27.2.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/1

(1)

Svet je 27. novembra 2000 z Uredbo (ES) št. 2604/2000 (2) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega polietilen tereftalata („PET“) s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske („zadevne države“). Uvedeni ukrepi so temeljili na protidampinški preiskavi („prvotna preiskava“), uvedeni v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

(2)

Svet je 13. avgusta 2004 z Uredbo (ES) št. 1467/2004 (3) uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz določenega PET s poreklom iz Avstralije in Ljudske republike Kitajske („LRK“) in končal postopek za uvoz PET s poreklom iz Pakistana.

(3)

Spremembe Uredbe (ES) št. 2604/2000 so bile posledica preiskav, uvedenih v skladu s členom 11(3) in (4) osnovne uredbe ali cenovne zaveze, sprejete v skladu z njenim členom 8(1).

(4)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku (4) je Komisija 30. avgusta 2005 prejela zahtevek za pregled veljavnih ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („pregled zaradi izteka ukrepov“) in za delni pregled ukrepov, uvedenih za uvoz iz Tajvana in uvoz treh proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („delni vmesni pregled“).

(5)

Zahtevek je vložil Evropski odbor plastike za polietilen tereftalat („vložnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 90 % celotne proizvodnje PET.

(6)

Zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepov je temeljil na izhodišču, da bi se zaradi izteka veljavnosti teh ukrepov damping in škoda za industrijo Skupnosti verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila.

(7)

Zahtevek za delni vmesni pregled ukrepov za uvoz iz Tajvana in uvoz s poreklom od treh proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje (Daehan Synthetic Fiber Co. Ltd., SK Chemicals Co. Ltd. in KP Chemical Corp.) je temeljil na izhodišču, da raven ukrepov ne zadostuje za preprečitev škodljivega dampinga.

(8)

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregledov v skladu s členom 11(2) oziroma 11(3) osnovne uredbe, zato je 1. decembra 2005 začela te preglede (5).

(9)

Obvestilo glede obsega vmesnega pregleda je bilo objavljeno v Uradnem listu dne 2. junija 2006 (6) z jasno navedbo, da obseg delnega vmesnega pregleda vključuje tudi vse povezane družbe.

(10)

Komisija je 1. decembra 2005 začela tudi pregled v skladu s členom 18 Uredbe Sveta (ES) št. 2026/97 (7) o izravnalnih ukrepih za uvoz PET s poreklom iz Indije.

(11)

Komisija je uradno obvestila proizvajalce izvoznike, predstavnike držav izvoznic, uvoznike, proizvajalce Skupnosti, uporabnike in vložnike o začetku pregleda zaradi izteka ukrepov in delnem vmesnem pregledu. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zaprosijo Komisijo za zaslišanje v roku, ki je naveden v obvestilu o začetku. Vsem zainteresiranim strankam, ki so zahtevale zaslišanje ter dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo to odobreno.

(12)

Glede na veliko število indijskih, indonezijskih, korejskih in tajvanskih proizvajalcev izvoznikov ter proizvajalcev Skupnosti in uvoznikov, navedenih v zahtevku za pregled zaradi izteka ukrepov in številnih tajvanskih proizvajalcev izvoznikov, navedenih v zahtevku za vmesni pregled, se je zdelo primerno, da se v skladu s členom 17 osnovne uredbe prouči, ali naj se uporabi vzorčenje. Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bile zgoraj navedene stranke pozvane, naj se v skladu s členom 17(2) osnovne uredbe v 15 dneh po začetku pregledov javijo Komisiji in predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku pregleda.

(13)

Po pregledu predloženih informacij je bilo glede na majhno število proizvajalcev izvoznikov iz Indije, Indonezije, Republike Koreje in Tajvana, ki so izrazili pripravljenost za sodelovanje, sklenjeno, da vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki iz teh štirih držav ni potrebno.

(14)

Po proučitvi informacij, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti in uvozniki, ter ob upoštevanju, da njihovo število ni prekomerno, je bilo sklenjeno, da se vključijo vsi in da vzorčenje ni potrebno.

(15)

Vprašalniki so bili poslani vsem znanim proizvajalcem izvoznikom v zadevnih državah, uvoznikom, dobaviteljem, proizvajalcem Skupnosti in uporabnikom.

(16)

Izpolnjene vprašalnike so poslali:

Ugotovljeno je bilo tudi, da je en nesodelujoči indonezijski proizvajalec izvoznik od objave veljavnih ukrepov spremenil svoje ime. To zadeva P.T. Bakrie Kasei Corp., pozneje P.T. Mitsubishi Chemical Indonesia.

(17)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za analizo in opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(18)

Preiskava verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga in škode za pregled zaradi izteka ukrepov je zajela obdobje od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005 OPP. Preučitev gibanj, ki so pomembna za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajelo obdobje od 1. januarja 2002 do konca OPP („obravnavano obdobje“). Obdobje preiskave za delni vmesni pregled v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe v zvezi z uvozom iz Tajvana in uvozom treh proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje je enako kot za pregled zaradi izteka ukrepov.

(19)

Zadevni izdelek je enak kot v prvotni preiskavi, tj. PET s količnikom viskoznosti 78 ml/g ali več v skladu s standardom ISO 1628-5 s poreklom iz zadevnih držav. Trenutno je uvrščen pod oznako KN 3907 60 20.

(20)

Kot v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom je bilo ugotovljeno, da imata zadevni izdelek, PET, ki se proizvaja in prodaja na domačih trgih v zadevnih državah, in PET, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, enake osnovne fizikalne in kemične lastnosti in uporabo. Zato se šteje, da so ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe podobni izdelki.

(21)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preverjeno, ali damping trenutno obstaja in ali bi prenehanje ukrepov lahko privedlo do nadaljevanja dampinga ali ne.

(22)

Spodaj navedena splošna metodologija je bila uporabljena pri vseh proizvajalcih izvoznikih v zadevnih državah in je enaka kot v prvotni preiskavi. Predstavitev ugotovitev dampinga za vsako zadevno državo zato samo opisuje, kar je značilno za vsako državo izvoznico.

(23)

Pri določanju normalne vrednosti je bilo najprej za vsakega proizvajalca izvoznika ugotovljeno, ali je skupna domača prodaja zadevnega izdelka reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika znašal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(24)

Naknadno so bile opredeljene tiste vrste izdelka, ki so jih na domačem trgu prodali proizvajalci izvozniki, ki so imele skupno reprezentativno domačo prodajo in ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, prodanimi za izvoz v Skupnost.

(25)

Za vsako vrsto, ki so jo proizvajalci izvozniki prodali na domačem trgu in za katero je bilo ugotovljeno, da je neposredno primerljiva z vrsto PET, ki je bila prodana za izvoz v Skupnost, je bilo ugotovljeno, ali je domača prodaja dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste PET se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OPP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste PET, ki se je izvažala v Skupnost.

(26)

Preverjeno je bilo tudi, ali se lahko domača prodaja vsake vrste PET šteje za običajni potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo narejeno tako, da se je za vsakega proizvajalca izvoznika v zadevnih državah ugotovil delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu za vsako izvoženo vrsto zadevnega izdelka na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(27)

V primerih, kjer je bilo treba normalne vrednosti računsko konstruirati, so bile te konstruirane v skladu s členom 2(6) osnovne uredbe, tj. na podlagi proizvodnih stroškov zadevne vrste, h katerim je bil prištet znesek prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (PSA-stroški) in stopnja dobička. Znesek PSA-stroškov, ki jih je imel proizvajalec izvoznik s podobnim izdelkom in znesek dobička sta bila enaka povprečnemu dobičku, ki ga ima proizvajalec izvoznik s prodajo podobnega izdelka v običajnem poteku trgovine.

(28)

V vseh primerih izvoza zadevnega izdelka neodvisnim strankam v Skupnosti je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, namreč na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo.

(29)

V primerih, ko je prodaja potekala prek povezanega uvoznika ali trgovca, je bila izvozna cena konstruirana na podlagi cen pri nadaljnji prodaji tega povezanega uvoznika neodvisnim strankam. Prilagoditve so bile opravljene za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, vključno s prodajnimi, splošnimi in administrativnimi stroški in ustrezno stopnjo dobička v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Ustrezna stopnja dobička je bila določena na podlagi informacij, ki so jih zagotovili nepovezani sodelujoči trgovci/uvozniki, ki poslujejo na trgu Skupnosti.

(30)

Normalna vrednost in izvozna cena sta se primerjali na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na ceno in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve so bile opravljene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so razumne, točne in podprte z dokazi.

(31)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga izračunana za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika s primerjavo tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno izvozno ceno.

(32)

Za tiste države, kjer je bila ugotovljena visoka raven sodelovanja (nad 80 % vsega obsega uvoza v Skupnost med OPP) in kjer ni bilo razloga za domnevo, da se je kateri koli proizvajalec izvoznik vzdržal sodelovanja, je bila preostala stopnja dampinga določena na ravni sodelujočega proizvajalca izvoznika z najvišjo stopnjo dampinga, da bi zagotovili učinkovitost ukrepov.

(33)

Za tiste države, kjer je bila ugotovljena nizka raven sodelovanja (manj kot 80 % vsega obsega uvoza v Skupnost med OPP), je bila preostala stopnja dampinga določena v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. na podlagi razpoložljivih dejstev.

(34)

V preiskavi so sodelovali trije od petih znanih proizvajalcev izvoznikov. Dve nesodelujoči družbi sta predstavljali več kot 80 % celotne indijske proizvodnje PET in približno 25 % indijskega izvoza v Skupnost. Delež indijskega izvoza v Skupnost glede na potrošnjo Skupnosti je v OPP znašal 0,3 %. Dva od treh sodelujočih izvoznikov sta imela za svoj izvoz PET v Skupnost cenovne zaveze, ki so bile sklenjene na podlagi prvotne preiskave.

(35)

Pri dveh sodelujočih družbah je bilo ugotovljeno, da so njune izvozne cene za Skupnost v skladu z najnižjimi cenami, določenimi v zavezah. Te cene so očitno presegale cene, zaračunane za prodajo na trgih tretjih držav. Količine v prodaji na teh trgih so bile veliko večje kot pri izvozu v Skupnost. To pomeni, da cene, ki se zaračunajo strankam v Skupnosti, ne odražajo normalnega obnašanja indijskih nosilcev cenovne zaveze pri določanju cen.

(36)

V zvezi z izvozom v Skupnost je bila pri treh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih ugotovljena stopnja dampinga v razponu od nič do 17 %. Treba je opozoriti, da je sklenil proizvajalec izvoznik, ki ne izvaja dampinga, cenovno zavezo in da je bila količina njegovega izvoza v Skupnost zelo majhna (manj kot 10 %) glede na njegov izvoz v tretje države. V prvotni preiskavi, vključno z naknadnimi pregledi, so bile stopnje dampinga v razponu med 14,7 % in 51,5 % (8). Glede na to, da so bile uvožene količine res zelo majhne, je glavni poudarek analize na verjetnosti ponovitve dampinga.

(37)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bilo med OPP v Indoneziji pet proizvajalcev PET. Kot je navedeno v uvodni izjavi (16) zgoraj, so tri družbe predložile izpolnjene vprašalnike, vendar sta le dve družbi sprejeli preveritveni obisk v svojih prostorih. Ker je bilo tako nemogoče preveriti, ali so bili podatki, ki jih je tretja družba predložila v izpolnjenem vprašalniku, pravilni, ta družba v smislu člena 18 osnovne uredbe ni ustrezno sodelovala v preiskavi. Družba je bila ustrezno obveščena in je dobila možnost, da predloži pripombo na to ugotovitev.

