom iz člena 18(5). V takšnem primeru Komisija razveljavi akt takoj po prejemu obvestila Evropskega parlamenta ali Sveta o odločitvi za nasprotovanje.

Člen 20 Razveljavitev in prehodne določbe

1. Sklep 1639/2006/ES se razveljavi s 1. januarjem 2014.

2. Vendar ukrepi, ki so se začeli izvajati v skladu s Sklepom 1639/2006/ES, in finančne obveznosti, povezane z navedenimi ukrepi, še naprej veljajo v skladu z navedenim sklepom, dokler niso izpolnjene.

3. Z dodeljenimi finančnimi sredstvi iz člena 4 se lahko pokrijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med tem programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s Sklepom1639/2006/ES.

Člen 21 Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

Za Evropski parlament                                  Za svet

predsednik                                                     predsednik

PRILOGA I Kazalniki za splošne in posebne cilje

Splošni cilj: || 1. Povečati konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik učinka[22] || Trenutno stanje || Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

rast industrijske konkurenčnosti[23] sprememba upravnega bremena za MSP (št. dni za ustanovitev novega podjetja) rast industrijske proizvodnje EU v okolju prijaznih industrijah (% spremembe glede na prejšnje leto) || 2009: –3,1 %, 2008: –0,3 %, 2007: + 0,7 % 2009: –3,1 % Število dni za ustanovitev novega MSP: 7 delovnih dni 6 do 7-odstotna letna rast v zadnjih nekaj letih || 1-odstotna letna rast in 5-odstotna rast v letu 2015 zmanjšanje števila dni za ustanovitev novega MSP: 3 delovni dnevi v letu 2020. v povprečju 8-odstotna letna rast v naslednjem desetletju; cilj do leta 2015 je 50-odstotno povečanje proizvodnje

Splošni cilj: || 2. Spodbuditi kulturo podjetništva in podpreti ustanavljanje in rast MSP

Kazalnik učinka || Trenutno stanje || Dolgoročni cilj in mejnik (2020)

rast MSP v smislu dodane vrednosti in števila zaposlenih povratne informacije od MSP in drugih končnih upravičencev o dodani vrednosti, uporabnosti in ustreznosti programa (ki jih je treba izmeriti v ocenah programa), pridobljene prek mreže Enterprise Europe Network in spletnih raziskav raven prometa MSP (zagoni in ugašanje) || leta 2010 so MSP ustvarila več kot 58 % skupnega prometa EU (BDV); skupno število zaposlenih v MSP: 87,5 milijona (67 % delovnih med v zasebnem sektorju v EU) 78-odstotno zadovoljstvo in pozitivne povratne informacije o dodani vrednosti mreže Enterprise Europe Network || 4-odstotno letno povečanje bruto dodane vrednosti MSP; 1-odstotna letno povečanje števila zaposlenih v MSP več kot 80-odstotno zadovoljstvo glede dodane vrednosti mreže Enterprise Europe Network

Poseben cilj: || Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma

Kazalnik rezultatov || Zadnji znan rezultat || Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Dejavnosti za izboljšanje konkurenčnosti število sprejetih ukrepov za poenostavitev število preverjanj ustreznosti na področju kakovosti in dodane vrednosti dejavnosti raven sprejemanja evropske trajnostne proizvodnje in proizvodnih orodij, vključno s sistemom za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), znakom za okolje in okoljskim oblikovanjem, v podjetjih || Program Komisije za poenostavitev je bil dopolnjen leta 2010 in namerava zmanjšati upravne postopke za 25 % v letu 2012. Do leta 2010 se je vsako leto izvedlo 5 ukrepov za poenostavitev. Leta 2010 so se začela izvajati štiri preverjanja ustreznosti, ki so vključevala tudi zainteresirane strani, in sicer na področju okoljske, prometne, zaposlitvene in industrijske politike. Povratne informacije so vključevale pripombe o zakonodaji in dodani vrednosti dejavnosti. Približno 35 000 certifikatov ISO 14001 EMS in 4500 registracij v sistemu EMAS, 18 000 licenc za znak za okolje EU. || Približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto. Pristop s povratnimi informacijami in preverjanji ustreznosti se bo razširil tudi na druge politike in pripeljal do poenostavitev, ki bodo pozitivno vplivale na industrijo. Predvidenih je največ dvanajst preverjanj ustreznosti, cilj pa je boljša ureditev. Veliko število podjetij spremlja svojo uspešnost, uporablja sisteme ravnanja z okoljem in dosega izboljšave na področju produktivnosti virov in okoljske uspešnosti. Velik del proizvodnje predstavljajo okolju prijazni proizvodi, ki so gospodarni z viri.

Oblikovanje politike o MSP število držav članic, ki uporabljajo test MSP večja vseevropska medijska pozornost za evropsko nagrado za podjetništvo z medijskimi objavami/članki v vseh državah članicah krajši čas za ustanovitev in manj zapletenosti za nova podjetja || število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 15 DČ število medijskih objav/člankov v vseh državah članicah: 60 v letu 2010 krajši čas za ustanovitev: 7 delovnih dni || število držav članic, ki uporabljajo test MSP: 21 DČ število medijskih objav/člankov v vseh državah članicah: 80 krajši čas za ustanovitev: 5 delovnih dni

Novi poslovni okviri število novih proizvodov/storitev na trgu raven dodatnega izvoza in ustrezni denarni zneski povratne informacije zainteresiranih strani o kakovosti in dodani vrednosti dejavnosti || Ta dejavnost je bila do zdaj omejena na omejeno analitično delo. || V letu 2017 naj bi bilo skupaj 5 novih proizvodov/storitev (to število naj bi se povečalo na 15 v letu 2018 in 25 v letu 2019). V zvezi z izvozom v letu 2017 še ni pričakovati vpliva. Delež izvoza prve generacije sodelujočih MSP se bo pokazal leta 2018, cilj pa je 20-odstotno povečanje. V raziskavi, ki bo opravljena konec leta 2017, se bo pri najmanj 70 % MSP, ki bodo sodelovala v letu 2014, pokazal pozitiven vpliv na njihov promet.

Turizem število prošenj za financiranje odstotek MSP (in gibanje) v prošnjah za možnosti financiranja, povezanih s turizmom število subjektov, ki sprejmejo evropsko oznako kakovosti turizma število destinacij, ki sprejmejo razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih podpira pobuda Evropska območja odličnosti || skupno število prošenj za financiranje (pri vseh razpisih za zbiranje predlogov): približno 75 na leto (povprečje za leto 2011) razpisi za zbiranje predlogov do zdaj še niso bili naslovljeni neposredno na MSP evropske oznake kakovosti turizma ni sprejel še noben subjekt (ukrep je v pripravi) skupaj 98 dodeljenih nazivov evropskega območja odličnosti (v povprečju 20 na leto – 10 leta 2007, 20 leta 2008, 22 leta 2009, 25 leta 2010 in 21 leta 2011) || skupno število prošenj za financiranje (pri vseh razpisih za zbiranje predlogov): več kot 100 na leto 30 % razpisov za zbiranje predlogov naslovljenih na MSP 50-odstotno pokritje shem vrednotenja, upravičenih do sodelovanja pri evropski oznaki kakovosti turizma 200 in več destinacij, ki sprejmejo razvojne modele trajnostnega turizma, ki jih podpira pobuda Evropska območja odličnosti (do 30 na leto).

Poseben cilj: || Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

Kazalnik rezultatov || Zadnji znan rezultat || Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Podpora podjetništvu povratne informacije o pogledu javnosti na podjetništvo (% državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev na podlagi ugotovitev Eurobarometra) število držav, ki izvajajo podjetniške rešitve, razvite na ravni EU število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ število sprejetih ukrepov za poenostavitev za MSP || podatki iz let 2007 in 2009 so nespremenjeni in dosegajo 45 % število držav, ki izvajajo podjetniške rešitve, razvite na ravni EU: 22 (2010) število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ: 5 5 ukrepov za poenostavitev na leto (2010). || povečanje deleža državljanov EU, ki bi se odločili za samozaposlitev, na 50 % število držav, ki izvajajo podjetniške rešitve, razvite na ravni EU: 25 število programov, ki se izvajajo na nacionalni ravni in ki so na voljo MSP iz drugih DČ: 10 približno 7 ukrepov za poenostavitev na leto

Poseben cilj: || Izboljšati dostop do finančnih sredstev za MSP v obliki lastniških in dolžniških instrumentov