(38)

Ena od sodelujočih družb je imela zelo majhno količino prodaje na trgu EU, vendar je bila ta opravljena za enega specializiranega uporabnika v medicinskem sektorju. Zato se obseg in cena na enoto pri tej prodaji nista štela za reprezentativno. Poleg tega zelo majhnega obsega Eurostat ni zabeležil nobene druge prodaje na trgu EU s poreklom iz Indonezije.

(39)

Ker dve sodelujoči družbi v OPP nista imeli reprezentativne prodaje na trgu EU in je statistika Eurostata o uvozu pokazala, da ni bilo nadaljnjega uvoza iz Indonezije, stopnje dampinga ni bilo mogoče ugotoviti.

(40)

V preiskavi sta sodelovala dva malezijska proizvajalca PET. Le eden od njiju je izvažal v Skupnost in je predstavljal 100 % celotnega malezijskega izvoza PET v Skupnost. Skupen uvoz zadevnega izdelka iz Malezije je bil zelo majhen, in sicer v razponu od 2 000–4 000 ton v primerjavi s trgom Skupnosti kot celoto.

(41)

Za proizvajalca izvoznika z izvozom v Skupnost v OPP je bila domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna. Normalna vrednost je temeljila na cenah, ki so jih neodvisne stranke v Maleziji plačevale ali jih plačujejo v običajnem poteku trgovine v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(42)

Preiskava je pokazala, da so bili proizvodni stroški družbe podcenjeni kot režijski stroški tovarne (vključno z amortizacijo, stroški najemnin, plač in vzdrževanja), ki so dejansko nastali v OPP in so bili prerazporejeni v PSA-stroške. Družba je trdila, da je to prakso izvajala zato, da bi se odrazila nizka stopnja izkoriščenosti zmogljivosti njenih proizvodnih obratov. Kakor koli, dejanski nastali stroški vključujejo tudi prerazporejene režijske stroške tovarne. Dejstvo, da je družba uporabila le del svoje polne zmogljivosti proizvodnje, ne pomeni, da te zmogljivosti niso povzročile stroškov. Taki stroški so bili dejansko navedeni v računovodskih evidencah družbe in ker so bili neposredno povezani s proizvodnjo podobnega izdelka, je bilo treba dopolniti popravek sporočenih proizvodnih stroškov.

(43)

Za istega proizvajalca izvoznika so bile izvozne cene ugotovljene na podlagi cen, ki so jih nepovezane stranke dejansko plačale v Skupnosti v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(44)

Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so bili izvedeni popravki za razlike v stroških prevoza in zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških natovarjanja in tozadevnih stroških ter stroških kredita, kjer je bilo to primerno in utemeljeno.

(45)

Za izračun stopnje dampinga so se tehtane povprečne normalne vrednosti primerjale s tehtano povprečno ceno izvoza v Skupnost za zadevni izdelek.

(46)

Ta primerjava je pokazala obstoj približno 5-odstotnega dampinga za enega proizvajalca izvoznika, ki je v OPP izvažal v Skupnost. Glede na to, da so bile uvožene količine res zelo majhne, je glavni poudarek analize na verjetnosti ponovitve dampinga.

(47)

Treba je opozoriti, da je bil vmesni pregled omejen na damping pri družbah Daehan Synthetic Fiber Co Ltd., SK Chemicals Co Ltd. in KP Chemicals Corp. Te tri družbe so poslale v celoti izpolnjene vprašalnike.

(48)

Poleg tega so se javile tudi družbe, povezane z enim od prej omenjenih proizvajalcev izvoznikov. Tako sta tudi proizvajalca izvoznika Honam Petrochemicals in Huvis Corp izpolnila vprašalnika.

(49)

Pred preverjanjem na kraju samem je Daehan Synthetic Fiber Co Ltd. obvestil Komisijo o svoji odločitvi, da preneha proizvodnjo PET v Republiki Koreji. Zato se je družba odločila, da odpove načrtovani preveritveni obisk. Ker ta družba tako ni sodelovala v smislu člena 18 osnovne uredbe, bi morala zanjo veljati preostala stopnja dampinga.

(50)

Glede na zahtevek je v Republiki Koreji deset proizvajalcev, ki imajo zmogljivost za proizvodnjo PET. Od teh desetih proizvajalcev se jih je pet (vključno z družbo Daehan Synthetic Fiber Co Ltd) javilo Komisiji in predložilo izpolnjene vprašalnike. Od drugih petih nesodelujočih proizvajalcev je eden sodeloval s Komisijo v prvotni preiskavi.

(51)

Obseg izvoza štirih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov plus nepreverjene količine, ki jih je izvozila družba Daehan Synthetic Fiber Co Ltd., je predstavljal skoraj 100 % vsega korejskega izvoza v OPP iz Republike Koreje v Skupnost, ki ga je zabeležil Eurostat.

(52)

Kot je razvidno iz uvodnih izjav (16) in (17), so bili štirje sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki so v celoti sodelovali v preiskavi, naslednji:

(53)

Da bi v prihodnje preprečili morebitno izogibanje, so bile stopnje dampinga izračunane na ravni skupine.

(54)

Za vse vrste PET, ki so jih izvažali korejski proizvajalci izvozniki, je bilo normalno vrednost mogoče določiti na podlagi cen, ki so jih plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(55)

Dva korejska proizvajalca izvoznika sta v Skupnost izvažala neposredno neodvisnim strankam prek povezanih družb v Republiki Koreji in povezanih uvoznikov v Skupnosti. Zato je bila v tem primeru konstruirana izvozna cena določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe.

(56)

Popravki za razlike v prevoznih stroških, stroških zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških provizij, kredita, pakiranja, carin (vračila dajatev) in bančnih stroških so bili odobreni, kjer je bilo to upravičeno in ustrezno podprto z dokazi.

(57)

Dva korejska proizvajalca izvoznika sta zahtevala povračilo dajatev z utemeljitvijo, da so uvozne dajatve bremenile podobni izdelek, ko je bil namenjen za potrošnjo v državi izvoznici, vendar so bile povrnjene, ko je bil izdelek izvožen v Skupnost. V obeh primerih je bilo ugotovljeno, da je zahtevani znesek višji od zneska dajatve za podobni izdelek na domačem trgu, zato so bili popravki ustrezno prilagojeni. Metodologija, uporabljena v sedanji preiskavi, je bila združljiva s pogoji, določenimi v členu 2(10)(b) osnovne uredbe, če je točno odražala dejansko raven uvoznih dajatev za podobni izdelek.

(58)

Poleg tega sta oba proizvajalca izvoznika zahtevala stroške kredita na podlagi dejanskega obdobja kreditiranja, ki so si ga stranke uveljavile na podlagi plačilnega sistema „odprtega računa“, ki se uporablja na korejskem domačem trgu. Ugotovljeno je bilo, da proizvajalca izvoznika po tem sistemu večinoma nista dejansko odobrila nobenega posebnega obdobja kreditiranja, poleg tega pa obdobij kreditiranja ni bilo mogoče natančno določiti, ker se prejemkov ni dalo povezati z posebnimi računi. V teh okoliščinah teh popravkov ni bilo mogoče odobriti.

(59)

Kot je predvideno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, so se tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjale s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(60)

Ta primerjava je pokazala obstoj dampinga de minimis za proizvajalce izvoznike, ki so v OPP izvažali v Skupnost.

(61)

V preiskavi sta sodelovala dva od štirih znanih proizvajalcev izvoznikov. Dve sodelujoči družbi sta predstavljali več kot 80 % celotne tajvanske proizvodnje PET in 99 % celotnega tajvanskega izvoza v Skupnost. Delež tajvanskega izvoza v Skupnost glede na potrošnjo Skupnosti je v OPP znašal 1,2 %.

(62)

Tretji tajvanski proizvajalec izvoznik je na začetku izpolnil vprašalnik, vendar pa pred preveritvijo na kraju samem ni več sodeloval. To, da družba uradnikom Komisije ni omogočila, da bi preverili njene odgovore na vprašalnik na kraju samem, je enako kot ne sodelovati v preiskavi. V skladu s členom 18 osnovne uredbe mora za to družbo veljati preostala stopnja dampinga.

(63)

Za vse vrste PET, ki so jih izvažali tajvanski proizvajalci izvozniki, je bilo normalne vrednosti mogoče določiti na podlagi cen, ki so jih plačevale ali jih plačujejo neodvisne stranke na domačem trgu, v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(64)

Oba sodelujoča tajvanska proizvajalca izvoznika sta izvažala neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Izvozne cene bi se lahko ocenile na podlagi cen, ki so jih plačale ali jih plačujejo te neodvisne stranke v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(65)

Uporabljeni so bili popravki za razlike v prevoznih stroških, stroških zavarovanja, manipulativnih stroških, stroških kredita, pakiranja in bančnih stroških.

(66)

Kot je predvideno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe, so se tehtane povprečne normalne vrednosti vsake vrste zadevnega izdelka, izvožene v Skupnost, primerjale s tehtano povprečno izvozno ceno vsake ustrezne vrste zadevnega izdelka.

(67)

Na podlagi take primerjave je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga v primeru družbe Far Eastern Textile pod stopnjo de minimis. V primeru družbe Shinkong je stopnja dampinga znašala 6,5 %. Vendar je za družbo Far Eastern Textile preiskava pokazala, da primerjava tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtanimi povprečnimi izvoznimi cenami ni odražala celotne stopnje dampinga, ki se je izvajal. Raziskava je resnično pokazala, da je bil znaten obseg (približno 25 % vsega izvoza v Skupnost) opravljen po znatno nižjih cenah in je bil skoncentriran na eno stranko. Poleg tega je bil izvoz v vse namembne kraje Skupnosti v zadnjih štirih mesecih OPP opravljen po znatno znižanih cenah v primerjavi s prvimi osmimi meseci OPP. Zato je bilo treba uporabiti drugo metodologijo primerjave. Ugotovljena je bila pomembna razlika med stopnjami dampinga, ki so izhajale iz primerjave povprečja s povprečjem, in primerjave posla s povprečjem. V zvezi s primerjavo posla s poslom je bilo ugotovljeno, da alternativna metoda primerjave ni ustrezna, ker je postopek izbiranja posameznih poslov za pripravo take primerjave v tem primeru veljal za samovoljnega. Tako je bila pripravljena primerjava na podlagi posla s povprečjem v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe. Na ta način je obstajal jasen vzorec izvoza, ki se je razlikoval gleda na stranko in čas.

(68)

Na podlagi tega se stopnja dampinga, ki izhaja iz primerjave posla s povprečjem, upošteva za namene nadaljnje analize nadaljevanja dampinga. V primeru družbe Shinkong razlika med stopnjami dampinga, izračunanimi v skladu z obema metodologijama, ni bila bistvena, prav tako ni bil ugotovljen noben vzorec. Zato je treba pri tej družbi upoštevati stopnjo dampinga, ki izhaja iz primerjave povprečja s povprečjem.

(69)

Pozneje ugotovljene stopnje dampinga za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika so:

Kadar so te odstotne stopnje izražene na posebni podlagi, ustrezajo naslednjim posebnim dajatvam:

Preostala dajatev mora temeljiti na sedaj veljavnih preostalih dajatvah za Tajsko, ob upoštevanju, da v tem smislu ni bila ugotovljena nobena sprememba okoliščin. Preostala dajatev znaša 143,4 EUR/t.

(70)

V zvezi z obema družbama, ki nista sodelovali v preiskavi, se šteje, da je treba razpoložljive informacije uporabiti v skladu s členom 18 osnovne uredbe. Tem družbam je treba pravzaprav določiti preostale dajatve.

(71)

V preiskavi je sodeloval le en tajski proizvajalec PET in v OPP ni izvažal v Skupnost. Po podatkih Eurostata je bil obseg uvoza s poreklom iz Tajske v OPP zanemarljiv. Vendar je znano, da so v OPP obstajali vsaj trije drugi proizvajalci PET iz Tajske, ki niso sodelovali v preiskavi.

(72)

Ker edini sodelujoči proizvajalec PET v Skupnost ni izvažal, ni bilo mogoče izračunati dampinga za sodelujočega proizvajalca.

(73)

Za ugotovitev, ali obstaja verjetnost, da se bo damping nadaljeval, če bi se ukrepi razveljavili, so bili preučeni obnašanje sodelujočih proizvajalcev izvoznikov pri določanju cen za druge izvozne trge ter njihova proizvodnja, zmogljivosti in zaloge. Analiza je temeljila na razpoložljivih informacijah, tj. na informacijah, dobljenin in preverjenin na podlagi odgovorov na vprašalnike proizvajalcev, navedenih v oddelku A.4. Analiza je bila opravljena tudi glede obnašanja pri določanju cen, proizvodnje in proizvodne zmogljivosti drugih proizvajalcev izvoznikov v državah, ki jih zadevajo postopki. Ta analiza je temeljila na tržnih informacijah, ki so jih posredovali industrija Skupnosti in proizvajalci izvozniki, iz statistike Eurostata o uvozu in, kadar je bila na voljo, statistika o izvozu iz zadevnih držav.

(74)

Verjeten scenarij, kaj bi se zgodilo, če bi bili ukrepi razveljavljeni, je temeljil na:

(75)

Cene v Skupnosti so bile na splošno nižje od domačij indijskih cen. Obstaja verjetnost za izvoz po cenah, ki so vsaj nekoliko nižje od sedanjih cen v Skupnosti. V primeru razveljavitve ukrepov bi se izvoz v Skupnost verjetno prodajal po dampinških cenah, če bi se ohranila ista raven cen.

(76)

Indijske izvozne cene za tretje države so na splošno nižje od domačih cen. Ta razlika v cenah je znašala do 24 % ravni izvoznih cen. To kaže, da bi lahko izvoz v Skupnost potekal po enakih dampinških cenah, če bi se ukrepi razveljavili. Ugotovljene stopnje so res višje od sedanje ravni dampinga v ES, kot je opisano zgoraj. Treba je opomniti, 1. da je bila ta sedanja raven dampinga, ugotovljenega v ES, določena na podlagi majhnega obsega izvoza in 2. da je določen izvoz potekal pod pogoji cenovne zaveze, ki je imela korekcijski učinek na raven izvoznih cen. V primeru razveljavitve ukrepov je torej verjetno, da bi bila stopnja dampinga celo višja.

(77)

Indijske izvozne cene za tretje države so bile na splošno nižje od ravni cen v Skupnosti. V primeru razveljavitve ukrepov bi indijski izvozniki najbrž izvažali PET v Skupnost v večjih količinah in po cenah, ki bi se približale tistim, ki so jih v OPP zaračunavali tretjim državam. Posledično se zdi verjetno, da bi se ugotovljeni damping v zvezi z izvozom v Skupnost za OPP lahko celo povečal, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(78)

Glede prostih zmogljivosti je treba ponovno poudariti, da dva največja indijska proizvajalca nista sodelovala v preiskavi. Ugotovljeno je bilo, da so njune celotne zmogljivosti znašale približno 23 % potrošnje Skupnosti v OPP. Na podlagi informacij, ki so na voljo, je neizkoriščeni del njunih zmogljivosti precejšen in dosega od 80 000 do 130 000 ton. Poleg tega imajo tudi trije sodelujoči proizvajalci še nekaj neizkoriščenih zmogljivosti. Torej so v Indiji na voljo znatne proste zmogljivosti. Za indijski trg je značilen tudi presežek ponudbe. V tem smislu bi se lahko proizvajalci odločili, da bi v primeru razveljavitve ukrepov presežne količine preusmerili v Skupnost po nenehnih in vedno bolj dampinških cenah.

(79)

V primeru razveljavitve ukrepov bi se neizkoriščene zmogljivosti po vsej verjetnosti usmerile v Skupnost. Glede na ugotovljena razmerja cen, zlasti cenovno razmerje med cenami v Skupnosti in cenami v Indiji, je verjetno, da bo tak izvoz v Skupnost potekal po dampinških cenah.

(80)

Cene v Skupnosti so na splošno višje od cen, ki sta jih dosegla dva sodelujoča indonezijska proizvajalca izvoznika na domačem trgu. To nakazuje, da bi bila za indonezijske proizvajalce izvoznike privlačna možnost, da bi prodajo preusmerili v Skupnost, če bi bili protidampinški ukrepi razveljavljeni.

(81)

Za družbo Polypet, ki je na vseh trgih poslovala z izgubo, se domače cene niso štele za zanesljive in zato je bilo treba normalno vrednost konstruirati na podlagi stroškov proizvodnje, povečanih za normalni dobiček. Za izračun je bila uporabljena 7-odstotna stopnja dobička, ki je enakovredna stopnji iz prvotne preiskave. Med to konstruirano normalno vrednostjo in izvoznimi cenami v tretje države je bila ugotovljena 25-odstotna razlika v cenah. Dejstvo, da so bile izvozne cene nižje od normalne vrednosti za ta znesek, nakazuje možnost ponovitve dampinga na trgu Skupnosti v primeru razveljavitve ukrepov.

(82)

Družba Petnesia je v OPP poslovala približno na pragu dobička, zato je bila normalna vrednost izračunana z uporabo domače prodaje, konstruirana normalna vrednost pa z uporabo iste metode, kot je opisana zgoraj za družbo Polypet. Razlika med normalno vrednostjo in izvozno ceno v tretje države je bila med 5 % in 10 % (za te metode). Dejstvo, da so bile izvozne cene nižje od normalne vrednosti za ta znesek, nakazuje možnost ponovitve dampinga na trgu Skupnosti v primeru razveljavitve ukrepov.

(83)

Ugotovljene prodajne cene proizvajalcev Skupnosti za prodajo v EU v OPP so bile 1 058 EUR. V istem obdobju so bile prodajne cene indonezijskih izvoznikov za trge tretjih držav 911 EUR. Zato je bila prodaja na trgu EU za 16 % večja kot na drugih trgih. To nakazuje, da bi bila za indonezijske proizvajalce izvoznike privlačna možnost, da bi v primeru razveljavitve ukrepov prodajo preusmerili v Skupnost.

(84)

Kot je navedeno zgoraj, je v OPP v Indoneziji poslovalo pet proizvajalcev. Glede na poročilo o tržnih informacijah je znašala proizvodnja v Indoneziji 324 000 ton in od tega so sodelujoči proizvajalci predstavljali približno 47 %. Informacije sodelujočih proizvajalcev in tržne informacije kažejo, da so neizkoriščene zmogljivosti znašale približno 10 % celotne zmogljivosti ali približno 37 000 ton. To predstavlja približno 1,5 % potrošnje Skupnosti.

(85)

Informacije sodelujočih proizvajalcev so pokazale, da so bile zaloge PET majhne.

(86)

V zvezi z neizkoriščenimi zmogljivostmi in zalogami je preiskava pokazala, da bi bilo mogoče dati na voljo znatne količine PET za prodajo na trgu Skupnosti.

(87)

Ocena zgoraj navedenih dejavnikov je pokazala, da je obstajala znatna razlika med cenami, ki so jih indonezijski proizvajalci dosegli na trgih tretjih držav, in njihovo normalno vrednostjo.

(88)

Poleg tega so izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trgih tretjih držav in indonezijskem domačem trgu znatno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti. Skupaj z razpoložljivo prosto zmogljivostjo obstaja torej pobuda za indonezijske proizvajalce izvoznike, da bi v primeru razveljavitve ukrepov povečali prodajo na trgu Skupnosti in verjetno bi bila ta prodaja dampinška.

(89)

Medtem ko je skupna ocenjena proizvodnja in prodaja zadevnega izdelka malezijskih proizvajalcev ocenjena na približno 120 000 ton, je skupna potrošnja PET v Maleziji zgolj približno 60 000 ton. Ob tem, da je domači trg sposoben porabiti le približno polovico celotne proizvodnje in prodaje, je jasno, da so malezijski proizvajalci zadevnega izdelka za nadaljevanje poslov pri sedanjih zmogljivostih na splošno odvisni od izvoznih trgov.

(90)

Preiskava je pokazala, da so bile domače cene približno 10 % do 20 % nižje od povprečnih cen, zaračunanih na trgu Skupnosti. Nobenega razloga ni za sklep, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov to spremenilo.

(91)

Informacije, ki sta jih zagotovila oba sodelujoča izvoznika iz uvodne izjave (17), so pokazale, da je izvoz v tretje države potekal v velikih količinah, ki so predstavljale 67 % celotne prodaje v OPP.

(92)

Pri enem malezijskem izvozniku, ki je izvažal v Skupnost, so bile tehtane povprečne izvozne cene v tretje države pod tehtanimi povprečnimi normalnimi vrednostmi, ugotovljenimi za njegov izračun dampinga, in so se izkazale tudi kot nižje od prodajnih cen za Skupnost. To kaže, da ta malezijski izvoznik svoje PET verjetno prodaja po dampinških cenah tudi na trge tretjih držav in da je razlika v ceni še višja kakor tista, ki je bila ugotovljena na evropskem trgu.

(93)

Pri drugem izvozniku, ki v OPP ni izvažal v Skupnost, je preiskava pokazala, da so bile povprečne izvozne cene tretjim državam pod proizvodnimi stroški, kar kaže tudi to, da se tudi podobni izdelek na tretjih trgih prodaja pod ceno.

(94)

Glede na zgoraj navedeno obstaja velika verjetnost, da bi se damping pri izvozu v Skupnost ponovil, če bi se ukrepi razveljavili.

(95)

Informacije, ki sta jih zagotovila sodelujoča izvoznika iz uvodne izjave (17), so pokazale, da je izvoz v tretje države potekal po tehtani povprečni izvozni ceni, ki je bila znatno nižja od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti.

(96)

Ob prevladujoči ravni cen je torej mogoče sklepati, da bi bila za proizvajalce izvoznike v Maleziji Skupnost privlačen trg. Na podlagi tega se šteje, da bi v primeru razveljavitve ukrepov obstajala gospodarska pobuda za preusmeritev od izvoza v tretje države na dobičkonosnejši trg Skupnosti. Če bi se prodaja preusmerila v Skupnost, bi verjetno prav tako potekala po dampinških cenah.

(97)

Preiskava je pokazala, da je bila izkoriščenost zmogljivosti edinih dveh sodelujočih proizvajalcev v OPP zelo nizka, tj. med 30 % in 80 %. Na podlagi tega je mogoče sklepati, da so v Maleziji znatne proste zmogljivosti. V primeru razveljavitve ukrepov bi obstajala pobuda za malezijske proizvajalce izvoznike, da uporabijo to prosto zmogljivost in povečajo izvoz, predvsem v Skupnost.

(98)

Za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da imata normalno raven zalog. Vendar je treba opozoriti, da zalog ni mogoče šteti za pomemben kazalnik, ker temelji proizvodnja PET v Maleziji v glavnem na naročilih strank. Zato gre pri zalogah zlasti za PET, ki čakajo na odpremo že znanim strankam.