Kazalnik rezultatov || Zadnji znan rezultat || Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Finančni instrumenti za rast število podjetij, ki prejemajo jamstva za posojila (kredite) in vrednost posojil število podjetij s podporo tveganega kapitala in vrednost naložb (od tega čezmejni posli) || Predlagani instrumenti se še niso začeli uporabljati in so drugačni od sedanjih instrumentov, zato podatki iz sedanjih instrumentov ne morejo biti primerljivi. || število podjetij, ki prejemajo jamstva za posojila (kredite) (+/- 95 000) in vrednost posojil (+/– 0,7 milijarde EUR) število podjetij s podporo tveganega kapitala: (+/- 180) in vrednost investicij (+/– 220 milijonov EUR)

Poseben cilj: || Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Kazalnik rezultatov || Zadnji znan rezultat || Srednjeročni cilj (rezultat) 2017

Enterprise Europe Network število podpisanih sporazumov o partnerstvu bolj prepoznavna znamka mreže in odnos do znamke (npr. ozaveščenost o med MSP) stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev) število MSP, ki prejemajo podporne storitve število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja || Enterprise Europe Network število podpisanih sporazumov o partnerstvu: 1950 (2010) bolj prepoznavna znamka mreže in odnos do znamke: še ni izmerjeno stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): 78 % število MSP, ki prejemajo podporne storitve: 435 000 (2010) število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja: 45 000 (2010) || Enterprise Europe Network število podpisanih sporazumov o partnerstvu: 3000 na leto bolj prepoznavna znamka mreže in odnos do znamke: doseglo 30 % MSP stopnja zadovoljstva strank (% MSP, ki izrazijo zadovoljstvo, dodana vrednost posebnih storitev): >80 % 500 000 MSP na leto, ki prejemajo podporne storitve število MSP, ki sodelujejo v borznem posredništvu in nalogah podjetja: 60 000 na leto

Poslovna podpora MSP na trgih zunaj EU delež (%) MSP, vključenih v mednarodne dejavnosti (izvoz, uvoz, neposredne tuje naložbe in druge dejavnosti) zunaj EU || 13 % (2009) || 17 % (2017)

Mednarodno industrijsko sodelovanje število primerov odobrenih uskladitev med predpisi EU in tretjih držav o industrijskih proizvodih število področij in dobrih praks Akta EU za mala podjetja, ki so jih sprejele sosednje države in države kandidatke || V okviru regulativnega sodelovanja z glavnimi trgovinskimi partnerkami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) obstajata v povprečju 2 ustrezni področji večje uskladitve tehničnih predpisov. V treh političnih regijah (regije držav kandidatk, sosednje vzhodne države in sosednje sredozemske države) so bila v povprečju regulirana vsaj 3 od 10 področij politike Akta za mala podjetja. || 3 ustrezna področja bistvene uskladitve tehničnih predpisov z glavnimi trgovinskimi partnerkami (ZDA, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo, Rusijo, Kanado, Indijo) (2017) 5 področij politike Akta za mala podjetja v treh političnih regijah (regija držav kandidatk, sosednje vzhodne države in sosednje sredozemske države) (2017)

PRILOGA II

Ukrepi za izboljšanje dostopa MSP do financiranja

1. Ukrepi za izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev vključujejo kapitalsko in jamstveno shemo za posojila.

2. Kapitalska shema Programa za konkurenčnost in MSP, kapitalska shema za rast, se izvaja kot okvir enotnega kapitalskega finančnega instrumenta EU, ki podpira rast ter raziskave, razvoj in inovacije podjetij Unije vse od začetkov (vključno z začetnim kapitalom) do faze rasti, finančno podporo pa prejema iz programa Obzorje 2020 in tega programa.

Kapitalska shema za rast uporablja enak izvedbeni mehanizem kot kapitalska shema za raziskave, razvoj in inovacije, ki bo oblikovana v okviru programa Obzorje 2020 na podlagi spodaj navedenih pogojev.

3. Jamstvena shema za posojila se izvaja kot del enotnega dolžniškega finančnega instrumenta, ki podpira rast ter raziskave, razvoj in inovacije podjetij Unije, uporablja pa enak izvedbeni mehanizem kot dolžniška shema, ki temelji na povpraševanju MSP, in ki bo oblikovana v okviru programa Obzorje 2020 (RSI II) na podlagi spodaj navedenih pogojev.

4. Kapitalska shema in jamstvena shema za posojila sta skladni z določbami o finančnih instrumentih v finančni uredbi in delegiranem aktu, ki nadomešča izvedbene predpise, ter s podrobnejšimi posebnimi operativnimi zahtevami, ki bodo določene v smernicah Komisije.

5. Kapitalska in jamstvena shema za posojila dopolnjujeta uporabo finančnih instrumentov s strani držav članic za MSP v okviru kohezijske politike.

6. Kapitalska in jamstvena posojilna shema lahko, kadar je to primerno, omogoči združevanje finančnih sredstev z državami članicami, ki so pripravljene prispevati del sredstev iz strukturnih skladov, ki jim je bil dodeljen v skladu s [členom 33(1)(a) uredbe o strukturnih skladih].

7. Prihodki in povračila, povezana s pomočjo za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF 2) v Okvirnem programu za konkurenčnost in inovacije (Sklep št. 1639/2006 Evropskega parlamenta in Sveta, se pripišejo Programu za konkurenčnost in MSP.

8. Finančni instrumenti za MSP, ki so usmerjena v rast, se izvajajo v skladu z ustreznimi predpisi EU o državni pomoči.

Kapitalska shema za rast

1. Kapitalska shema za rast se osredotoča na sklade, ki zagotavljajo tvegani kapital in dolžniško-lastniška finančna sredstva, kot so podrejena in konzorcijska posojila, podjetjem v fazi širitve in rasti, zlasti pa tistim, ki poslujejo v tujini, obenem pa ima možnost vlagati v podjetja v zgodnji fazi, in sicer v kombinaciji s kapitalsko shemo za raziskave, razvoj in inovacije iz programa Obzorje 2020. Naložbe kapitalske sheme za rast v slednjem primeru ne smejo presegati 20 % skupnih naložb EU, razen v primerih večstopenjskih skladov, kadar se finančna sredstva iz kapitalske sheme za rast in kapitalske sheme za raziskave, razvoj in inovacije zagotavljajo na sorazmerni osnovi v skladu z naložbeno politiko skladov. Kapitalska shema za rast se izogiba odkupom ali nadomeščanju kapitala, namenjenega za razpustitev prevzetega podjetja. Komisija se lahko odloči, da v skladu s spreminjajočimi se razmerami na trgu spremeni 20-odstotni prag.

2. Podpora ima obliko ene od naslednjih naložb:

(a) neposredno iz Evropskega investicijskega sklada (EIS) ali s strani drugih subjektov, ki so odgovorni za izvajanje v imenu Komisije, ali

(b) skladi skladov ali naložbeni instrumenti, ki vlagajo na čezmejni ravni in jih ustanovi EIS ali drugi subjekti, ki so odgovorni za izvajanje v imenu Komisije skupaj z zasebnimi vlagatelji in/ali nacionalnimi javnimi finančnimi institucijami.

Jamstvena shema za posojila

1. Jamstveno shemo za posojila upravlja EIS ali drugi subjekti, ki so odgovorni za izvajanje v imenu Komisije. Shema zagotavlja:

· posredna osebna jamstva in druge dogovore o delitvi tveganja za jamstvene sheme;

· neposredna jamstva in druge dogovore o delitvi tveganja za vse druge finančne posrednike, ki izpolnjujejo merila za upravičenost.

2. Jamstveno shemo za posojila sestavljata naslednja ukrepa:

· prvi ukrep, tj. financiranje dolga prek posojil, vključno s podrejenimi in konzorcijskimi posojili, ali zakupa zmanjšuje posebne težave, s katerimi se spopadajo MSP pri dostopu do finančnih sredstev bodisi zaradi zaznanega visokega tveganja ali premalo zadostnega razpoložljivega zavarovanja;

· drugi ukrep, tj. listninjenje dolžniških finančnih portfeljev MSP, sprosti dodatno dolžniško financiranje za MSP v okviru ustreznih dogovorov delitve tveganja s ciljnimi institucijami. Podpora za takšne transakcije je za podjetje pogojena z obveznostjo, da v razumnem časovnem obdobju uporabi občuten delež likvidnosti ali sproščenega kapitala za nova posojila za MSP. Znesek tega novega financiranja posojil se izračuna glede na znesek zajamčenega tveganja premoženjske bilance banke ter se o njem skupaj s časovnim obdobjem pogaja posamezno z vsako institucijo izvora.

3. Razen v primeru posojil v listninskih portfeljih, jamstvena shema za posojila pokriva posojila do zneska 150 000 EUR in z najnižjo zapadlostjo 12 mesecev. Jamstvena shema za posojila se oblikuje tako, da bo možno poročati o inovativnih MSP, ki so prejela podporo, tako v smislu števila kot obsega posojil.

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.         OKVIR PREDLOGA/POBUDE

            1.1.      Naslov predloga/pobude

            1.2.      Zadevna področja ABM/ABB

            1.3.      Vrsta predloga/pobude

            1.4.      Cilji

            1.5.      Utemeljitev predloga/pobude

            1.6.      Trajanje ukrepa in finančnih posledic

            1.7.      Načrtovani načini upravljanja

2.         UKREPI UPRAVLJANJA

            2.1.      Določbe glede spremljanja in poročanja

            2.2.      Sistem upravljanja in nadzora

            2.3.      Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

3.         OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

            3.1.      Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

            3.2.      Ocenjeni učinek na odhodke

            3.2.1.   Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

            3.2.2.   Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

            3.2.3.   Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

            3.2.4.   Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

            3.2.5.   Sodelovanje tretjih strani pri financiranju

            3.3.      Ocenjeni učinek na prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.         OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.      Naslov predloga/pobude

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (2014–2020)

1.2.      Zadevna področja v okviru ABM/ABB[24]

Področje:         Podjetništvo in industrija

Dejavnosti:       Konkurenčnost, industrijska politika, inovacije in podjetništvo

Sedanje področje politike je skladno s sedanjo strukturo ABB. Za proračunsko leto 2014 bo po sprejetju Sporazuma o finančni perspektivi za obdobje 2014–2020 opredeljena nova struktura proračuna.

1.3.      Vrsta predloga/pobude

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep, ki je nadaljevanje pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa[25].

x Predlog/pobuda je namenjena podaljšanju obstoječega ukrepa.

¨ Predlog/pobuda se nanaša na ukrep z novo usmeritvijo.

1.4.      Cilji

1.4.1.   Večletni strateški cilji Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo

Večletni strateški cilj, ki ga zastavlja predlagani program, je izvajanje strategije Evropa 2020, ki s svojimi vodilnimi pobudami za pametno, trajnostno in vključujočo rast, opisuje ukrepe za povečanje dolgoročne trajnosti in konkurenčnosti podjetij EU v prihodnosti. Program bo tudi spodbujal kulturo podjetništva in podpiral ustanavljanje in rast MSP. Predlagani program bo predvsem prispeval k doseganju osrednjega cilja v zvezi z zaposlovanjem (zaposlenih naj bi bilo 75 % prebivalcev v starosti od 20 do 64 let).

1.4.2.   Specifični cilji in zadevne dejavnosti ABM/ABB

1.         Izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij Unije, vključno s sektorjem turizma;

2.         Podpirati podjetništvo, tudi med posebnimi ciljnimi skupinami

3.         Izboljšati dostop MSP do finančnih sredstev

4.         Izboljšati dostop do trgov v Uniji in po svetu

Srednjeročni cilji teh posebnih ciljev so opisani v Prilogi I k uredbi.

Zadevne dejavnosti AMB/ABB

Nova struktura proračuna bo opredeljena po sprejetju Sporazuma o finančni perspektivi za obdobje 2014–2020.

1.4.3.   Pričakovani izid in učinki

Navedite, kakšne posledice naj bi imel predlog/pobuda na upravičence / ciljne skupine.

Končni cilj predlaganega programa je ustvariti pozitivne spremembe v gospodarskih razmerah Evropske unije in njenih podjetjih, kot so višja rast, višja stopnja zaposlenosti in večje število novih podjetij. Prizadevanja se bodo osredotočila na prispevanje k ciljem strategije Evropa 2020 in njenim vodilnim usmeritvam, in sicer s podporo dejavnostim vodilne pobude „Celostna industrijska politika za dobo globalizacije“ ter pregledom Akta za mala podjetja.

Glavni namen in vloga programa je podpreti razvoj, usklajevanje in izvajanje sodobne in učinkovite evropske politike za konkurenčnost s posebnim poudarkom na MSP.

Posebni cilji iz točke 1.4.2 se bodo izpolnili s/z:

– zagotavljanjem boljšega dostopa do finančnih sredstev za MSP, ki so usmerjena v rast in ki imajo možnost za internacionalizacijo;

– boljšimi storitvami za podporo poslovanju in informacijskimi storitvami za MSP, tako na notranjem trgu kot zunaj njega;

– boljšo izmenjavo najboljših praks in informacij, primerjalnimi analizami in usklajevanjem politike na regionalnih, nacionalni in evropski ravni;

– izboljšano konkurenčnostjo ciljnih sektorjev.

Evropska podjetja so glavne zainteresirane strani, na katere vplivajo vsi temeljni vzroki problema, na katerega se mora odzvati novi program. MSP čutijo večje posledice kot večja podjetja zaradi svojih značilnosti v smislu lastništva kapitala, upravljanja in metod financiranja, ki zahtevajo prilagojeno posredovanje politike. Ker so MSP glavni vir novih delovnih mest v EU, njihov razvoj neposredno vpliva na delovno silo. Rešitev problemov, s katerimi se spopadajo MSP, pa bi v veliki meri tudi izboljšalo obete za zaposlitev v EU.

1.4.4.   Kazalniki izida in učinkov

Navedite, s katerimi kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude.

Pristop upravljanja, ki temelji na rezultatih in ki se uporablja v sedanjem programu in letnem spremljanju njegove uspešnosti, se je izkazal za uspešnega pri predstavitvi dosežkov programa in povečanju odgovornosti EU. Novi program na podlagi teh izkušenj in ob upoštevanju prejetih priporočil o ocenjevanju vsebuje jasno načelo posredovanja (kadar operativni cilji SMART prispevajo k doseganju splošnih ciljev) in niz ustreznih kazalnikov vpliva in rezultatov. Glede na časovni razmik med doseganjem rezultatov in njihovim vplivom na splošne cilje se bo napredek pri doseganju teh ciljev praviloma meril vsaka tri leta, napredek pri doseganju operativnih ciljev pa se bo meril vsako leto. Celoten seznam kazalnikov je na voljo v Prilogi I k predlogu uredbe Komisije.

1.5.      Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.   Potrebe, ki jih je treba kratkoročno ali dolgoročno zadovoljiti

Predlagani program bo nudil podporo Komisiji, državam članicam in glavnim zainteresiranim stranem pri oblikovanju, usklajevanju in izvajanju učinkovitih politik in podpornih dejavnosti, povezanih s konkurenčnostjo in podjetništvom, katerih namen je obravnavati naslednje dolgoročne izzive:

– problematičen dostop do finančnih sredstev,

– nizke ravni ustanavljanja MSP,

– problemi na področju industrijske specializacije,

– omejena zmogljivost za prilagajanje izzivom trajnosti,

– omejena internacionalizacija MSP,

– šibek podjetniški duh in

– neugodno poslovno okolje.

Novi program bo na kratkoročni in srednjeročni ravni obravnaval naslednje ovire v politiki ter tržne in institucionalne ovire:

– neusklajenost politike,

– asimetrije informacij,

– visoki stroški transakcij in

– razdrobljenost zakonodajnega okolja.

1.5.2.   Dodana vrednost sodelovanja EU

EU ima edinstven položaj za zagotavljanje evropskega izhodišča za izmenjavo politik in vzajemno učenje na področju konkurenčnosti in politik, povezanih z MSP, ki vključuje nacionalne, regionalne in evropske zainteresirane strani. Dejavnosti EU prinašajo dodano vrednost dejavnostim na nacionalni oziroma regionalni ravni, saj v zbiranje in analizo podatkov in oblikovanje statističnih orodij in metod ter skupnih kazalnikov vnašajo evropsko razsežnost. Takšen vseevropski dokaz je predpogoj za izčrpno analizo ključnih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost in MSP.

1.5.3.   Izkušnje, pridobljene iz podobnih preteklih izkušenj

Ocenjevanje programa PPI

Komisija je opravila vmesno in končno oceno Programa za podjetništvo in inovativnost (PPI) (aprila 2009 in aprila 2011) ter vmesno oceno programa CIP (marca 2010). Te ocene programov PPI in CIP so pokazale, da so cilji programa ustrezni in skladni s strateškimi cilji politik EU. Napredek se je pokazal kljub omejenemu proračunu, zlasti pri najpomembnejših ukrepih, ki so usmerjeni v MSP. Intervjuji in drugi dokazi kažejo na jasno evropsko dodano vrednost

Ocenjevanje agencije EACI

Del proračuna programa PPI je bil namenjen Izvajalski agenciji za konkurenčnost in inovativnost (EACI). Ocena, ki je bila dokončana maja 2011, je pokazala, da je agencija EACI dobro poslovala in da je predstavljala učinkovit in uspešen mehanizem za izvajanje pobud, za katere je imela operativno odgovornost. Potrjeno je bilo, da je bilo izvršenih skoraj 100 % proračuna.