(99)

Preiskava je pokazala, da je eden od sodelujočih proizvajalcev nadaljeval z izvajanjem dampinga kljub veljavnim ukrepom.

(100)

Poleg tega so tudi tehtane povprečne izvozne cene sodelujočih proizvajalcev izvoznikov na trge tretjih držav in cene prodaje na domačem trgu znatno nižje od prevladujoče ravni cen v Skupnosti. Skupaj z nizko izkoriščenostjo zmogljivosti obstaja torej v primeru razveljavitve ukrepov pobuda za malezijske proizvajalce izvoznike, da se preusmerijo na trg Skupnosti s podobnimi dampinškimi cenami.

(101)

V uvodni izjavi (60) zgoraj je bilo pojasnjeno, da so bile ugotovljene stopnje dampinga pri vseh štirih sodelujočih proizvajalcih izvoznikih pod de minimis. Treba je opozoriti, da se je ta izvoz odvijal v obdobju, ko sta bila dva od sodelujočih izvoznikov sposobna izvažati v Skupnost pri dajatvi nič. Ker je izvoz teh štirih proizvajalcev izvoznikov predstavljal skoraj 100 % vsega uvoza PET v OPP (kakor je poročal Eurostat), se zdi, da obstaja majhna nevarnost ponovitve dampinga s strani katerega od proizvajalcev izvoznikov, ki so sodelovali v preiskavi.

(102)

Preiskava je pokazala, da so cene, ki jih sodelujoče družbe zaračunavajo na korejskem domačem trgu, višje od tistih, ki jih zaračunava industrija Skupnosti na trgu Skupnosti. Nobenega razloga ni za domnevo, da domače cene, ki so bile ugotovljene za sodelujoče družbe, niso reprezentativne ali da nesodelujoči proizvajalci izvozniki prodajajo na domačem trgu po znatno nižjih cenah kakor sodelujoče družbe. Poleg tega bi nesodelujoče družbe, ki niso prodajale na trgu ES, verjetno prodajale po nizkih cenah, da bi pridobile izgubljeni tržni delež na trgu ES. To kaže, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov možnost ponovitve dampinga pri nesodelujočih družbah. Treba je tudi opozoriti, da so te nesodelujoče družbe v prvotni preiskavi izvažale v Skupnost v neznatnih količinah.

(103)

Pri sodelujočih proizvajalcih izvoznikih je bila ugotovljena približno 5-odstotna razlika v ceni med prevladujočo ravnjo cen na korejskem domačem trgu in njihovim izvozom v tretje države. Kljub temu pa se ob tem, da so imeli možnost izvažati neomejene količine PET v Skupnost z dajatvijo nič, zdi, da je tveganje za preusmeritev trgovine v Skupnost razmeroma majhno.

(104)

Na splošno so bile na voljo tudi izvozne cene za tretje države, vključno s cenami, ki so jih zaračunavali nesodelujoči proizvajalci. Slednje so bile nižje od domačih cen, ki so jih zaračunavali sodelujoči proizvajalci. Ta razlika v ceni spet kaže, da bi lahko v primeru razveljavitve ukrepov izvoz v Skupnost potekal po enakih dampinških cenah.

(105)

Preiskava je pokazala, da so sodelujoči proizvajalci izvozniki iz Republike Koreje prodali znatne količine v tretje države. Kljub temu pa se zdi glede na to, da sta imeli družbi SK Chemicals in KP Chemicals možnost izvažati neomejene količine PET v Skupnost po dajatvi nič, da je tveganje za preusmeritev trgovine sodelujočih proizvajalcev izvoznikov razmeroma majhno.

(106)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike so bile uporabljene informacije iz poročila o tržnih informacijah in informacije korejskega statističnega urada.

(107)

Torej, če od celotnega izvoz korejskih proizvajalcev izvoznikov (727 Kt) v tretje države v OPP, o katerem je poročal korejski statistični urad, odštejemo izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov (320 Kt), znaša skupen izvoz nesodelujočih proizvajalcev 407 Kt.

(108)

Količine, ki so jih v vsak namembni kraj izvozili nesodelujoči proizvajalci izvozniki, so bile določene tako, da se je od celotnega izvoza po namembnih krajih odštel izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov po namembnem kraju. Pet namembnih krajev, v katere so nesodelujoči proizvajalci izvozniki domnevno izvozili največje količine, so LRK, ki ji sledijo Ukrajina, Japonska, Tunizija in Islamska republika Iran.

(109)

Na podlagi vrednosti izvoza, ki jih navaja korejski statistični urad, je bila izračunana tehtana povprečna cena za pet namembnih krajev z največjim izvozom v višini 759 EUR/tono. Ker ta cena temelji na grobih nepreverjenih statističnih podatkih (ki delno vsebujejo statistične vrednosti sodelujočih proizvajalcev izvoznikov in verjetno vsebujejo izvozne cene povezanih družb, pa tudi cene brez stroškov čezmorskega prevoza), ostaja povprečna cena znatno nižja od povprečnih uvoznih cen (na ravni CIF) v Skupnosti (približno 25 %).

(110)

Glede na očitno znatne količine izvoza nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v tretje države in dejstvo, da so cene nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov za pet največjih namembnih krajev precej nižje od povprečne uvozne cene v Skupnosti, se zdi, da obstaja velika nevarnost, da se bo trgovina nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v primeru razveljavitve ukrepov preusmerila. Glede na znatno stopnjo dampinga (55 %), ugotovljeno za največje nesodelujoče proizvajalce izvoznike v prvotni preiskavi, je zelo verjetno, da bi nesodelujoči proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve ukrepov ponovno začeli izvajati damping.

(111)

Pri vseh sodelujočih proizvajalcih izvoznikih je bila ugotovljena normalna raven zalog in poslovali so skoraj s polno zmogljivostjo. Glede na to se zdi, da je nevarnost, da bi se damping ponovil, zelo omejeno.

(112)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike je bila zmogljivost določena na podlagi skupne zmogljivosti korejskih proizvajalcev izvoznikov, pridobljene iz tržnih informacij. Na voljo ni nobenih informacij o ravni zalog. Ocenjena zmogljivost nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov je bila izračunana tako, da se je od celotne korejske zmogljivosti odštela zmogljivost sodelujočega proizvajalca izvoznika. Ta zmogljivost je bila ocenjena na približno 550 Kt, kar bi ustrezalo 23-odstotnemu tržnemu deležu celotne potrošnje Skupnosti.

(113)

Na podlagi poročila o tržnih informacijah je bila neizkoriščena zmogljivost za Republiko Korejo kot celoto ocenjena na približno 200 000 ton. Tako ni mogoče izključiti nevarnosti, da bi v primeru razveljavitve ukrepov nesodelujoči proizvajalci izvozniki z neizkoriščeno zmogljivostjo ponovno izvajali damping.

(114)

Čeprav se za štiri sodelujoče družbe zdi, da ni nobenega očitnega tveganja za ponovitev dampinga, je preiskava pokazala, da obstaja realno tveganje za ponovitev dampinga pri nesodelujočih družbah. To se je pokazalo pri primerjavi prevladujoče ravni cen na korejskem domačem trgu in ravni cen na trgu Skupnosti, pa tudi pri primerjavi ravni domačih cen s povprečno ravnjo izvoznih cen za trge tretjih držav.

(115)

Poleg tega je mogoče ugotoviti znatno grožnjo za preusmeritev trgovine pri primerjavi znatnega obsega PET, ki jih prodajo tretjim državam po cenah, ki so znatno nižje od cen, po katerih se PET uvažajo v Skupnost. Glede na zgodovino dampinga teh nesodelujočih družb (55 % v prvotni preiskavi) ni nobenega razloga za domnevo, da te družbe v primeru razveljavitve ukrepov ne bi ponovile dampinške prakse.

(116)

Tajvanske domače cene sodelujočih in nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov so bile na splošno nižje od cen v Skupnosti. Prve so bile zares dobičkonosne. To pomeni, da bi bila raven cen v Skupnosti s stališča tajvanskih proizvajalcev izvoznikov tudi zelo privlačna. Glede na ugotovljeno razmerje cen je verjetno, da bi bile tudi tajvanske izvozne cene znatno nižje od povprečnih cen, ki jih zaračunava industrija Skupnosti.

(117)

V primeru enega sodelujočega proizvajalca so bile cene v tretje države znatno nižje od tajvanskih domačih cen. V primeru drugega sodelujočega proizvajalca, ki je v glavnem prodajal na Japonsko, so izvozne cene za tretje države presegale domače prodajne cene. Na podlagi tega ni mogoče izključiti, da bi izvozne cene za Skupnost po razveljavitvi ukrepov sledile trendu tajvanskih cen do drugih držav (razen Japonske). Zato je verjetno, da bi se po takem scenariju damping ponovil. Ta ocena temelji na podatkih, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalci, saj s tem v zvezi drugih podatkov ni bilo mogoče dobiti.

(118)

Tajvanske izvozne cene za tretje države so bile na splošno nižje od ravni cen v Skupnosti. Za tajvanski izvoz v druge države v OPP niso veljale protidampinške dajatve. V primeru razveljavitve ukrepov ni mogoče izključiti, da bi izvozne cene za Skupnost sledile trendu cen za druge trge. V takih okoliščinah bi prihodnji izvoz v Skupnost potekal po dampinških cenah. Ta ocena spet temelji na podatkih, ki so jih zagotovili sodelujoči proizvajalci. A ker ni na voljo informacij, ki bi kazale, da izvozne cene za tretje države ali domače cene, ugotovljene za sodelujoče družbe, ne bi bile reprezentativne za vse tajvanske proizvajalce izvoznike, je mogoče sklepati, da bi tudi prihodnji izvoz nesodelujočih družb v Skupnost verjetno potekal po dampinških cenah.

(119)

Medtem ko je ena sodelujoča družba v OPP svojo zmogljivost izkoristila v celoti, druga ni uporabila pomembnejše količine svoje polne zmogljivosti. Družbe, ki niso sodelovale v preiskavi, imajo verjetno neizkoriščene zmogljivosti od 400 000 do 500 000 ton. To znaša približno 20 % potrošnje Skupnosti v OPP. Glede na privlačno raven cen na trgu Skupnosti je verjetno, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov neizkoriščene zmogljivosti preusmerile v Skupnost.

(120)

Glede neizkoriščenih zmogljivosti se zdi, da bi bile ob razveljavitvi ukrepov take zmogljivosti najbrž preusmerjene v Skupnost. Poleg tega bi tak izvoz v Skupnost verjetno potekal po dampinških cenah glede na nizko raven cen za izvoz na trge tretjih držav z izjemo Japonske. Cene Skupnosti bodo najbrž pod pritiskom, ko se bodo na trg Skupnosti začele uvažati večje količine. Takšen trend zniževanja cen bo verjetno zaostril damping, ugotovljen za OPP.

(121)

Kot je bilo opisano v uvodni izjavi (71), je znano, da so v OPP obstajali vsaj trije drugi proizvajalci PET s Tajske, ki niso sodelovali v preiskavi. Za te nesodelujoče proizvajalce so bile analizirane informacije Eurostata in iz drugih virih.

(122)

Informacije o zalogah in prodaji na tretje trge se nanašajo samo na sodelujočega proizvajalca izvoznika. Pridobiti je bilo mogoče podatke o skupni proizvodni zmogljivosti na Tajskem in na podlagi tržnih informacij oceniti obseg proizvodnje vseh proizvajalcev izvoznikov na Tajskem. V zvezi s tem se je štelo, da ugotovitve za nesodelujoče družbe ne morejo biti ugodnejše od tistih, ki so bile ugotovljene za sodelujoče družbe.

(123)

Preiskava je pokazala, da so bile domače cene 10 % do 20 % nižje od povprečnih cen, zaračunanih na trgu Skupnosti. Nobenega razloga ni za sklep, da bi se to v primeru razveljavitve ukrepov spremenilo.

(124)

Informacije, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik iz uvodne izjave (17), ki ni izvažal v Skupnost, so pokazale, da se je zadevni izdelek v tretje države izvažal v velikih količinah, ki so predstavljale več kot 80 % celotne prodaje v OPP. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile povprečne izvozne cene v tretje države nižje od stroškov, kar pomeni, da se izdelek na trgih tretjih držav prodaja po dampinških cenah. Poleg tega v zvezi z nesodelujočimi družbami ni na voljo nobenih informacij, ki bi kazale, da je njihovo obnašanje pri določanju cen drugačno kot na domačem tajskem ali na trgih tretjih držav in zato je mogoče domnevati, da tudi tretjim državam prodajajo po nižjih cenah kakor na svojem domačem trgu.

(125)

Informacije, ki jih je predložil sodelujoči izvoznik, ki ni izvažal v Skupnost, so pokazale, da se je zadevni izdelek v tretje države izvažal po tehtani povprečni izvozni ceni, ki je bila znatno nižja od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti.

(126)

Ob predpostavki, da bi prevladujoča raven cen v Skupnosti ostala enaka, je mogoče sklepati, da bi za proizvajalce izvoznike iz Tajske Skupnost veljala za privlačen trg. Na podlagi tega se šteje, da bi v primeru razveljavitve ukrepov obstajala gospodarska pobuda za preusmeritev od izvoza v tretje države na dobičkonosnejši trg Skupnosti.

(127)

Na Tajskem so proste zmogljivosti znatne. Preiskava je pokazala, da je bila ugotovljena izkoriščenost zmogljivosti sodelujočega proizvajalca v OPP nizka.

(128)

V skladu s poročilom o tržnih informacijah je raven zmogljivosti nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov ocenjena na približno 500 000 ton s celotno proizvodnjo približno 430 000. Na podlagi teh vrednosti bi prosta zmogljivost znašala približno 70 000 ton. Ta prosta zmogljivost bi znašala približno 2,9 % celotne potrošnje Skupnosti, če bi bila usmerjena v prodajo na trg Skupnosti.

(129)

V celoti podatki o tržnih informacijah kažejo, da bi lahko domači trg na Tajskem absorbiral manj kot 94 000 ton ali 25 % domače proizvodnje PET. V teh okoliščinah so tajski proizvajalci zadevnega izdelka za nadaljevanje poslovanja s sedanjo zmogljivostjo močno odvisni od izvoza. V teh okoliščinah je zelo verjetno, da bi se v primeru razveljavitve ukrepov izvoz v ES povečal. Zato ni mogoče izključiti, da bi tajski proizvajalci izvozniki v primeru razveljavitve ukrepov znižali svoje izvozne cene za Skupnost na raven izvoznih cen za trge drugih tretjih držav v prizadevanju za ponovno pridobitev izgubljenega trga. Tako ni mogoče izključiti nevarnosti ponovitve dampinga nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov v primeru razveljavitve ukrepov.

(130)

Za sodelujočega proizvajalca izvoznika je bilo ugotovljeno, da ima normalno raven zalog. Vendar je treba opozoriti, da zalog ni mogoče šteti za pomemben kazalnik, ker temelji tajska proizvodnja PET v glavnem na naročilih strank. Zato gre pri zalogah zlasti za PET, ki čakajo, da bodo odpremljeni že znanim strankam.

(131)

Ker edini sodelujoči proizvajalec izvoznik ni izvažal v Skupnost, preiskava ni mogla ugotoviti, ali se damping nadaljuje kljub veljavnim ukrepom.

(132)

Poleg tega so bile tudi tehtane povprečne izvozne cene sodelujočega proizvajalca izvoznika na trge tretjih držav in cene prodaje na domačem trgu znatno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti v Skupnosti. Prodajne cene so bile nižje od proizvodnih stroškov. To se šteje kot kazalnik, da bi se prodaja v primeru razveljavitve ukrepov verjetno odvijala po dampinških cenah. Poleg tega obstaja ob privlačni ravni cen v Skupnosti pobuda za tajske proizvajalce izvoznike, da bi prodajali na trg Skupnosti, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(133)

Za nesodelujoče proizvajalce izvoznike je bilo mogoče ugotoviti znatno grožnjo za preusmeritev trgovine, če primerjamo domače povpraševanje in znatne količine PET, ki se prodajajo tretjim državam. Treba je opozoriti, kot je navedeno v uvodni izjavi (131) in nadaljnjih, da so tajski proizvajalci zelo odvisni od izvoza in da obstaja velika skupna prosta zmogljivost, ki bi se lahko preusmerila v Skupnost. Ob upoštevanju njihove zgodovine dampinga (32,5 % v prvotni preiskavi), se zdi, da obstaja v primeru razveljavitve ukrepov nevarnost ponovitve dampinga.

(134)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da je v primeru razveljavitve ukrepov verjetno, da bi se damping nadaljeval in/ali ponovil. V skladu s tem se predlaga, da se ohranijo ukrepi, ki se uporabljajo za uvoz PET s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Tajvana in Tajske.

(135)

Na podlagi informacij, zbranih za nesodelujoče proizvajalce izvoznike, se zdi, da obstaja znatna nevarnost ponovitve dampinga. Razlog za to domnevo so predvsem podatki, ki kažejo znatno proizvodno in izvozno zmogljivost nesodelujočih proizvajalcev izvoznikov in bi, kot je bilo razvidno iz dampinških praks v prvotni preiskavi, v primeru razveljavitve ukrepov po vsej verjetnosti povzročili izvoz po dampinških cenah za Skupnost.

(136)

V skladu s tem se predlaga, da se ohranijo ukrepi, ki veljajo za uvoz PET s poreklom iz Republike Koreje.

(137)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo preučeno tudi, ali bi se spremenjene okoliščine v zvezi z dampingom glede na prvotno preiskavo lahko upravičeno štele za trajne.

(138)

Treba je opozoriti, da je obseg vmesnega pregleda pri Republiki Koreji omejen na stopnje dampinga pri treh družbah, in sicer SK Chemicals Co Ltd., KP Chemicals Corp. in Daehan Synthetic Fibres Co. Ltd., ter njihovih povezanih družbah.

(139)

Za sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta v OPP izvažala PET v Skupnost, je vmesni pregled pokazal, da je njuna stopnja dampinga ostala na ravni de minimis. Glavni razlog za to je bil, da so se hkrati z dvigom normalnih vrednosti in domačih prodajnih cen teh družb v primerjavi s podatki iz prvotne preiskave ustrezno dvignile tudi prodajne cene na trgu Skupnosti.

(140)

Nobenih dokazov ni bilo o tem, da te spremembe, ki so povzročile stopnjo dampinga de minimis, ne bi bile trajne, ker je bilo ugotovljeno, da so vsi sodelujoči proizvajalci izvozniki poslovali z visoko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti (nad 90 %). Poleg tega nobeden od njih ni imel načrtov za povečanje svoje proizvodne zmogljivosti v Republiki Koreji. Eden od njih, SK Chemicals, je pravzaprav postavil proizvodni obrat v Skupnosti in je večja verjetnost, da bo zmanjšal svoj izvoz iz Republike Koreje.

(141)

Za proizvajalca izvoznika Daehan, ki se je, kakor je navedeno v uvodni izjavi (49) zgoraj, sčasoma odločil, da ne bo sodeloval v preiskavi, ni mogoče preveriti nobenega od dejstev, povezanih s to družbo.

(142)

Zato mora sklep o tej družbi temeljiti na dejstvih, ki so na voljo v skladu s členom 18 osnovne uredbe, tj. na podlagi informaciji v pritožbi in informacij v nepreverjenem vprašalniku.

(143)

Za dve sodelujoči skupini proizvajalcev izvoznikov, SK Chemicals in KP Chemicals, je mogoče šteti, da so okoliščine, v katerih so bile izračunane stopnje dampinga v tej preiskavi, trajne.

(144)

Za tretjega proizvajalca izvoznika Daehan Synthetic Fibres je treba opozoriti, da ta družba ni sodelovala in mora zato analiza temeljiti na razpoložljivih dejstvih, ki kažejo, da se damping nadaljuje. V teh okoliščinah mora za to družbo veljati preostala dajatev, kot je ugotovljeno v prvotni preiskavi in potrjeno v najnovejšem pregledu.

(145)

V sedanjem postopku sta sodelovala le dva tajvanska proizvajalca izvoznika. Zato je analiza o trajnosti spremenjenih okoliščin omejena na ti dve družbi.

(146)

Za družbo Far Eastern Textiles je od sklenitve Uredbe Sveta (ES) št. 83/2005 (9) veljala dajatev nič. Drugemu sodelujočemu proizvajalcu izvozniku, Shinkong Synthetic Fibres, je bila z isto uredbo dodeljena stopnja dampinga 3,1 %.

(147)

Na podlagi analize dampinga, ki se je izvajal zunaj OPP, so bile ugotovljene spremenjene stopnje dampinga, 3,5 % za Far Eastern in 6,5 % za Shinkong.

(148)

Za oba sodelujoča proizvajalca izvoznika, ki sta v OPP izvažala v Skupnost, ni nobenega razloga za domnevo, da spremembe med sedanjo in prejšnjo preiskavo, zlasti spremembe izvoznih cen za Skupnost in normalnih vrednosti, ki so povzročile spremenjene stopnje dampinga, niso trajne. V zvezi z družbo, za katero je bil ugotovljen vzorec dampinga, je preiskava pokazala, da je družba prodala znatne količine novi stranki po ceni, ki je bila precej nižja od njene splošne ravni izvoznih cen. Ker družba ni navedla, da bo nehala prodajati tej stranki ali da bo prilagodila svoje izvozne cene, je mogoče sklepati, da bo vzorec še naprej veljal. Poleg tega je ta družba v OPP skoraj v celoti uporabila svojo zmogljivost. Zato ni verjetno, da bi se v prodajnem vzorcu družbe zgodile večje spremembe, ki bi vplivale na raven cen z ustreznimi vplivi na normalne vrednosti in izvozne cene.

(149)

Spremembe v zvezi z drugo sodelujočo družbo niso bile velike, tj. sprememba stopnje dampinga s 3,1 % na 6,5 % zaradi nekoliko bolj poudarjenih sprememb normalnih vrednosti v primerjavi z izvoznimi cenami. Ta okoliščina se v prihodnje verjetno ne bo spremenila, ker so se cene nafte, ki so glavni stroškovni dejavnik pri proizvodnji PET, ustalile na visoki ravni.

(150)

Skladno s tem se šteje, da so stopnje dampinga za obe družbi, izračunane na podlagi podatkov iz te raziskave zanesljive in da se ugotovljene spremembe štejejo za trajne.

(151)

V Skupnosti proizvajajo PET naslednje družbe:

(152)

PET, ki so ga proizvajale vse te družbe, predstavlja skupno proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe.

(153)

Komisija je preučila, ali so sodelujoči proizvajalci Skupnosti, ki zahtevajo ali podpirajo zahtevek za preglede zaradi izteka ukrepov, predstavljali glavni delež celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Navedeni proizvajalci Skupnosti so predstavljali 88 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti. Tisti proizvajalci Skupnosti, ki niso v celoti sodelovali, so bili izključeni iz opredelitve industrije Skupnosti. Zato je Komisija štela, da so ti v celoti sodelujoči proizvajalci Skupnosti predstavljali industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. V prvotnih preiskavah je industrija Skupnosti predstavljala več kot 85 % celotne proizvodnje PET v Skupnosti v tistem času.