Javno posvetovanje

Javno posvetovanje o možnem nasledniku programa CIP se je začelo v okviru postopka ocene učinka. Namenjeno je bilo javnim in zasebnim organizacijam ali posameznikom, ki so želeli izraziti svoje stališče, kot so podjetja, poslovne organizacije, ponudniki podpornih storitev za raziskave in inovacije ter nacionalna, regionalna in javna uprava.

Javno posvetovanje je vključevalo spletno raziskavo, javno konferenco, srečanja s predstavniki držav članic v različnih upravnih odborih CIP in srečanje strateškega svetovalnega odbora CIP. Posvetovanje je potrdilo, da veliko delov sedanjega programa dobro deluje in da je na voljo široka podpora za ohranitev programa EU, namenjenega podpori MSP in ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja. Na srečanjih finančnega foruma MSP, ki so potekala septembra 2010 in marca 2011 se je razpravljalo tudi o vprašanjih v zvezi z dostopom do finančnih sredstev za MSP.

1.5.4.   Skladnost in možnosti dopolnjevanja z drugimi relevantnimi instrumenti

Komisija bo zagotovila učinkovito usklajevanje med pobudami Unije in držav članic na eni strani ter med različnimi pobudami Unije na sorodnih področjih na drugi strani, pri čemer bo osredotočena na evropsko dodano vrednost in zmanjšanje prekrivanj.

Sinergije z drugimi programi se bodo čim bolj povečale zlasti z zagotovitvijo orodja, ki lahko prispeva tudi k doseganju drugih ciljev politike. Mreža Enterprise Europe Network bo zagotavljala sredstvo za povezave z drugimi programi in pobudami v smislu širjenja informacij od zgoraj navzdol, njihovega spodbujanja, kakor tudi zbiranja povratnih informacij od zainteresiranih strani od spodaj navzgor.

Novi program se bo izogibal prekrivanju z drugimi programi: ne bo zajemal ukrepov, usmerjenih v tržne ovire, povezane z inovacijami, ki jih bo zajemal program Obzorje 2020. Finančni instrumenti, predvideni v okviru programa Obzorje 2020, bodo osredotočeni na financiranje podjetij, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah, medtem ko bo novi program usmerjen v MSP v fazi njihove rasti in internacionalizacije. S to ciljno skupino se bo novi program izogibal tudi prekrivanju z evropskim mikrofinančnim instrumentom Progress (mikrofinančni instrument Progress). Slednji je bil vzpostavljen v okviru odziva Unije na krizo zaradi naraščajoče brezposelnosti in socialne izključenosti. Cilj mikrofinančnega instrumenta Progress je povečati dostop do mikrofinanciranja in njegovo razpoložljivost za ranljive skupine, zlasti v socialni ekonomiji. Enako bo veljalo tudi za naslednji instrument po letu 2013, ki bo zajemal tudi naložbe v socialna podjetja. Poleg tega se bodo dejavnosti v zvezi z jamstvom, ki jih vsebuje predlagani program, izvajale skupaj s podobnimi dejavnostmi, ki se financirajo v okviru strukturnih skladov. Naslednik garancijske sheme za MSP bo bolj osredotočen na jamstva, ki podpirajo čezmejna in večdržavna posojila, kakor tudi listninjenje, in sicer v skladu s priporočili Evropskega računskega sodišča. To bo zagotovilo visoko raven dopolnjevanja s programi, kot je JEREMIE, ki so osredotočena na nacionalno in regionalno raven.

Natančno je treba preučiti tudi komplementarnost novega programa in predlaganega instrumenta o partnerstvu. Zunanje ukrepanje Evropske unije bo moralo nujno dopolnjevati zunanjo razsežnost notranjega načrta zagotavljanja trajnostne rasti in delovnih mest v Evropi.

Da bi se dosegli cilji novega programa in kot poudarja sporočilo Komisije o naslednjem večletnem finančnem okviru, je bistveno, da se pri oblikovanju vseh politik Unije in njenih programov financiranja upoštevajo posebni interesi in okoliščine MSP. Prihodnji finančni okvir bo oblikovan tako, da bo omogočal sodelovanje malih podjetij v programih financiranja, in sicer s poenostavitvijo predpisov, zmanjšanjem stroškov sodelovanja, pospešitvijo postopkov za oddajo naročil in vzpostavitvijo enotnih kontaktnih točk, kar bo upravičencem do sredstev Unije olajšalo življenje.

1.6.      Trajanje ukrepa in finančnih posledic

X Časovno omejen predlog/pobuda

– X       trajanje predloga/pobude od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2020

– X       Finančni vpliv (odobritve plačil) od leta 2014 do leta 2024 (v zvezi s finančnimi instrumenti do leta 2035)

¨ Časovno neomejen predlog/pobuda.

– izvedba z začetnim obdobjem postopne krepitve med letoma LLLL in LLLL,

– ki mu sledi polno delovanje.

1.7.      Načrtovani načini upravljanja[26]

X Neposredno centralizirano upravljanje – Komisija.

X Posredno centralizirano upravljanje – prenos izvajanja na:

– X       izvajalske agencije,

– X       organe, ki jih ustanovijo Skupnosti[27],

– ¨      nacionalne javne organe/organe, ki opravljajo javne storitve,

– ¨      osebe, ki se jim zaupa izvedba določenih ukrepov v skladu z naslovom V Pogodbe o Evropski uniji in so določene v relevantnem temeljnem aktu v smislu člena 49 finančne uredbe.

¨ Deljeno upravljanje z državami članicami.

¨ Decentralizirano upravljanje s tretjimi državami.

X Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami:

Pripombe:

Predvideno je, da bo ukrep deloma neposredno upravljala Komisija, deloma posredno pa delegacija izvajalskih agencij.

V zvezi z drugimi možnostmi za posredno upravljanje in glede na naravo ukrepov in projektov, ki so predvideni v predlaganem programu, Komisija preučuje možnost uporabe obstoječe izvajalske agencije. To se bo nanašalo samo na naloge, ki ne vključujejo političnih odločitev.

V nekaterih analitičnih dejavnostih in dejavnostih primerjalne analize je predvideno tudi skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami, kot so Svet Evrope, OECD, Svetovna turistična organizacija Združenih narodov (UNWTO) in Evropska potovalna komisija (ETC).

Finančne instrumente bo izvajal Evropski investicijski sklad.

2.         UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.      Določbe glede spremljanja in poročanja

Navedite pogostost in pogoje

Evropska komisija zagotavlja redno spremljanje izvajanja prihodnjega programa, za kar so neposredno zadolžene službe Komisije, posredno pa posredniki, kot so EIS in izvajalske agencije, ki bi lahko prevzele odgovornost za izvajanje delov programa. Komisija bo pripravila letno poročilo o spremljanju, ki bo preučilo učinkovitost in uspešnost podpornih dejavnosti v smislu finančnega izvajanja, rezultatov in po možnosti vplivov, ter omogočilo morebitne potrebne prilagoditve politike in prednostnih nalog pri financiranju. Merjenje uspešnosti se bo izvajalo na podlagi skladnega sklopa kazalnikov.

Sistem spremljanja in ocenjevanja bo v veliki meri odvisen od sistema sedanjega programa, vendar pa bodo opravljene naslednje izboljšave sistema zbiranja in analize podatkov, kakor tudi pristopa ocenjevanja in spremljanja (na podlagi priporočil iz ocen sedanjega programa):

– oblikovanje novega sklopa posebnih kazalnikov in dogovorov o spremljanju;

– napotila na vodilne kazalnike pobude Evropa 2020 za namen usmeritve postopka upravljanja programa in zagotovitve dodatnega prispevka k postopku spremljanja pobude Evropa 2020;

– uporaba protidejstvenih metodologij, primerjava vzorcev upravičencev s podobno skupino neupravičencev, če je primerno, da bi se vpliv programa na predlagane kazalnike ločil od učinka spreminjajočih se gospodarskih okoliščin;

– zatekanje k tematskim ocenam pri različnih sestavnih delih prihodnjega programa, če je primerno.

Nov program bo podvržen vmesni oceni in zaključni oceni, da bi se opredelil napredek glede na cilje in rezultate. Vmesna ocena bo opravljena konec leta 2017, da jo bo mogoče upoštevati pri pripravi naslednjega instrumenta programa. Naknadna ocena bo izvedena v roku dveh let po zaključku programa.