(154)

Industrijo Skupnosti sestavlja naslednjih dvanajst proizvajalcev Skupnosti, delno navedenih v uvodni izjavi (16):

Voridian BV (Nizozemska), M & G Polimeri Italia Spa (Italija), Equipolymers Srl (Italija), La Seda de Barcelona SA (Španija), Novapet SA (Španija), Selenis Industria de Polimeros SA (Portugalska), Aussapol Spa (Italija), Advansa Ltd (Združeno kraljestvo), Wellman BV (Nizozemska), Boryszew subsidiary Elana Wse (Poljska), V.P.I. SA (Grčija) in SK Eurochem (Poljska).

(155)

Potrošnja Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti, ocen prodaje drugih proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti na podlagi podatkov, dobljenih na stopnji pritožbe, in podatkov Eurostata za celoten uvoz Skupnosti iz tretjih držav.

(156)

Med letom 2002 in OPP je potrošnja zadevnega izdelka v Skupnosti nenehno naraščala in v OPP dosegla skupno 2 400 000 ton. Skupno povečanje v tem obdobju je bilo 18-odstotno. Do povečanja je prišlo delno zaradi novih vrst uporabe (med drugim pivo, vino), delno pa zaradi povečanja potrošnje v državah, ki so k EU pristopile leta 2004.

Preglednica 1

(157)

V prvotni preiskavi je bil uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, Indonezije, Malezije, Republike Koreje, Tajvana in Tajske kumulativno ocenjen v skladu s členom 3(4) skupne uredbe. Preučeno je bilo, ali je bila kumulativna ocena primerna tudi za sedanjo preiskavo.

(158)

V zvezi z uvozom dveh sodelujočih korejskih družb je preiskava pokazala de minimis ali pa damping ni bil ugotovljen. Zato se v skladu s členom 3(4) osnovne uredbe navedeni uvoz ni mogel kumulativno oceniti. Vendar je bilo v zvezi s tem ugotovljeno, da je bila stopnja dampinga, ugotovljena v zvezi z uvozom iz Indije, Malezije in Tajvana, nad stopnjo de minimis. Glede uvoza iz Indonezije in Tajske je preiskava pokazala, da uvoz ni bil reprezentativen in zato stopnje dampinga ni bilo mogoče ugotoviti. Vendar je bilo ugotovljeno tudi, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga v primeru razveljavitve ukrepov. Za količine, ki jih je izvozila vsaka od šestih zadevnih držav, se je štelo, da se bo uvoz v primeru ukinitve ukrepov iz vsake zadevne države verjetno povečal do stopnje, ki je znatno nad stopnjami, doseženimi v OPP, in bo zagotovo presegel prag neznatne škode. V zvezi s konkurenčnimi pogoji je preiskava potrdila, da so bile vrste PET v obliki zrnc, uvožene iz zadevnih držav, enake v vseh bistvenih fizičnih in tehničnih lastnostih. Poleg tega so bila ta zrnca zamenljiva s tistimi, ki se proizvajajo v Skupnosti, in so se tržila v Skupnosti v istem obdobju po podobnih prodajnih poteh in podobnih trgovinskih pogojih. Za uvožene vrste PET v zrncih se je štelo, da konkurirajo med seboj in z zrnci PET, proizvedenimi v Skupnosti.

(159)

V smislu zgoraj navedenega se je štelo, da so bila izpolnjena vsa merila iz člena 3(4) osnovne uredbe o uvozu iz Indije, Malezije, Tajske, Indonezije, Tajvana in dampinškega uvoza iz Republike Koreje. Zato je bil kumulativno preučen uvoz iz šestih zadevnih držav z izjemo nedampinškega uvoza dveh sodelujočih korejskih proizvajalcev izvoznikov.

(160)

V zvezi s šestimi zadevnimi državami so se obseg uvoza, tržni deleži in povprečne cene razvijali, kot je navedeno v nadaljevanju. Podatki temeljijo na statistiki Eurostat. Iz teh vrednosti je načeloma treba izvzeti nedampinški korejski uvoz. Vendar je bil ta zaradi zaupnosti namerno vključen. Razvoj trenda bi bil v bistvu enak, če bi izvzeli podatke, ki se nanašajo na nedampinški korejski uvoz.

(161)

Uvoz iz zadevnih držav se je med letom 2002 in OPP zmanjšal za 13 %, tj. s 192 000 ton v 2002 na 167 000 ton v OPP. V primerjavi z letom 2002 je ostal leta 2003 nespremenjen in se je leta 2004 zmanjšal za 3 % ter v OPP za nadaljnjih 10 %.

Preglednica 2

(162)

Na začetku pregleda je bilo predvideno vzorčenje proizvajalcev Skupnosti, glede na to, da njihovo število ni bilo pretirano, pa se je sklenilo, da se vključijo vsi in pozneje so bili ocenjeni dejavniki škode na podlagi informacij, zbranih na ravni celotne industrije Skupnosti.

(163)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija preučila vse pomembne gospodarske dejavnike in indekse, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(164)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je v času od leta 2002 do OPP povečala za 20 %, tj. z ravni 1 465 000 ton leta 2002 na 1 760 000 v OPP. Letno povečanje je bilo leta 2003 4,8-odstotno, leta 2004 pa 4,6-odstotno. Nadaljnje povečanje se je pojavilo v OPP, ko se je proizvodnja povečala za kar 150 000 ton, tj. za 10,8 %. To je bilo zaradi prestrukturiranja procesa, ki se ga je industrija lotila s ciljem boljšega nadzora proizvodnih stroškov in s tem izkoriščanja prednosti naraščajoče potrošnje na trgu Skupnosti, ki se je, kot je navedeno zgoraj, od leta 2002 do OPP povečala za 19 % (z 2 milijonov ton leta 2002 na 2,4 milijone ton v OPP).

Preglednica 3

(165)

Proizvodna zmogljivost se je od leta 2002 do OPP povečala za 22 %, tj. z 1 760 000 ton leta 2002 na 2 156 000 ton v OPP. Povečanje je nastopilo v glavnem v OPP, ko se je proizvodna zmogljivost v primerjavi z letom 2004 povečala za 300 000 ton, tj. za 16,7 %. To znatno povečanje proizvodne zmogljivosti je bilo vzporedno s povečanjem proizvodnje v istem obdobju (glej uvodno izjavo 164 zgoraj). Povečanje proizvodne zmogljivosti je posledica dodatnih vlaganj v proizvodne linije, načrtovane za izkoriščanje naraščajočega trga. Izkoristek zmogljivosti se je leta 2003 povečal za 4 odstotne točke, ostal na tej ravni še leta 2004 in se v OPP zmanjšal za 5 odstotnih točk na 82-odstotno raven. Zmanjšanje med letom 2004 in OPP je posledica znatnega povečanja proizvodne zmogljivosti v tem obdobju. Posledično je večji obseg proizvodnje v OPP v primerjavi z letom 2004 sovpadel z nižjo stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti.

Preglednica 4

(166)

Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je od leta 2002 do OPP povečal za 21 %. 2-odstotni rasti leta 2003 je sledilo povečanje leta 2004 za 8 in v OPP za 11 odstotnih točk. Ne glede na povečanje prodaje zaradi večje potrošnje je tržni delež industrije Skupnosti padel za 4 odstotne točke leta 2003 in se potem postopoma povečal za 5 odstotnih točk leta 2004 in za 1 odstotno točko v OPP.

Preglednica 5

(167)

Na splošno je treba ugotoviti, da se je tržni delež industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju povečal za 2 %, kar kaže, da je njegova rast zaostajala za rastjo potrošnje celotnega trga.

(168)

Raven zaposlenosti v industriji Skupnosti se je v obravnavanem obdobju povečala za 18 %. Do glavnega povečanja je prišlo leta 2003 (11 odstotnih točk) in 2004 (nadaljnjih 6 odstotnih točk). Čeprav se je v OPP ta naraščajoči trend nadaljeval, je povečanje znašalo samo 2 odstotni točki. To 18-odstotno povečanje v celotnem obdobju je povezano z ravnjo proizvodnje, ki se je povečala za 20 %.

Preglednica 6

(169)

Produktivnost industrije Skupnosti, merjena kot proizvodnja v tonah na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju v celoti povečala. Produktivnost se je najprej leta 2003 zmanjšala za 6 % v primerjavi z letom 2002 in ostala leta 2004 na tej ravni, v OPP pa se je produktivnost povečala za več kot 8 % v primerjavi z letom 2004.

Preglednica 7

(170)

Treba je opozoriti, da je proizvodnja PET v zrncih kapitalsko intenzivna industrija in da imajo zato stroški dela omejen vpliv na skupne stroške proizvoda. V tem obdobju so se plače povečale za 12 % v primerjavi z 20-odstotnim povečanjem skupnih proizvodnih stroškov. Drugi pomemben kazalnik je strošek plač, porabljen na proizvedeno tono. V tem obdobju se je ta strošek zmanjšal za 6 %.

Preglednica 8

(171)

Vpliv višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti glede na obseg in ceno uvoza iz zadevnih držav se ne more šteti kot zanemarljiv.

(172)

Prodajne cene na enoto so se povišale z 924 EUR/tono leta 2002 na 1 058 EUR/tono v OPP. Značilen je bil trend zviševanja (za 15 % v celotnem obdobju). Ta dvig je v veliki meri posledica povišanja cen surovin zaradi višje cene nafte. Čeprav je industrija Skupnosti povišala cene, tega ni mogla prenesti na nadaljnji sektor in v prodajnih cenah v celoti upoštevati povišanja cen surovin. To je bilo v glavnem zaradi dejstva, da je bilo povišanje cen surovin večje kakor povišanje cen PET. Poleg tega se je industrija Skupnosti morala soočiti s pritiskom uvoza. S ciljem ohranjanja tržnega deleža je lahko industrija Skupnosti le zmerno povečala svoje cene in je tako doživela zajezitev cen.

Preglednica 9

(173)

Ob upoštevanju, da je potrebno približno 850 kg čiste tereftalne kisline (PTA) in 350 kg monoetilen glikola (MEG) (glavni surovini) za proizvodnjo 1 tone PET, so stroški surovin (PTA in MEG) med letom 2002 in OPP znatno narasli, in sicer za 67 % oziroma 31 %, in dosegli raven 770 EUR/tono (PTA) in 721 EUR/tono (MEG) (povprečno v OPP). Čeprav je bilo opaziti rahel padec cen PTA v tretjem četrtletju 2005, ko so cene padle na raven 700 EUR/tono, in je bila cena MEG precej stabilna, je treba poudariti, da se surovine nabavljajo vnaprej, na podlagi dolgoročnih pogodb. Posledica tega je, da industrija Skupnosti za obravnavano obdobje, kljub manjšemu padcu cen PTA na koncu OPP, še vedno nosi posledice močno povišanih stroškov. Poleg tega so zaradi stanja na svetovnem trgu nafte cene surovin za proizvodnjo PET občutljive na nepredvidene spremembe, vendar bodo najverjetneje ostale na visoki ravni. Vsi ti dejavniki prispevajo k večji ranljivosti proizvajalcev PET v Skupnosti.

Preglednica 10

(174)

Za primerjavo, povprečna cena enote na tono PET v obliki zrnc, ki jih proizvedla industrija Skupnosti, je:

Preglednica 11

(175)

V obravnavanem obdobju so stroški surovin, kot je prikazano v preglednicah 10 in 11, nenehno naraščali (PTA za 67 %, MEG za 31 %), skupni stroški proizvodnje pa so se povečali le za 21 %. Vendar so se, kot je prikazano v preglednici 9, cene zvišale za 15 %, saj industrija Skupnosti ni mogla prenesti povečanja na nadaljnji sektor in v celoti upoštevati povečanja cen surovin v svojih prodajnih cenah.

(176)

Zaloge so se v celotnem obravnavanem obdobju, tj. med 2002 in OPP, zmanjšale za 10 %. Kot v prvotnih preiskavah se zaloge zaradi sezonske narave trga PET skozi vse leto ne morejo šteti za pomemben kazalnik glede PET, proizvedenih v industriji Skupnosti. V primerjavi s proizvodnjo so zaloge predstavljale približno 5/6 % proizvodnje.

Preglednica 12

(177)

Dobičkonosnost prodaje pomeni dobiček, ki ga ustvari prodaja zadevnega proizvoda v Skupnosti. Donosnost vseh sredstev in denarni tok se lahko merita le na ravni najožje skupine izdelkov, ki vključujejo podoben izdelek v skladu s členom 3(8) osnovne uredbe. Poleg tega je bila donosnost naložb izračunana na podlagi donosnosti vseh sredstev, ker se ta šteje kot ustreznejša za analizo trenda.

Preglednica 13

(178)

Poleg zajezitve cen, ki se je začela leta 2002 in je sovpadla z močnim povečanjem dampinškega uvoza iz zadevnih držav, se je finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo in leta 2003 prineslo izgubo. Po manjšem izboljšanju leta 2004 zaradi ukrepov, uvedenih za LRK in Avstralijo, so se izgube v OPP povečale na –3,2 %. Zato se ugotavlja, da obstaja jasen padajoči trend.

(179)

Trendi za donosnost vseh sredstev in denarni tok so se razvijali podobno, tj., pokazali so razmeroma dobro stanje leta 2002, poslabšanje leta 2003, manjše izboljšanje leta 2004 in nadaljnje poslabšanje v OPP.

(180)

Naložbe so bile delno namenjene povečanju zmogljivosti in delno izboljšanju proizvodnega procesa. Večina stroškov je nastala leta 2004 in v OPP, kar je sovpadlo s povečanjem zmogljivosti in ciljem ohranjanja tržnega deleža glede na povečanje potrošnje. Vendar pa sedanje stanje industrije Skupnosti in razvoj trga Skupnosti ter svetovnih trgov za PET, za katere je bilo značilno pomanjkanje dobičkonosnosti, niso bili pobuda za večje naložbe. Čeprav so bili proizvajalci Skupnosti v nekaterih okoliščinah sposobni zbrati kapital (predvsem od povezanih družb), pomanjkanje dobičkonosnosti PET ni spodbudilo naložb in v nekaterih primerih je bila odločitev preložena.

(181)

Zaradi nenehnega povečevanja potrošnje, delno zaradi novih vrst uporabe (med drugim pivo, vino), delno pa zaradi povečanja potrošnje v državah, ko so k EU pristopile leta 2004, je morala industrija Skupnosti povečati zmogljivost in proizvodnjo, da ne bi izgubila tržnega deleža. V ta namen je leta 2004 in med OPP potekal pomemben proces prestrukturiranja, ki so ga spremljale pogoste spremembe lastništva različnih proizvajalcev. Hkrati se je na splošno povečalo število proizvodnih linij, da bi sledili povečani potrošnji in hkrati dosegli ekonomijo obsega. Zato so nekateri gospodarski kazalniki, in sicer potrošnja, proizvodna zmogljivost, proizvodnja, prodaja EU in zaposlitev zares dosegli pozitiven trend.

(182)

Vendar vsa ta zgoraj opisana prizadevanja niso mogla odtehtati vpliva neprestanega in obsežnega poviševanja cen surovin v obravnavanem obdobju. Višjih stroškov surovin se ni dalo prenesti na nadaljnji sektor v takem obsegu, ki bi bil potreben, da bi ohranili določeno raven dobičkonosnosti. To je sovpadlo z nizko ravnjo cen uvoza iz zadevnih držav, ki je očitno povzročala znaten pritisk na zniževanje cen industrije Skupnosti. Tako se je kljub očitnemu pozitivnemu razvoju v zvezi s proizvodnjo, prodajo in prodajno ceno celotno finančno stanje industrije Skupnosti poslabšalo in se odraža v negativnem razvoju dobičkonosnosti (z 2,7-odstotnim dobičkom leta 2002 na 3,2-odstotno izgubo v OPP), izvoza, proizvodnih stroškov, donosnosti naložb in denarnega toka.

(183)

Posledično je kljub nekaterim očitnim pozitivnim trendom, ki so jih pokazali kazalniki škode, stanje industrije Skupnosti še vedno daleč od ravni, ki bi jih lahko pričakovali, če bi se povsem opomogla od škode, ugotovljene v prvotnih preiskavah.

(184)

Zato se sklene, da se je stanje industrije Skupnosti v primerjavi z obdobjem pred uvedbo ukrepov nekoliko izboljšalo, vendar je ta industrija še vedno občutljiva in ranljiva. Poleg tega zaradi pritiska cen uvoza industrija Skupnosti ni mogla v celoti upoštevati povečanja cen surovin v svojih prodajnih cenah.

(185)

Kot je bilo navedeno v uvodni izjavi (2), je treba opozoriti, da so od avgusta 2004 veljali tudi dokončni protidampinški ukrepi za uvoz PET s poreklom iz Avstralije in LRK.

(186)

V obravnavanem obdobju se je celoten obseg uvoza iz teh držav povečal za 12 % (s 65 000 ton na 73 000 ton). Čeprav je bilo leta 2003 znatno povečanje tržnega deleža (za 4 odstotne točke), se je ta naraščajoči trend leta 2004 obrnil in je tržni delež uvoza padel na raven 2,4 %. V OPP je bilo opaziti rahlo povečanje v višini 0,6 %, ki je izviralo iz kitajskega uvoza. Učinek dokončnih protidampinških dajatev se kaže od leta 2004. Medtem ko se je uvoz iz Avstralije popolnoma prenehal, je obseg uvoza iz Kitajske, ki se je leta 2003 enakomerno povečal za 130 %, leta 2004 zmanjšal hkrati z ukrepi in se v OPP spet povečal za 47 %. Avstralske cene so se leta 2003 znižale za 7 % in leta 2004 še za nadaljnjih 6 %. Kitajske cene so se začele počasi dvigovati v letih 2003 in 2004 in za 24 % v OPP, in sicer z 827 na 1 022 EUR na tono. Nazadnje je treba opozoriti, da je bil znaten del uvoza iz teh dveh držav opravljen po cenah, ki so bile stalno nižje od cen Skupnosti, in je tako prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

Preglednica 15

(187)

V te vrednosti je načeloma treba vključiti nedampinški korejski uvoz. Vendar je bil ta zaradi zaupnosti namerno izvzet. Razvoj trenda bi bil v bistvu enak, tudi če bi bil vključen korejski nedampinški uvoz.

(188)

Med letom 2002 in OPP se je skupen uvoz PET s poreklom iz drugih držav povečal za 136 % in dosegel 174 000 ton. Njegov tržni delež v EU se je v obravnavanem obdobju povečal s 3,6 % na 7,1 %. Spodnja preglednica prikazuje te trende.

Preglednica 16

(189)

Uvoz iz Pakistana se je v obravnavanem obdobju in zlasti po prekinitvi postopka proti uvozu leta 2004 povečal za 157 %. Uvoz iz Združenih držav se je znatno povečal, tj. za 144 % in je v OPP dosegel 50 000 ton. Uvoz iz Mehike se je s 1 500 ton leta 2002 razširil na 20 000 ton v OPP, kar je 1 390-odstotno povečanje. Turški uvoz se je od leta 2002 do leta 2004 znatno povečal (za 244 %), nato pa se je v OPP zmanjšal za 36 %. V zvezi s cenami je pomembno opozoriti, da so se cene uvoza iz Združenih držav, Mehike in Turčije povišale in so bile višje kakor cene drugega uvoza in cene industrije Skupnosti. Poleg tega je bil uvoz iz ZDA najverjetneje PET G, posebna različica PET, ki ima višje zahteve glede viskoznosti in se povprečno prodaja za 50 % več kot normalni PET. Cene uvoza iz Pakistana so bile nižje od povprečnih cen industrije Skupnosti od leta 2002 do leta 2004. V OPP so se uvozne cene iz Pakistana povečale na raven industrije Skupnosti. Zato se šteje, da ta uvoz ni mogel vplivati na stanje na trgu Skupnosti.

(190)

Izvozna dejavnost industrije Skupnosti je imela v obravnavanem obdobju padajoči trend in se je znižala s 7,9 % na 4,9 % celotne prodaje industrije Skupnosti. Šele leta 2003 se je izvoz industrije Skupnosti znatno povečal, verjetno zaradi nizkih prodajnih cen EU. Vendar je med OPP predstavljal le 5 % celotne prodaje. Treba je opozoriti, da so bile izvozne cene stalno nad prodajnimi cenami ES.

Preglednica 17

(191)

Kot je bilo že ugotovljeno, imajo proizvajalci izvozniki iz Indije, Indonezije, Tajske, Republike Koreje, Tajvana in Malezije potencial za povečanje obsega svojega izvoza na trg Skupnosti.

(192)

Izvozne cene CIF za PET s poreklom iz Indije, Tajske in Malezije so bile višje kakor cene industrije Skupnosti. Razlika pa ni bila velika, zato se lahko sklene, da bi lahko te države v odsotnost protidampinških dajatev izvajale celo še večji pritisk na cene industrije Skupnosti. Poleg tega so bile cene korejskega, tajvanskega in indonezijskega uvoza v Skupnost nižje od cen Skupnosti. Razlika je bila majhna pri Republiki Koreji in Tajvanu (3–4 %) in znatna v primeru Indonezije (kjer je segala do 27 %). Torej obstaja jasen znak verjetnosti za nadaljevanje ali ponovitev škode.

(193)

Kot je bilo navedeno zgoraj, je stanje industrije Skupnosti znatno prizadel tudi uvoz iz LRK. Cene tega uvoza so bile pod ceno Skupnosti (1 022 EUR/tono v primerjavi s 1 058 v Skupnosti). Poleg tega je v smislu količine uvoz iz LRK znašal 73 000 ton, kar je predstavljalo 3-odstotni tržni delež v OPP.

(194)

Nadalje je v zvezi z obsegom uvoza iz zadevnih držav mogoče sklepati, da obstaja verjetnost, da bi se te količine znatno povečale zaradi skupne proizvodne zmogljivosti in proste zmogljivosti, ki je na voljo v zadevnih državah, kot je podrobneje pojasnjeno v uvodni izjavi (196).

(195)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da bi bile uvozne cene na trgu Skupnosti v odsotnosti protidampinških ukrepov najverjetneje nižje, ker bi proizvajalci iz teh držav najbrž poskušali ponovno pridobiti izgubljene tržne deleže ali povečati svoje obstoječe tržne deleže. Takšno obnašanje pri določanju cen, skupaj z zmožnostjo proizvajalcev izvoznikov v teh državah, da prodajo znatne količine PET na trg Skupnosti, bi po vsej verjetnosti učinkovalo tako, da bi se okrepil pritisk na cene s pričakovanim nadaljnjim negativnim vplivom na stanje industrije Skupnosti.