2.2.      Sistem upravljanja in nadzora

2.2.1.   Ugotovljena tveganja

Proračun programa se bo izvrševal s pomočjo finančnih instrumentov, donacij in javnih naročil. Za vsako od navedenih različnih oblik porabe so značilna različna tveganja. V okviru revizij, ki jih je opravilo Evropsko računsko sodišče in lastnih zaključnih revizij, ki jih je opravila Komisija, so bila ugotovljena naslednja glavna tveganja, ki bi lahko bila značilna za ta program:

Za finančne instrumente: glavno ugotovljeno tveganje se nanaša na upravičenost (mednarodnih finančnih posrednikov in končnih upravičencev), izpolnjevanje pogodbenih obveznosti (prenos zahtev Komisije v pogodbeno dokumentacijo), upoštevanje postopka (neupoštevanje postopkov, ki jih določi Komisija) in uspešnost (nedoseganje vnaprej opredeljenih ciljev).

Te oblike tveganja se bodo obravnavale ob upoštevanju naslednjih dejavnikov:

· bistveni vidiki postopka upravljanja in nadzora izvaja mednarodna finančna institucija;

· Komisija se mora zanesti na velik obseg sistemov upravljanja in nadzora mednarodnih finančnih institucij;

· zagotoviti je treba ustrezno raven nadzora v verigi izvajanja in obenem jasno opredeliti odgovornosti vseh vključenih strani;

· osrednje predhodno preverjanje finančnih enot GD se nanaša samo na proračunske transakcije z mednarodno finančno institucijo in ne na projektne transakcije.

Za donacije: večplastna pravila o upravičenosti stroškov in sorazmerno omejeno strokovno znanje nekaterih upravičencev (MSP) na področju finančnega upravljanja bi lahko povzročili visoko tveganje nepravilno prijavljenih stroškov (npr. trditve upravičencev o nenastalih stroških lastnika-direktorja MSP).

Brez popolne baze podatkov o upravičencih, projektih in prijavljenih stroških bi bilo težko odkriti tvegane upravičence in možno dvojno zaračunavanje stroškov ali druge nepravilnosti, zaradi česar bi bile dejavnosti, usmerjene v boj proti goljufijam, neučinkovite.

Za javna naročila: neugotovljene napake ali neodpravljene nepravilnosti v razpisih ali razpisnih specifikacijah bi lahko pripeljale do slabe izvršitve naročila.

2.2.2.   Načrtovani načini nadzora

Za obravnavo različnih tveganj, ki so opredeljena zgoraj, so načrtovani različni načini nadzora.

1. FINANČNI INSTRUMENTI

Informacije o vzpostavitvi sistema notranjega nadzora

Za finančne instrumente je predviden sistem upravljanja in nadzora, ki temelji na naslednjih ukrepih:

– predhodna ocena mednarodne finančne institucije;

– spremljanje na osnovi tveganja, med drugim tudi na podlagi standardiziranega poročanja;

– preventivni ukrep z oblikovanjem ustreznih zahtev glede upravičenosti, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, upoštevanja postopka in uspešnosti;

– pogodbena pravna sredstva, ki omogočajo korektivni ukrep v primeru napake pri izvajanju v zvezi z zahtevami glede upravičenosti, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, upoštevanja postopka in uspešnosti;

– predhodni nadzori izplačil iz GD na skrbniški račun mednarodne finančne institucije;

– ukrepi v zvezi z usklajevanjem interesov;

– sodelovanje pri upravljanju;

– pravice do revizije v zvezi z mednarodnimi finančnimi institucijami, podposredniki in končnimi upravičenci;

– celotna revizijska sled, ki zajema verigo izvajanja;

– revizije skladnosti in uspešnosti, ki jih opravijo posredniki Komisije;

– celostno oblikovanje zagotovil, usmerjeno v zahteve glede upravičenosti, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, upoštevanja postopka in uspešnosti, ob upoštevanju sistema notranjih nadzorov in notranje revizije, ki jih izvajajo mednarodne finančne institucije in podposredniki;

– finančni izkazi, ki jih pregledajo zunanji revizorji;

– izjave o zanesljivosti, ki jih vsako leto predložijo mednarodne finančne institucije.

Preverjanje ustreznega delovanja postopkov se zagotovi s pomočjo več informacijskih kanalov:

– seznanjenost vodstva s stanjem sistemov notranjega nadzora GD na podlagi vsakodnevnega dela in izkušenj;

– uradni dogovori GD glede nadzora in nadaljnjega spremljanja;

– rezultati letnega pregleda izjave o skladnosti izvedbe („popolna skladnost z osnovnimi zahtevami“);

– rezultati ocene tveganja;

– predhodni in naknadni nadzori, vključno s poročili o izjemah oziroma šibkih točkah notranjega nadzora;

– rezultati zunanjih finančnih revizij GD;

– revizija in svetovanje, ki ga izvaja Oddelek GD za notranjo revizijo;

– ocene programov, ki jih opravijo zunanji ocenjevalci.

Revizije, ki jih opravijo Oddelek za notranjo revizijo, Služba za notranjo revizijo ali Evropsko računsko sodišče, bodo zagotovile dodatne povratne informacije o ustreznosti sistema nadzora.

Ocena stroškov in koristi nadzorov v okviru sistema nadzora

Predvideni nadzori so bili v širšem smislu proučeni v skladu z modelom COSO, ki notranji nadzor opredeljuje kot „postopek, oblikovan za zagotovitev ustreznih zagotovil glede doseganja ciljev na področju učinkovitosti in uspešnosti dejavnosti, zanesljivosti finančnega poročanja in skladnosti z veljavnimi predpisi“. Stroški nadzorov so ocenjeni na celoviti osnovi, ki zajema vse dejavnosti, ki so neposredno ali posredno povezane s preverjanjem pravic mednarodne finančne institucije, finančne institucije in finančnega odbora ter pravilnosti porabe. Kjer je mogoče, so natančneje opredeljeni v okviru različnih ravni upravljanja in v skladu z opisom predvidenega sistema nadzora.

Prilagoditve, ki morajo upoštevati pričakovane spremembe novega predloga, vključujejo podatke o naslednjih ključnih spremembah:

a) pojasnitev veljavnih pravil v okviru platform za lastniški kapital in dolg ter okrepljeni preventivni ukrepi z oblikovanjem ustreznih zahtev;

b) ukrepi v zvezi z usklajevanjem interesov in dodatna pogodbena pravna sredstva za korektivne ukrepe v primeru napake pri izvajanju, ki se nanaša na zahteve.

Ocena pričakovane ravni tveganja neskladnosti z veljavnimi pravili

V okviru predvidenega sistema nadzora pričakovana raven tveganja neskladnosti (opredeljena kot pričakovano tveganje napake pri zakonitosti in pravilnosti, ki se pojavi na ravni transakcij) ne bo presegla 2 % na večletni ravni, vendar bo strošek nižji zaradi blaženja pogostosti in vplivov tveganja, ki izhaja iz dodatnih sprejetih ukrepov.

Stopnja napak naj bi se zmanjšala zaradi jasnejše opredelitve veljavnih pravil, vključno z zahtevami SMART, na podlagi nadaljnje okrepitve pogodbenih pravnih sredstev in večje uskladitve interesov.

2. DONACIJE

Velik del proračuna tega programa naj bi se izvajal v okviru centraliziranega posrednega upravljanja, tj. izvrševale ga bodo izvajalske agencije.

Informacije o vzpostavitvi sistema notranjega nadzora

Sedanji okvir notranjega nadzora temelji na izvajanju standardov notranjega nadzora Komisije, postopkih izbire najboljših projektov in njihovega prenosa v pravne instrumente, upravljanju projekta in pogodb skozi celotno projektno obdobje, predhodnih pregledih zahtevkov, vključno s prejetjem revizijskih potrdil, predhodnemu potrjevanju metodologij stroškov, predhodnih revizijah in popravkih ter ocenjevanju.

Dokumentacija razpisov za oddajo predlogov vsebuje podrobne smernice o pravilih glede upravičenosti in predvsem o najpogostejših napakah v zvezi s stroški za osebje. Upravičenci so pozvani, da že pri predložitvi predloga zagotovijo dovolj podatkov o predvidenih stroških, ki bodo omogočili predhodno preverjanje in odkrivanje možnih napak ali nesporazumov in po potrebi spremembe pri izvajanju ali prilagoditev sporazuma o donaciji. S tem se bo v veliki meri povečala pravna varnost upravičencev in zmanjšalo tveganje napak.

Opravili se bodo tudi naknadni nadzori, da bi se določila reprezentativna povprečna stopnja napak, ki ne bo odpravljena kljub usposabljanju, predhodnim pregledom in popravkom. Strategija naknadne revizije porabe v okviru programa bo temeljila na finančni reviziji transakcij, kot jo opredeljuje metoda vzorčenja denarne enote, v kombinaciji z vzorcem, ki temelji na analizi tveganj. Strategijo naknadne revizije v zvezi z zakonitostjo in pravilnostjo bo dopolnjevala podrobnejša ocena poslovanja in strategija za boj proti goljufijam (prim. točka 2.3 spodaj).

Ocena stroškov in koristi nadzorov v okviru sistema nadzora

Vzpostaviti bo treba ravnovesje med povečanjem privlačnosti programa z zmanjševanjem bremena nadzora za upravičence (večje zaupanje in tveganje z večjo uporabo pavšalnih zneskov, povprečnin, in lestvic stroškov na enoto) na eni strani in zagotavljanjem čim nižje stopnje – kolikor je to ustrezno izvedljivo – neodpravljenih napak na drugi strani.

ENTR bo vzpostavil stroškovno učinkovit sistem notranjega nadzora, ki bo nudil ustrezna zagotovila, da tveganje napak v času večletnega obdobja porabe na letni ravni ne bo preseglo okvira 2–5 %; končni cilj tega je doseči, da se stopnja preostalih napak ob zaključku večletnih programov, potem ko so bile upoštevane finančne posledice vseh revizij, popravkov in izterjav, čim bolj približa 2 %.

Cilj strategije revizije bo zagotoviti pošteno in zanesljivo predstavitev tveganja napak ter učinkovito in uspešno preučitev znakov goljufije. Predhodni pregledi predlogov pred podpisom sporazuma o donaciji in pojasnitev pravil glede upravičenosti ne smejo bistveno podaljšali časa za sklenitev pogodbe. Pooblaščeni odredbodajalci vsako leto poročajo o stroških in koristih nadzora, Komisija pa zakonodajnemu organu v okviru vmesnega pregleda poroča o ravni neskladnosti, ki bi lahko bila dosežena.

Ocena pričakovane ravni tveganja neskladnosti z veljavnimi pravili

A. Sedanji viri napak

Na podlagi dosedanjih rezultatov so bile ponavljajoče napake ugotovljene pri:

· stroških za osebje: zaračunavanje povprečnih ali proračunsko določenih stroškov (namesto dejanskih stroškov), neizpolnjevanje zahteve po ustreznem vodenju evidence o času, porabljenem za program, zaračunavanje neupravičenih postavk (stroški lastnika-direktorja MSP);

· ostali neposredni stroški: pogoste ugotovljene napake zajemajo sklepanje pogodb s podizvajalci brez predhodne odobritve ali brez upoštevanja pravil glede stroškovne učinkovitosti itd.;

· posredni stroški: v večini primerov neposredni stroški pomenijo pavšalni odstotek neposrednih stroškov, zato so napake pri posrednih stroških sorazmerne napakam pri neposrednih stroških.

В. Predlagane možnosti za poenostavitev

Ta program bo imel korist od ukrepov za poenostavitev, ki so vključeni v triletni pregled finančne uredbe. V tem okviru bo Komisija izkoristila možnost za prilagoditev ukrepov za poenostavitev v zvezi s primeri lestvic stroškov na enoto za lastnike-direktorje MSP ali uporabo standardnih stopenj za stroške za osebje v skladu z običajnimi računovodskimi načeli upravičencev.

C. Prispevek sprememb pri nadzoru k zmanjšanju pričakovane ravni neskladnosti

Izhodišče je nespremenjeno stanje na podlagi do sedaj opravljenih revizij donacij CIP. Stopnja napak, ugotovljenih v času revizij CIP, zaenkrat znaša približno 5 %. Na podlagi predpostavke, da:

– so upravičenci do donacij v okviru prihodnjega programa za konkurenčnost in MSP podobni upravičencem, ki so sodelovali v programu CIP, in da

– naj bi bila ena tretjina virov napak navedena v točki B zgoraj,

se pričakuje, da bodo ukrepi za poenostavitev, vključeni v finančno uredbo, prispevali k zmanjšanju stopnje napak. K zmanjšanju napak naj bi prispevala tudi predhodna pojasnitev pravil glede upravičenosti.

Zaključek: ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih ukrepov se želi stopnjo preostalih napak ob koncu življenjskega ciklusa programa čim bolj približati 2 %.

Ta scenarij temelji na predpostavki, da ukrepi za poenostavitev niso podvrženi večjim spremembam v času odločanja.

3. JAVNA NAROČILA

Pri okviru notranjega nadzora, ki temelji na izvajanju standardov notranjega nadzora Komisije, postopkih javnih naročil za izbor najboljših predlogov in upravljanje pogodb skozi celoten čas trajanja projekta/pogodbe ter predhodnih pregledih računov in izplačil si je treba prizadevati, da stopnja preostalih napak ne preseže 2 %.

2.3.      Ukrepi preprečevanja goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preventivne in zaščitne ukrepe.

V okviru strategije Komisije za boj proti goljufijam (CAFS)[28] in s pomočjo urada OLAF ter v okviru posvetovanj in sodelovanja v mreži za preprečevanje in odkrivanje goljufij (FPDNet) urada OLAF je GD ENTR razvil svojo lastno strategijo za boj proti goljufijam (AFS), ki vsebuje ukrepe za preprečevanje in odkrivanje goljufij in nepravilnosti tako na notranji ravni kot pri upravičencih in pogodbenikih. Strategija za boj proti goljufijam (AFS) se bo dopolnjevala vsako leto.

Strategija AFS GD ENTR predvsem pri donacijah predvideva oblikovanje centralne evidence vseh njegovih upravičencev (koordinatorjev, partnerjev, podizvajalcev in drugih akterjev) ter projektov (poročil in izjav o stroških). Ta baza podatkov bo skupaj z načrtovanim pridobivanjem močnih orodij za analizo podatkov za namen odkrivanja kazalnikov na področju goljufij ali „rdečih zastavic“ v veliki meri izboljšala naloge nadzora in zmožnosti revizij.

Da bi se povečala znanje in zmogljivost pri izvajanju preventivnih in učinkovitih nadzorov, akcijski načrt strategij AFS GD ENTR predvideva izvajanje posebnih usposabljanj in smernice. Poleg tega se bo razvila in izvajala tudi strategija nadzora za oceno finančne in tehnične zmogljivosti upravičencev, kakor tudi kategorizacija tveganja na strani upravičencev na podlagi kazalnikov na področju goljufij, registracije orodij IT in omogočanja predhodnih/naknadnih revizij.

Razvili se bodo tudi revizijski postopki in smernice za naknadne revizije na podlagi analize tveganj, ki bodo osredotočeni na možne primere goljufij in nepravilnosti. Ta strategija AFS bo tudi bolje usklajena s standardi notranjega nadzora, zlasti z oceno tveganja, ter s strategijami AFS drugih GD in subjektov, na katere so bila prenesena pooblastila.

V zvezi s finančnimi instrumenti Komisija zagotovi, da bo pogodbena dokumentacija z mednarodno finančno institucijo vsebovala ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ter obveznost, v skladu s katero mora mednarodna finančna institucija te ukrepe prenesti v svoje pogodbe z izbranimi posredniki in tudi v svoje sisteme upravljanja in nadzora, med drugim tudi dejavnosti spremljanja na podlagi vnaprej opredeljenih zahtev Komisije.

3.         OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.      Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

· Zahtevane nove proračunske vrstice (indikativne)

Po vrsti, v skladu z razdelki večletnega finančnega okvira in proračunskimi vrsticami

Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodka || Prispevek

Postavka 1 || dif. || držav Efte || držav kandidatk || tretjih držav || v smislu člena 18(1)(aa) finančne uredbe

[1] || Odhodki iz poslovanja: 02 02 01 Program za konkurenčnost podjetij in MSP || dif. || DA || DA || DA || ne

[1] || Vrstica(-e) upravnih odhodkov || nedif. || DA || DA || DA || ne

3.2.      Ocenjeni učinek na odhodke

3.2.1.   Povzetek ocenjenega učinka na odhodke

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira: 1 || število || [Razdelek……………...……………………………………………………………….]