(196)

V tem okviru je treba opozoriti, da je v vseh šestih zadevnih državah nastala znatna prosta zmogljivost v razponu od 37 000 ton v Maleziji do 400 000 ton v Tajvanu in je znašala približno 1 milijon ton, tj. 45 % proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti. Poleg tega so uvozne cene v zadevnem obdobju nihale rahlo nad ali pod cenami Skupnosti. Cene uvoza s poreklom, na primer, iz Tajvana, dežele z daleč največjo prosto proizvodno zmogljivostjo, so v obdobju, ko so veljali protidampinški ukrepi, padle pod raven cen Skupnosti. Poleg tega je EU zaradi prevladujoče ravni cen privlačen trg. Tako se lahko sklene, da bi v primeru odprave ukrepov obstajala močna pobuda za proizvajalce iz zadevnih držav, da preusmerijo svojo prodajo na trg EU po nizkih cenah.

(197)

Še več, informacije, ki so bile nedavno dane na voljo javnosti, navajajo, da so gospodarski subjekti iz Bolgarije in Romunije kupili neobičajne količine PET v obliki zrnc iz obravnavanih azijskih držav. Pošiljke so bile predvidene za november in december 2006. Ta informacija je znak za verjetnost ponovitve škode za industrijo Skupnosti, ker jasno dokazuje, da bo v odsotnosti protidampinških ukrepov na trgu Skupnosti navzočega znatno več uvoza iz zadevnih držav.

(198)

Iz zgoraj navedenega je razvidno, da ostaja kljub rahlemu izboljšanju stanja industrije Skupnosti v primerjavi s tistim pred uvedbo protidampinških ukrepov industrija Skupnosti občutljiva in ranljiva. Posledica izpostavljenosti industrije Skupnosti povečanemu obsegu uvoza iz zadevnih držav po dampinških cenah bi lahko bilo poslabšanje njenega finančnega stanja in najverjetneje izguba dobičkonosnosti v prihodnosti. Na podlagi tega se zato sklene, da bi razveljavitev ukrepov proti Indiji, Indoneziji, Tajski, Republiki Koreji, Tajvanu in Maleziji po vsej verjetnosti ponovno povzročila škodo industriji Skupnosti.

(199)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Skupnosti kot celote. Pri določitvi interesa Skupnosti so bili upoštevani vsi različni s tem povezani interesi. Sedanja preiskava analizira stanje, v katerem so protidampinški ukrepi že uvedeni, in omogoča oceno morebitnega neupravičenega negativnega vpliva na zadevne stranke zaradi trenutnih protidampinških ukrepov.

(200)

Na podlagi tega je bilo preučeno, ali kljub sklepom o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do sklepa, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

(201)

Kot je bilo opisano zgoraj, obstaja v primeru razveljavitve ukrepov velika verjetnost za ponovitev škodljivega dampinga. Vsi proizvajalci Skupnosti, razen dveh, so v celoti sodelovali in navedli svojo podporo trenutnim ukrepom. Tudi en proizvajalec Skupnosti, ki je povezan s korejskim izvoznikom, je izrazil podporo ukrepom. Treba je seveda upoštevati, da njegova matična družba izvaža z dajatvijo nič.

(202)

Z nadaljevanjem protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevnih držav bi se povečala možnost industrije Skupnosti, da doseže razumno raven dobičkonosnosti. Še pomembneje pa je, da bi se izognili, da bi bila industrija Skupnosti izrinjena s trga. Zares obstaja velika verjetnost škodljivega dampinga v znatnem obsegu, ki ga industrija Skupnosti ne bi vzdržala. Industrija Skupnosti bo zato še naprej uživala ugodnosti ohranitve sedanjih protidampinških ukrepov, še zlasti ker so ukrepi zdaj tudi proti uvozu s poreklom iz Avstralije in LRK.

(203)

Komisija je poslala vprašalnike 18 uvoznikom/trgovcem zadevnega izdelka. Vendar je bilo sodelovanje uvoznikov/trgovcev, ki so kupovali v glavnem od zadevnih držav in predstavljajo približno 5 % potrošnje EU, zelo majhno. Samo en uvoznik/trgovec je predložil podatke in večina njegovih nakupov je bilo opravljenih od industrije Skupnosti. Iz zadevnih držav ali iz drugih držav izvoznic so bile le nepomembne količine. Ta uvoznik/trgovec bi raje imel trg z dajatvijo nič, čeprav ima trenutno dobre finančne rezultate. Ob upoštevanju, da veljavni ukrepi niso znatno prizadeli uvoznikov, se sklene, da ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz Indije, Indonezije, Tajske, Malezije, Republike Koreje in Tajvana ne bi imela pomembnega negativnega učinka na položaj uvoznikov v Skupnosti.

(204)

Komisija je poslala vprašalnike 47 znanim predelovalcem/uporabnikom. Le deset predelovalcev/uporabnikov z na splošno majhno reprezentativnostjo jih je izpolnilo na vprašalnik.

(205)

V skladu z informacijami o nabavah, dobljenih iz izpolnjenih vprašalnikov, so sodelujoči predelovalci/uporabniki med OPP predstavljali približno 20 % celotne potrošnje PET v Skupnosti. V OPP so nabavili 95 % svojih PET od proizvajalcev iz Skupnosti, preostanek pa iz uvoza s poreklom iz drugih držav, ki niso bile zajete v teh pregledih. Predstavljeni so bili številni argumenti proti uvedbi dajatev.

(206)

Vprašalnike je izpolnilo pet predelovalcev (ki predelujejo PET v zrncih v predoblike in obliko steklenic in predstavljajo 10 % potrošnje). Cena PET v zrncih predstavlja 55 % njihovega končnega izdelka (v glavnem predoblik). Ugotovljeno je bilo, da so iz zadevnih držav in drugih tretjih držav uvozili zanemarljive količine. Kljub temu so nasprotovali uvedbi dajatev in trdili, da bi podaljšanje ukrepov lahko imelo učinek umetnega dvigovanja cen v Evropi.

(207)

Pet uporabnikov, ki je predstavljalo približno 10 % potrošnje, je predložilo razmeroma nepopolne podatke. Vzrok za nizko raven sodelovanja velikih uporabnikov je verjetno dejstvo, da je bila zadnja preiskava v zvezi z uvozom iz LRK, Avstralije in Pakistana komaj pred dvema letoma. Stroški PET znašajo približno 6/7 % skupnih stroškov in so zato precej omejeni. Čeprav niso prijavili nobenega uvoza iz zadevnih držav, podobno kot predelovalci, nasprotujejo uvedbi dajatev in trdijo, da bi ukrepi lahko imeli učinek umetnega dvigovanja cen v Evropi.

(208)

Ob upoštevanju precej dobrega finančnega stanja industrije nadaljnje predelave v nasprotju s stanjem industrije Skupnosti, ni noben predelovalec/uporabnik predložil argumenta, da bi ohranjanje sedanjih dajatev lahko pripeljalo do izgube delovnih mest ali selitve proizvodnih zmogljivosti v čezmorska območja.

(209)

Poleg tega je industrija Skupnosti prilagodila svojo velikost proizvodnji, da bi se ujemala s povečano potrošnjo, zato je zelo verjetno, da bi neizkoriščena zmogljivost industrije Skupnosti lahko v celoti pokrila količino iz uvoza.

(210)

Ob upoštevanju, da še vedno obstajajo alternativni viri dobave brez protidampinških ukrepov, to so Mehika, Turčija, ZDA, Brazilija, Pakistan, Iran in Savdska Arabija, se uporabniki Skupnosti lahko poleg tega zanašajo (ali preusmerijo) na različne dobavitelje zadevnega izdelka.

(211)

Preiskava je v zvezi s poslovanjem uporabniške industrije pokazala, da so sodelujoči uporabniki v obravnavanem obdobju povečali svoj promet, ohranili stabilno zaposlenost in precej izboljšali svojo skupno dobičkonosnost. Zato je bilo ugotovljeno, da protidampinški ukrepi niso negativno vplivali nanje.

(212)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz Indije, Indonezije, Tajske, Malezije, Republike Koreje in Tajvana ne bi znatno negativno vplivala na stanje uporabnikov v Skupnosti.

(213)

Dobavitelji surovine (monoetilen glikola (MEG) in prečiščene tereftalne kisline (PTA), DMT in izoftalne kisline (IPA), vseh petrokemičnih izdelkov, derivatov primarnega bencina) so jasno navedli svojo podporo ukrepom. Koristilo jim bi dejstvo, da bi se bila industrija Skupnosti zelo verjetno sposobna opomoči od učinkov dampinga in tako izboljšati svoje poslovanje.

(214)

Ob upoštevanju vseh dejavnikov navedenih zgoraj se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi obstoječih protidampinških ukrepov.

(215)

Za eno državo izvoznico, in sicer Indijo, je bila izvedena vzporedna preiskava o izteku izravnalnih ukrepov (glej uvodno izjavo (10)). Preiskava je potrdila nujnost nadaljevanja uporabe takih ukrepov brez uvedbe sprememb. Tudi s sedanjo preiskavo je bilo sklenjeno, da morajo protidampinški ukrepi za izvoz iz Indije še naprej veljati brez uvedbe sprememb. V tem smislu se sklicuje na uvodno izjavo (125) Uredbe (ES) št. 2604/2000. Ker ostajajo sedaj predlagani ukrepi za izvoz PET iz Indije nespremenjeni, so izpolnjene zahteve iz člena 14(1) osnovne protidampinške uredbe in člen 24(1) Uredbe (ES) št. 2026/97.

(216)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bil predviden predlog za ohranitev obstoječih ukrepov oziroma za njihovo spremembo, kjer je to upravičeno. Odobreno jim je bilo tudi obdobje za predložitev pripomb in zahtevkov po razkritju. Zlasti en indijski izvoznik je trdil, da v primeru razveljavitve ukrepov ne obstaja verjetnost, da bo Indija preusmerila prodajo v Skupnost. Ta izvoznik je še trdil, da so nastajajoči trgi privlačnejši od Skupnosti in da se povpraševanje na indijskem trgu hitro povečuje in zato ni na voljo prostih zmogljivosti. Vendar je treba upoštevati, da je ne glede na povečanje povpraševanja na indijskem trgu preiskava na ravni družbe pokazala, da obstajajo proste zmogljivosti, ki presegajo povečanje povpraševanja na indijskem trgu, kar je potrdilo tudi poročilo o tržnih informacijah iz uvodne izjave (74). Zato se sklene, da nobena od prejetih pripomb ni mogla spremeniti sklepov iz te uredbe.

(217)

Iz zgoraj navedenega sledi, da se protidampinške dajatve ohranijo, njihova raven pa se spremeni, kjer je to upravičeno –

1.

Številka računa na podlagi zaveze.

2.

Dodatna oznaka TARIC, po kateri je mogoče blago na računu na podlagi zaveze cariniti na mejah Skupnosti (kakor je opredeljeno v uredbi).

3.

Točen opis blaga, ki vključuje:

4.

Opis pogojev prodaje, ki vključuje:

5.

Ime družbe, ki je uvoznik, kateremu družba neposredno izda račun.

6.

Ime uslužbenca družbe, ki je izdal račun na podlagi zaveze in naslednjo podpisano izjavo:

„Podpisani potrjujem, da se prodaja blaga za neposredni izvoz v Evropsko skupnost, ki ga zajema ta račun, izvaja v obsegu in pod pogoji zaveze, ki jo daje … [ime družbe] in jo je potrdila Evropska komisija s Sklepom 2000/745/ES. Izjavljam, da so informacije, ki jih vsebuje ta račun, popolne in pravilne.“.