GD: ENTR || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Ÿ Odobritve za poslovanje || || || || || || || || ||

Številka proračunske vrstice || Obveznosti || (1) || 213 600 || 256 000 || 300 500 || 346 000 || 393 500 || 441 000 || 492 400 || || 2 443 000

Plačila || (2) || 110 240 || 235 240 || 287 240 || 311 240 || 327 240 || 368 240 || 439 240 || 364 320 || 2 443 000

Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih operativnih programov[29] || 02.0104 || (3) || 11 000 || 11 000 || 11 000 || 11 000 || 11 000 || 12 000 || 12 000 || || 79 000

Odobritve za GD ENTR SKUPAJ || Obveznosti || =1+3 || 224 600 || 267 000 || 311 500 || 357 000 || 404 500 || 453 000 || 504 400 || || 2 522 000

Plačila || =2 +3 || 121 240 || 246 240 || 298 240 || 322 240 || 338 240 || 380 240 || 451 240 || 364 320 || 2 522 000

Ÿ Odobritve za poslovanje SKUPAJ || Obveznosti || (4) || 213 600 || 256 000 || 300 500 || 346 000 || 393 500 || 441 000 || 492 400 || || 2 443 000 ||

Plačila || (5) || 110 240 || 235 240 || 287 240 || 311 240 || 327 240 || 368 240 || 439 240 || 364 320 || 2 443 000 ||

Ÿ Odobritve upravne narave, ki se financirajo iz sredstev nekaterih specifičnih programov, SKUPAJ || (6) || 11 000 || 11 000 || 11 000 || 11 000 || 11 000 || 12 000 || 12 000 || || 79 000 ||

Odobritve za RAZDELEK <1> večletnega finančnega okvira SKUPAJ || Obveznosti || =4+ 6 || 224 600 || 267 000 || 311 500 || 357 000 || 404 500 || 453 000 || 504 400 || || 2 522 000 ||

Plačila || =5+ 6 || 121 240 || 246 240 || 298 240 || 322 240 || 338 240 || 380 240 || 451 240 || 364 320 || 2 522 000 ||

||

Razdelek večletnega finančnega okvira: || 5 || „Upravni odhodki“

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

GD: ENTR ||

Ÿ Človeški viri || 18 764 || 19 140 || 19 522 || 19 913 || 20 311 || 20 717 || 21 131 || 139 498

Ÿ Drugi upravni odhodki || 0,086 || 0,088 || 0,089 || 0,091 || 0,093 || 0,095 || 0,097 || 0,639

|| || || || || || || || ||

Odobritve za RAZDELEK 5 GD ENTR[30] večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (Skupne obveznosti = Skupna plačila) || 18 850 || 19 228 || 19 611 || 20 004 || 20 404 || 20 812 || 21 228 || 140 137

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Po letu 2020 || SKUPAJ

Odobritve za RAZDELKE od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || Obveznosti || 243 450 || 286 228 || 331 111 || 377 004 || 424 904 || 473 812 || 525 628 || || 2 662 137

Plačila || 140 090 || 265 468 || 317 851 || 342 244 || 358 644 || 401 052 || 472 468 || 364 320 || 2 662 137

3.2.2.   Ocenjeni učinek na odobritve za poslovanje

– ¨      Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za poslovanje.

– X       Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Navedba ciljev in realizacij[31] ò || || || Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

|| REALIZACIJE

|| Vrsta realizacije[32] || Povprečni strošek realizacije || Število realizacij || Strošek || Število realizacij || Strošek || Število realizacij || Strošek || Število realizacij || Strošek || Število realizacij || Strošek || Število realizacij || Strošek || Število realizacij || Strošek || število realizacij skupaj || Skupni strošek

|| POSEBNI CILJ št. 1: izboljšati okvirne pogoje za konkurenčnost in trajnost podjetij EU || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| Ukrepi za izboljšanje evropske konkurenčnosti || Študije, ocene učinka, vrednotenja, konference || 0,250 || 54 || 13 500 || 55 || 13 750 || 57 || 14 250 || 58 || 14 500 || 60 || 15 000 || 61 || 15 250 || 62 || 15 500 || 407 || 101 680

|| Ukrepi za oblikovanje politike MSP in podporo konkurenčnosti MSP || Srečanja, poročila, baze podatkov || 0,075 || 98 || 7350 || 98 || 7350 || 122 || 9150 || 124 || 9300 || 128 || 9600 || 138 || 10 350 || 152 || 11 400 || 860 || 64 480

|| Turizem || Projekti, nagrade, raziskave, dogodki || 1000 || 9 || 9000 || 12 || 12 000 || 16 || 16 000 || 19 || 19 000 || 22 || 22 000 || 25 || 25 000 || 28 || 28 000 || 131 || 131 440

||  Novi poslovni okviri za potrošniško blago || Projekti vzorčnega testiranja na trgu || 1000 || 8 || 8000 || 9 || 9000 || 11 || 11 000 || 13 || 13 000 || 14 || 14 000 || 15 || 15 000 || 17 || 17 000 || 87 || 86 800

|| Seštevek za posebni cilj št. 1 || || || || || || || || || || || || || || || || 384 400

|| POSEBNI CILJ št. 2: Spodbujanje podjetništva || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| Ukrepi za spodbujanje podjetništva || Študije, kampanje, dogodki || 0,5 || 5 || 2500 || 6 || 3000 || 5 || 2500 || 6 || 3000 || 6 || 3000 || 6 || 3000 || 7 || 3500 || 41 || 20 720

|| število izmenjav || 0,007 || 600 || 4200 || 720 || 5040 || 1300 || 9100 || 1400 || 9800 || 1650 || 11 550 || 1770 || 12 390 || 2000 || 14 000 || 9440 || 66 080

|| Seštevek za posebni cilj št. 2 || || || || || || || || || || || || || || || || 86 800

|| POSEBNI CILJ št. 3: Izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev || || || || || || || || || || || || || || || ||

Finančni instrumenti || No. Št. upravičenih MSP (posojilna jamstva) || 0,004 || 7500 || 30 000 || 17 000 || 68 000 || 27 000 || 108 000 || 31 000 || 124 000 || 31 000 || 124 000 || 31 000 || 124 000 || 42 000 || 168 000 || 186 500 || 746 320

|| Obseg posojil (v mio. EUR) || || 1071 || || 2201 || || 3384 || || 3995 || || 4065 || || 4119 || || 5420 || || 24 255 ||

|| No. Št. upravičenih MSP (tvegani kapital) || 1220 || 10 || 12 200 || 30 || 36 600 || 46 || 56 120 || 85 || 103 700 || 115 || 140 300 || 140 || 170 800 || 140 || 170 800 || 566 || 690 000

|| finančni vzvod v mio. EUR (tvegani kapital) || || 103 || || 343 || || 686 || || 1064 || || 1445 || || 1817 || || 1869 || || 7327 ||

|| Seštevek za posebni cilj št. 3 || || || || || || || || || || || || || || || || 1 436 320

|| SPECIFIC OBJECTIVE No 4: Izboljšanje dostopa na trge || || || || || || || || || || || || || || || ||

|| Enterprise Europe Network || Partnerski predlogi || 0,005 || 5732 || 28 660 || 5821 || 29 105 || 5923 || 29 615 || 6040 || 30 200 || 6106 || 30 530 || 6336 || 31 680 || 6540 || 32 700 || 42 498 || 212 500

|| MSP, ki prejemajo podporne storitve (na 1000 MSP) || 0,065 || 403 || 26 195 || 418 || 27 170 || 438 || 28 470 || 458 || 29 770 || 488 || 31 720 || 508 || 33 020 || 539 || 35 035 || 3252 || 211 380

|| Podpora MSP v tujini || Študije || 0,250 || 10 || 2 500 || 12 || 3000 || 15 || 3750 || 14 || 3500 || 15 || 3750 || 18 || 4500 || 20 || 5000 || 104 || 25 951

|| || centri MSP; službe za pomoč MSP || 1000 || 5 || 5000 || 6 || 6000 || 7 || 7000 || 9 || 9000 || 10 || 10 000 || 11 || 11 000 || 12 || 12 000 || 60 || 60 000

|| || platforme, dogodki, predstavitvene dejavnosti || 0,200 || 6 || 1200 || 6 || 1300 || 8 || 1600 || 10 || 1900 || 10 || 2000 || 12 || 2400 || 13 || 2600 || || 13 249

|| Podpora mednarodnemu industrijskemu sodelovanju || Delavnice, srečanja || 0,200 || 5 || 1000 || 7 || 1400 || 8 || 1600 || 9 || 1800 || 10 || 2000 || 11 || 2200 || 12 || 2400 || 62 || 12 400

|| Seštevek za poseben cilj št. 4 || || || || || || || || || || || || || || || || 535 480

|| STROŠKI SKUPAJ || || 213 600 || || 256 000 || || 300 500 || || 346 000 || || 393 500 || || 441 000 || || 492 400 || || 2 443 000

3.2.3.   Ocenjeni učinek na odobritve upravne narave

3.2.3.1.            Povzetek

– ¨      Predlog/pobuda ne zahteva porabe odobritev za upravne zadeve.

– X       Predlog/pobuda zahteva porabo odobritev za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio.

v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || SKUPAJ

RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || 18 764 || 19 140 || 19 522 || 19 913 || 20 311 || 20 717 || 21 131 || 139 498

Drugi upravni odhodki || 0,086 || 0,088 || 0,089 || 0,091 || 0,093 || 0,095 || 0,097 || 0,639

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 18 850 || 19 228 || 19 611 || 20 004 || 20 404 || 20 812 || 21 228 || 140 137

Zunaj RAZDELKA 5[33] večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

Človeški viri || || || || || || || ||

Drugi odhodki upravne narave || || || || || || || ||

Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || ||

SKUPAJ || 18 850 || 19 228 || 19 611 || 20 004 || 20 404 || 20 812 || 21 228 || 140 137

3.2.3.2.            Ocenjene potrebe po človeških virih

– ¨      Predlog/pobuda ne zahteva porabe človeških virov.

– X       Predlog/pobuda zahteva porabo človeških virov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena bo izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020

Ÿ Kadrovski načrt (za uradnike in začasne uslužbence)

XX 01 01 01 (sedež ali predstavništva Komisije) || 110 || 110 || 110 || 110 || 110 || 110 || 110

XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || ||

XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || ||

Ÿ Zunanje osebje (v ekvivalentu polnega delovnega časa FTE)[34] || || || || || || ||

XX 01 02 01 (PU, ZU, NNS iz splošnih sredstev) || 58 || 58 || 58 || 58 || 58 || 58 || 58

XX 01 02 02 (PU, ZU, MSD, LU in NNS na delegacijah) || || || || || || ||

XX 01 04 yy [35] || na sedežu[36] || || || || || || ||

|| na delegacijah || || || || || || ||

XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || ||

10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || ||

Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || ||

SKUPAJ || 168 || 168 || 168 || 168 || 168 || 168 || 168

XX je zadevno področje ali proračunski naslov.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem iz GD, že dodeljenim za upravljanje tega ukrepa in/ali prerazporejenim v GD, po potrebi dopolnjenim z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve. GD ENTR predvideva proces delnega prenosa na obstoječo izvajalsko agencijo. Zneski in pripisane vrednosti se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci ||

Zunanje osebje ||

3.2.4.   Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

– X       Predlog/pobuda je skladna s predlogom Komisije za večletni finančni okvir 2014–2020, COM(2011) 500 konč.

– ¨      Predlog/pobuda bo pomenila spremembo ustreznega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

[…]

– ¨      Predlog/pobuda zahteva uporabo instrumenta prilagodljivosti ali spremembe večletnega finančnega okvira[37].

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.   Prispevki tretjih strani [še ni zaključeno]

– V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

odobritve v mio EUR (na tri decimalna mesta natančno)

|| Leto 2014 || Leto 2015 || Leto 2016 || Leto 2017 || Leto 2018 || Leto 2019 || Leto 2020 || Skupaj

države, ki niso članice EU in ki sodelujejo v programu[38] || || || || || || || ||

Sofinancirane odobritve SKUPAJ || Pm || Pm || Pm || Pm || Pm || Pm || Pm || Pm

3.3.      Ocenjeni učinek na prihodke

– X       Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

– ¨      Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

– ¨         na lastna sredstva,

– ¨         na razne prihodke. v mio.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunska vrstica prihodkov: || Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto || Učinek predloga/pobude[39]

Leto N || Leto N+1 || Leto N+2 || Leto N+3 || … vstavite ustrezno število stolpcev glede na trajanje učinka (prim. točka 1.6)

Člen …………. || || || || || || || ||

Za razne namenske prihodke navedite zadevne proračunske vrstice.

[…]

Navedite metodo izračuna učinka na prihodke.

[1]               COM(2011) 500 konč.

[2]               Več kot 50 000 različnih uporabnikov spletnega portala IPR in storitev e-učenja v prvih treh letih z več kot 2 milijonoma zadetkov; več kot 30 seminarjev za usposabljanje in interaktivnih delavnic vsako leto, od tega 2/3 v Evropi, da bi dognali težave MSP.

[3]               Ta vrsta ukrepov pomeni višjo dodano vrednost in vpliv, če se jih izvaja v okviru usklajenega/dopolnilnega pristopa med državami članicami; poleg tega se pogosto zgodi, da imajo države članice manj sredstev za predstavitev svojih destinacij in zlasti za predstavitev čeznacionalnih turističnih produktov.

[4]               Študije/raziskave, ki bi jih opravile posamezne manjše države članice, bi ustvarile manj evropske dodane vrednosti in ne bi uspele zajeti vseevropskega obsega, obenem pa bi lahko prišlo do podvajanja raziskav, ki bi jih že opravile druge države članice.

[5]               COM(2011) 500 konč., SEC(2011) 867 - 868 konč. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Proračun za strategijo Evropa 2020 – del II: poglavja o posameznih politikah.

[6]               Končno poročilo: Ocena Izvajalske agencije za konkurenčnost in inovativnost; 12. maj 2011. http://ec.europa.eu/cip/files/docs/evaluation-of-eaci-may-2011_en.pdf

[7]               http://ec.europa.eu/cip/files/docs/public-consultation-annex2-to-final-report_en.pdf

[8]               http://ec.europa.eu/enterprise/dg/files/evaluation/final_report_eip_interim_evaluation_04_2009_en.pdf

[9]               http://ec.europa.eu/cip/files/docs/eip-final-evaluation-report_en.pdf

[10]             Proračun programa se je v primerjavi z zneskom, objavljenim v sporočilu Komisije „Proračun za strategijo Evropa 2020“ (COM(2011)500), zmanjšal zato, ker bodo dejavnosti, usmerjene v standardizacijo, prejele do 182 milijonov EUR zunaj programa, da bi ohranile uspešno strukturo in učinkovito izvajanje.

[11]             COM(2010) 2020 konč.

[12]             COM(2010) 614 konč.

[13]             COM(2008) 394 konč.

[14]             COM(2011) 78 konč.

[15]             COM(2011) 398 konč.

[16]             UL L 124, 20.5.2003, str. 36.

[17]             Raziskava Eurobarometra o podjetništvu iz leta 2009.

[18]             COM(2010) 352 konč.

[19]             UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

[20]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[21]             UL L 310, 9.11.2006, str. 15.

[22]             Ti kazalniki se nanašajo na dosežke na področju politike podjetništva in industrije. Komisija ni izključno odgovorna za doseganje ciljev. Na rezultate na tem področju vpliva tudi niz drugih dejavnikov, na katere Komisija nima vpliva.

[23]             NEER/REER na podlagi ULC, brez vpliva nihanj valute (NEER = nominalni efektivni menjalni tečaj; REER = realni efektivni menjalni tečaj; ULC = stroški dela na enoto)

[24]             ABM: upravljanje po dejavnostih – ABB: oblikovanje proračuna po dejavnostih.

[25]             Pilotni in pripravljalni ukrepi iz člena 49(6)(a) ali (b) finančne uredbe.

[26]             Pojasnitve načinov upravljanja in sklicevanje na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html

[27]             Organi iz člena 185 finančne uredbe.

[28]             COM(2011) 376, 24.6.2011.

[29]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „proračunske odobritve“), izvajalske agencije (brez upoštevanja predvidenega dodatnega prenosa na zunanje izvajalce), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[30]             GD ENTR predvideva proces delnega prenosa na obstoječo izvajalsko agencijo. Zneski in pripisane vrednosti se bodo po potrebi prilagodili v skladu z rezultati procesa prenosa na zunanje izvajalce. „Drugi upravni odhodki“ zajemajo financiranje obveznih srečanj odbora.

[31]             Ta okvirna razdelitev odobritev za poslovanje in iz tega sledeči razdelitvi proračuna na predlagane ukrepe temelji na naravi predvidenih ukrepov: na primer, dejavnosti za oblikovanje politike o MSP in podporo konkurenčnosti MSP predstavljajo razvoj politike, ki temelji na študijah in dogodkih, ki se bodo izvajali prej javnih naročil in bodo primerljivo cenejši od dejavnostih, predvidenih na področjih turizma in potrošniškega blaga, ki bodo vključevala razpise za oddajo predlogov.

[32]             Realizacije so proizvodi in storitve, ki jih je treba zagotoviti (npr.: število financiranih študentskih izmenjav, število km zgrajenih cest itd.)

[33]             Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice „proračunske odobritve“), posredne raziskave, neposredne raziskave.

[34]             PU = pogodbeni uslužbenec; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mlajši strokovnjak v delegaciji; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak;

[35]             V okviru zgornje meje za zunanje sodelavce iz odobritev za poslovanje (prej vrstice „proračunske odobritve“).

[36]             Predvsem strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za ribištvo (ESR).

[37]             Prim. točki 19 in 24 Medinstitucionalnega sporazuma.

[38]             Program je v posebnih pogojih in na podlagi plačil finančnih prispevkov v program odprt za sodelovanje Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP), držav kandidatk in potencialnih kandidatk, držav, ki spadajo na področje uporabe evropske sosedske politike (prim. člen 5).

[39]             Za tradicionalna lastna sredstva (carine, prelevmane za sladkor) morajo biti navedeni neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 25 % stroškov pobiranja.